Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008

Kazalo

3341. Odlok o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Vipava, stran 10843.

Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93, 110/02, 2/04), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), tretjega odstavka 36. člena Zakona o javno – zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 17/08), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Vipava (Uradno glasilo št. 13/95) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na 16. seji dne 10. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Vipava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Vipava (v nadaljevanju: občina) določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter pogrebnih svečanosti na območju Občine Vipava, kot obvezne gospodarske javne službe, organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe, predmet izvajanja, obveznosti izvajalca, pravice in obveznosti uporabnikov, financiranje, pokopališki red, urejanje pokopališč, pogrebno svečanost, oddajanje prostorov za grobove v najem, podelitev koncesije in prenehanje koncesijskega razmerja, nadzor nad izvajanjem ter kazenske, prehodne in končne določbe.
Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
2. člen
Na območju Občine Vipava so pokopališča v navedenih naseljih, katerim pripadajo naslednja območja:
1. Erzelj (Erzelj)
2. Goče (Goče, Lože, Manče)
3. Gradišče pri Vipavi (Gradišče pri Vipavi)
4. Lozice (Lozice, Podgrič)
5. Podnanos (del Nanosa, Hrašče, Podbreg, Podnanos, Poreče in Orehovica)
6. Podraga (Podraga)
7. Sanabor (Sanabor)
8. Slap (Slap)
9. Vipava (del Nanosa, Vipava, Zemono)
10. Vrhpolje (Duplje, Vrhpolje).
3. člen
Pokopališča na območju Občine Vipava so namenjena predvsem pokopavanju umrlih, ki so prebivali na območju, ki gravitira na posamezno pokopališče v občini ter umrlih, ki so bili rojeni na tem območju in želijo biti tu pokopani.
4. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč (v nadaljevanju: javna služba) opravljajo na pokopališčih iz 2. člena tega odloka krajevne skupnosti (v nadaljevanju: izvajalec). Krajevne skupnosti izvajajo javno službo vsaka na svojem območju, na naslednjih pokopališčih:
1. Krajevna skupnost Erzelj na pokopališču na Erzelju.
2. Krajevna skupnost Goče na pokopališču na Gočah.
3. Krajevna skupnost Gradišče pri Vipavi na pokopališču Gradišče pri Vipavi.
4. Krajevna skupnost Lozice na pokopališču na Lozicah.
5. Krajevna skupnost Podnanos na pokopališču v Podnanosu.
6. Krajevna skupnost Podraga na pokopališču v Podragi.
7. Krajevna skupnost Vrhpolje na pokopališču v Sanaboru.
8. Krajevna skupnost Slap na pokopališču na Slapu.
9. Krajevna skupnost Vipava na pokopališču v Vipavi.
10. Krajevna skupnost Vrhpolje na pokopališču v Vrhpolju.
Izvajalec javno službo opravlja sam, lahko pa jo opravlja druga pravna ali fizična oseba, če so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi ter normativi.
Izvajalec lahko prenese izvajanje javne službe javnemu podjetju Komunalno stanovanjski družbi d.o.o. Ajdovščina z neposredno pogodbo.
Če se izvajanje javne službe prenese drugi pravni ali fizični osebi, se ta odlok šteje kot koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija za izvajanje javne službe in določa predmet, pravice ter obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge sestavine razmerja javno – zasebnega partnerstva v zvezi z opravljanjem javne službe.
Vsa določila tega odloka v zvezi z izvajanjem javne službe, ki veljajo za izvajalca javne službe, veljajo tudi za javno podjetje Komunalno stanovanjsko družbo d.o.o. Ajdovščina, ki mu je preneseno izvajanje javne službe, in za zasebnega partnerja, kateremu je podeljena koncesija za izvajanje javne službe (v nadaljevanju: koncesionar).
5. člen
Objekti, namenjeni opravljanju javne službe, so objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so v splošni rabi.
Objekti iz prejšnjega odstavka in naprave, namenjene opravljanju javne službe, so: pokopališča, mrliške vežice, priključki na vodovodno omrežje, priključki na električno omrežje, kanalizacija in podobno (v nadaljevanju: pokopališka infrastruktura). Izvajalec uporablja pokopališko infrastrukturo za opravljanje javne službe, o čemer sklene z občino posebno pogodbo, s katero se uredi način uporabe in medsebojna razmerja obeh partnerjev v zvezi s tem.
II. PREDMET IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
Izvajanje javne službe obsega:
– pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje pokopališč.
Pokopališka in pogrebna dejavnost zajema opravila v zvezi s pogrebnimi storitvami, upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove v najem.
Urejanje pokopališč pa zajema opravila v zvezi z vzdrževanjem pokopališč, razdelitvijo na posamezne zvrsti grobov, prekopom grobov in opustitvijo pokopališč.
Opravila, ki se opravljajo v zvezi z izvedbo same pogrebne svečanosti, niso predmet javne službe.
7. člen
Posamezna opravila pokopališke dejavnosti so:
– vodenje katastra grobov in vodenje evidenc pokopov,
– vodenje evidence najemnikov grobov,
– vodenje katastra pokopališke infrastrukture,
– oddajanje prostorov za grobove v najem,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izkop in zasip groba in zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izkop ali prekop posmrtnih ostankov umrlega,
– druge pokopališke storitve, glede na krajevne potrebe in običaje.
8. člen
Posamezna opravila pogrebne dejavnosti se praviloma izvajajo izven pokopališč in obsegajo predvsem urejanje dokumentacije ter dežurstvo za prevzem in prevoz umrlega.
9. člen
Posamezna opravila urejanja pokopališč so:
– postavljanje nagrobnih betonskih temeljev,
– tekoče vzdrževanje in urejanje pokopališke infrastrukture,
– urejanje in vzdrževanje poti, zelenic in rastlinja izven posameznih grobov,
– opravila v zvezi z opustitvijo grobov,
– druga opravila v zvezi z urejanjem pokopališč, glede na krajevne potrebe in običaje.
III. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
10. člen
Izvajalec ima pri izvajanju javne službe zlasti naslednje obveznosti:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe,
– upoštevati tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– upravljati in vzdrževati infrastrukturo kot dober gospodar,
– izdajati soglasja, določena s tem odlokom,
– sklepati pogodbe za najem grobov,
– sklepati pogodbe za opravljanje drugih del, ki so predmet izvajanja javne službe,
– zaračunavati prispevke in pristojbine, na podlagi zakona in drugih predpisov,
– izterjevati neplačane zapadle terjatve,
– sestavljati cenike storitev in jih posredovati občinskemu svetu v sprejem,
– vzpostaviti in voditi kataster in evidence, določene s tem odlokom,
– sprejeti merila za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov,
– določiti mesta in način odlaganja odpadkov,
– oskrbeti pokopališče s tekočo vodo,
– opozarjati najemnike o morebitni neurejenosti najetih grobov,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– poročati občini o izvajanju koncesije,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna ali druga dela,
– omogočati nadzor nad opravljanjem javne službe,
– ustrezno škodno zavarovati infrastrukturo,
– opravljati druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi.
11. člen
Izvajalec je dolžan vzdrževati pokopališko infrastrukturo v brezhibnem stanju tako, da ohranja njeno nezmanjšano funkcionalnost.
Izvajalec mora za vsako koledarsko leto pripraviti predlog potrebnih investicijskih vlaganj v pokopališko infrastrukturo, in ga uskladiti z občino, praviloma do priprave proračuna za naslednje leto. O novogradnji ali rekonstrukciji pokopališke infrastrukture, o zagotovitvi potrebnih virov sredstev zanjo ter o letni dinamiki predvidenih del, odloči občinski svet v okviru sprejema občinskega proračuna. Za izbiro izvajalca in izvedbo investicijskih del poskrbi občina.
Izvajalec mora občini dostaviti letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki izkazuje predvsem višino prihodkov iz naslova izvajanja javne službe in višino odhodkov po posameznih namenih. Letno poročilo dostavi najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto.
Izvajalec mora na zahtevo občine predložiti poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih.
12. člen
Izvajalec opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastil iz tega odloka.
Izvajalec je odgovoren za izvajanje javne službe. Občini, uporabnikom ali tretjim osebam je izvajalec odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo njegovi zaposleni delavci ali pogodbeni izvajalci.
Izvajalec je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
13. člen
Uporabniki javne službe so praviloma osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve in osebe, ki najamejo grobne prostore.
Uporabniki storitev javne službe imajo predvsem naslednje pravice:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu z zakonom, s tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan,
– do izbire načina pokopa in pogrebne svečanosti,
– do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor,
– do postavitve nagrobnega spomenika na podlagi pridobljenega soglasja izvajalca,
– do pritožbe na pristojne organe, v primeru kršitev njihovih pravic.
Uporabniki storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritožijo izvajalcu in občini, če menijo, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s predpisi.
14. člen
Obveznosti uporabnikov storitev javne službe so:
– spoštovati strokovno tehnična navodila izvajalca in druge predpise v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet tega odloka,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe,
– plačevati pristojbino za najem grobnega prostora in izpolnjevati druge obveznosti iz najemne pogodbe,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom,
– odlagati odpadke v skladu z zahtevami izvajalca,
– postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike, oziroma opravljati druge spremembe grobnega prostora v soglasju z izvajalcem.
15. člen
Uporabnikom storitev javne službe in obiskovalcem pokopališč ter mrliških vežic je na območju pokopališč prepovedano:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih in podobno,
– odlagati odpadke izven mest, ki jih je za odlaganje določil izvajalec,
– odlaganje odpadkov v nasprotju z zahtevami izvajalca,
– izvajati dela na pokopališču brez pridobitve soglasij izvajalca, določenih v 32. členu tega odloka,
– trgati zelenje in cvetje s tujih grobov,
– odtujevati predmete s tujih grobov, oziroma iz objektov na območju pokopališča,
– onesnažiti ali poškodovati pokopališčno infrastrukturo,
– oskruniti ali poškodovati nagrobne spomenike, druga obeležja, oziroma grobne prostore,
– kakor koli drugače oskruniti pokopališki prostor in objekte v njegovem območju,
– odlagati zemljo, grobno opremo ali drug material, ki ostane od prenove grobov, v kontejnerje ali koše za smeti,
– voziti se s kolesom ali drugimi vozili, oziroma njihovo parkiranje na pokopališču, razen z dovoljenjem izvajalca,
– voditi živali na pokopališče.
V. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
16. člen
Javna služba se financira iz naslednjih virov:
– prihodki od plačil uporabnikov za opravljene storitve,
– prihodki od pristojbin za najem grobnega prostora,
– sredstva proračuna občine,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.
17. člen
Cenik za opravljanje storitev javne službe predlaga izvajalec, potrdi pa ga občinski svet. Cenik izvajalec predloži v potrditev enkrat letno, oziroma ob vsakem povišanju cen.
18. člen
Cene pristojbine za najem grobnega prostora in ostalih storitev javne službe se določijo na podlagi dejanskih stroškov, ki zajemajo predvsem: stroške materiala, stroške storitev, amortizacijo, stroške dela, stroške uprave in stroške skladišča.
19. člen
Pripravljenost na domu (dežurstvo) zagotavlja občinsko javno podjetje. Pripravljenost na domu obsega 16 urno dežurstvo ob delovnikih ter 24 urno dežurstvo ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Sredstva za izvajanje te storitve se krijejo iz občinskega proračuna, na osnovi mesečnih zahtevkov.
VI. POKOPALIŠKI RED
20. člen
Pokop umrlih se praviloma opravlja vsak dan od 9. do 18. ure, vse dni v letu.
Izvajalec lahko prilagodi urnik krajevnim pogojem in običajem.
Izvajalec pogrebne svečanosti je dolžan o terminu pokopa predhodno opozoriti morebitne povzročitelje hrupa, ki bi v neposredni bližini pokopališča izvajali kakršnokoli dejavnost, ki bi lahko motila potek pogrebne svečanosti.
21. člen
Mrliška vežica na pokopališču je odprta v poletnem času od 7. do 21. ure, v zimskem času pa od 8. do 20. ure, oziroma v skladu s krajevnimi običaji.
VII. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Občinski svet v svojih planskih aktih določi zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem upošteva potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
Na predvidenem območju se pokopališče zgradi ali poveča na podlagi izvedbenega prostorskega akta.
Občinski svet odloča o opustitvah obstoječih pokopališč, na podlagi mnenja pristojnega organa zdravstvene inšpekcije in mnenja pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in nagrobnih spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopališčnih objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine občinski svet odloči, kam se prenesejo posamezni nagrobni spomeniki, grobnice in obeležja opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
23. člen
Vsako novozgrajeno pokopališče mora imeti mrliško vežico s sanitarijami, shrambo za pogrebno opremo, ograjo, tekočo vodo in urejen prostor s posodami za odlaganje odpadkov.
Pokopališče v Vipavi mora imeti urejeno mrliško vežico, namenjeno čuvanju umrlih do njihovega pokopa, oziroma do prevoza v kraj pokopa. Umrlih, ki se pokopljejo na tem pokopališču, ni dovoljeno čuvati doma, ampak v mrliški vežici na pokopališču.
V ostalih naseljih, na čigar pokopališčih so zgrajene mrliške vežice, se umrle čuva praviloma v mrliški vežici, lahko pa tudi doma.
V naseljih, na čigar pokopališčih ni mrliške vežice, se umrle čuva doma.
Verske skupnosti izjemoma lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
24. člen
Za posamezno pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, s katerim se določi površino, kraj in obliko različnih zvrsti grobov.
Izvajalec je dolžan pokopališče urediti v skladu s tem načrtom.
25. člen
Izvajalec vodi za posamezno pokopališče kataster grobov z zaporednimi številkami grobov, z datumi pokopov in s podatki o pokopanih osebah ter s podatki najemnikov teh grobov.
Izvajalec vodi za posamezno pokopališče kataster pokopališke infrastrukture. Kataster posreduje občinski upravi kot prilogo k letnemu poročilu.
Kataster in evidence, ki jih je izvajalec dolžan ažurno voditi, vključno z vsemi zbirkami podatkov, so last občine. Izvajalec jih je dolžan po prenehanju izvajanja javne službe v celoti predati občini.
26. člen
Z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, se lahko določijo posebni prostori za:
– klasične grobove (enojni, dvojni in otroški grobovi)
– vrstne grobove,
– grobišča,
– žarne grobove,
– anonimne pokope,
– raztrositev pepela, znotraj, kot tudi izven pokopališča.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
V kolikor na posameznem pokopališču ni določena katera od navedenih zvrsti grobov, se, v soglasju s svojci oziroma z naročnikom pokopa, pokop umrlega opravi v okviru obstoječih možnosti.
Na pokopališču ali izven njega morajo biti zagotovljene površine za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
27. člen
Okvirne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
– za enojni grob: širina od 0,8 m do 1,0 m, dolžina 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
– za dvojni grob: širina od 1,2 m do 1,8 m, dolžina 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
– za otroški grob: širina od 0,7 m do 0,8 m, dolžina 1,0 m, globina 1,5 m,
– za vrstni grob: širina od 0,7 m do 1,0 m, dolžina od 2,0 m do 2,6 m, globina 1,8 m,
– za žarni grob: širina 0,6 m do 1,0 m, dolžina od 1,0 m do 1,4 m, globina 0,7 m.
Velikost grobov se lahko prilagodi glede na standardne mere obstoječega pokopališča.
Kadar se predvideva več zaporednih pokopov v grob, se le-tega izkoplje poglobljeno in to toliko, da je nad zadnjo krsto še 1 meter plasti zemlje.
Pri vrstnih grobovih ni poglobitve. Oddelek vrstnih grobov se po 25 letih, šteto od zadnjega pokopa, preuredi za ponoven pokop.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v obstoječih klasičnih grobovih, v žarnih grobovih ali v žarnih nišah. Velikost žarne niše določi načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Prekop ali ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe 15 let. V primeru, da je bil umrli pokopan v poglobljen grob, se tudi po krajši mirovalni dobi nad njim v isti grob lahko pokoplje še ena oseba.
28. člen
Pokopališče ima lahko prostor za anonimne pokope, v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, na katerem je urejen tudi skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
29. člen
Pokopališče ima lahko prostor za raztrositev pepela, v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Na skupni nagrobnik se vpišejo imena pokopanih, z izjemo pokopanih z anonimnim pokopom. Uredi se tudi skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
30. člen
Pepel pokojnika iz žare se lahko raztrese na prostoru, določenem za ta namen na pokopališču tudi v primeru, ko najemnik po 15 letih najema grobnega prostora, ne želi več plačevati pristojbine za najem. Enako se ravna v primeru, če najemnik žarnega prostora ne želi več plačevati pristojbine za najem.
31. člen
Nagrobni spomeniki se postavljajo na betonski temelj, ki ne sme segati iznad površine zemlje. Namestijo se na sredino groba, nad glavo pokopanega, s čelno stranjo proti grobnemu prostoru. Oddaljenost prednje strani nagrobnika od steze, ki poteka med vrstami grobov, mora biti za vse grobove enaka.
Nagrobni spomeniki, robniki, druga znamenja in rastline, ne smejo segati čez mejo določenega grobnega prostora. Med grobnimi prostori v vrsti je razdalja 0,4 m. Višina nagrobnih spomenikov praviloma ne sme biti več kot 1,1 m.
32. člen
Izvajalec daje na podlagi načrta razdelitve na pokopališčne oddelke in prostore iz 24. člena tega odloka naslednja soglasja:
– k postavitvi, odstranitvi ali spremembi nagrobnih spomenikov,
– k orientaciji grobov na že obstoječih grobnih prostorih,
– k spremembam arhitektonske zasnove grobnih prostorov, pri čemer je dolžan zagotoviti varovanje arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturno zgodovinskega pomena posameznih grobov.
Izvajalec da soglasje najkasneje v roku 30 dni od popolne vloge najemnika grobnega prostora.
Če najemnik ravna v nasprotju s soglasjem izvajalca, ga le-ta obvesti, da v določenem času odpravi nepravilnosti.
Če nepravilnosti ne odpravi najemnik sam, jih na njegove stroške odpravi izvajalec.
VIII. POGREBNA SVEČANOST
33. člen
Pokop se lahko opravi kot:
– pokop posmrtnih ostankov umrlega v grob v krsti ali žari,
– pokop žare z upepeljenimi ostanki umrlega v žarni grob,
– raztros upepeljenih ostankov umrlega.
34. člen
Način pokopa in pogrebna svečanost se opravi v skladu s predhodno izraženo voljo umrlega in v skladu s pokopališkim redom. Če umrli ni izrazil svoje volje, odločijo o tem svojci ali oseba, ki je stalno živela z njim. Če takšnih oseb ni, odloči o načinu pokopa občinska uprava, če je pokojnik umrl ali bil najden na območju Občine Vipava.
Vsakemu umrlemu mora biti zagotovljen dostojen pogreb.
35. člen
Naročnik lahko izbira med naslednjimi načini izvedbe pogrebne svečanosti:
– javna pogrebna svečanost kot civilni obred,
– javna pogrebna svečanost kot verski obred,
– pokop v družinskem krogu,
– anonimen pokop.
36. člen
Za organizacijo pogrebne svečanosti poskrbijo svojci umrlega ali po njihovem naročilu fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje takšne dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec pogrebne svečanosti).
37. člen
Pogrebno svečanost vodi oseba, določena s strani izvajalca pogrebne svečanosti.
Izvajalec pogrebne svečanosti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način obvesti javnost o imenu umrlega in o uri pogreba. Istočasno izvajalec pogrebne svečanosti objavi tudi morebitno odločitev o odklanjanju žalnih vencev in cvetja.
38. člen
Pokop oziroma upepelitev se lahko opravi šele po preteku 36 ur od nastopa smrti.
Štiriindvajset ur pred pogrebom svojci umrlega ali izvajalec pogrebne svečanosti obvesti izvajalca, ki na pokopališču, kjer bo umrli pokopan, izvaja javno službo, da zagotovi mrliško vežico, izkoplje grob in opravi druga opravila, vezana na izvajanje javne službe.
Kraj, dan in uro pogrebne svečanosti določijo sporazumno svojci umrlega, oziroma izvajalec pogrebne svečanosti, skupaj z izvajalcem, ob upoštevanju razpoložljivih terminov.
39. člen
V pogrebno svečanost je v skladu z voljo umrlega ali njegovih svojcev lahko vključen poseben protokol civilne, verske, vojaške, lovske ali druge organizacije.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častne salve v zadnji pozdrav umrlemu, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar skrbi vodja te enote.
40. člen
Pogrebce, ki opravijo vsa opravila pogrebnega sprevoda, zagotovi izvajalec pogrebne svečanosti. Pogrebci so oblečeni v svečana oblačila in gredo ves čas poteka sprevoda ob krsti ali žari.
Na izrecno željo naročnika pogreba, pogrebce lahko zamenjajo sorodniki ali člani organiziranih skupin iz prejšnjega člena.
41. člen
Javna pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom krste ali žare umrlega z mesta čuvanja, traja pa do položitve v grob.
Pogrebni sprevod se oblikuje na mestu čuvanja (mrliška vežica, sakralni ali drugi objekt, dom umrlega), ali na mestu, ki ga določi izvajalec pogrebne svečanosti, in krene do mesta pokopa. Pred pričetkom sprevoda se lahko zaigra, zapoje ali predvaja žalostinke.
Na čelo sprevoda se postavi zastavonošo, ki nosi državno zastavo z žalnim trakom, razen v primerih, ko je na izrecno željo svojcev ali iz utemeljenih razlogov dogovorjeno drugače. Za zastavonošo se zvrstijo prapori s pritrjenim žalnim trakom, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih priznanj umrlega, krsta ali žara, sledijo svojci umrlega, ter drugi udeleženci pogreba.
Če gre za verski pogreb, gredo predstavniki verske skupnosti pred krsto ali žaro. V tem primeru gredo simboli verske skupnosti takoj za zastavonošo.
Če se pogrebne svečanosti udeležijo enote slovenske vojske, policije ali druge uniformirane skupine, se te praviloma razporedijo za zastavonošo, oziroma v skladu z njihovimi protokolarnimi pravili.
V sprevodu se lahko poje ali igra žalostinke.
Na željo pokojnika ali njegovih svojcev se pogrebna svečanost nadaljuje v sakralnem prostoru, namenjenim opravljanju verskih obredov.
Ob prihodu pogrebnega sprevoda do groba, se neposredno ob grobu razvrstijo svojci umrlega, nosilci zastav, praporov, odlikovanj, vencev in če gre za verski pogreb, predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli. Za njimi se razvrstijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Ko pogrebci položijo krsto ali žaro v grob, sledi poslovilni obred z žalno glasbo, petje, igranje in poslovilni govori. Ob koncu obreda sledijo še pokloni zastave, praporov in drugih simbolov, s katerimi se pogrebna svečanost zaključi.
42. člen
Izvajalec lahko prične z zasipanjem groba, ko se udeleženci pogrebne svečanosti razidejo. Izvajalec poskrbi tudi za prvo začasno ureditev groba.
43. člen
Javne pogrebne svečanosti se lahko udeleži vsakdo, ki upošteva pravila dostojanstva in pieteto do umrlega.
Pogrebna svečanost ne sme ogrožati varnosti cestnega prometa, javnega reda in miru, spodbujati nestrpnosti ali omejevati svoboščin in pravic drugih.
Če izvajalec pogrebne svečanosti ugotovi, da se med pogrebno svečanostjo dogajajo kršitve iz prejšnjega odstavka, opozori kršitelje na kršitev, ob neupoštevanju opozorila pa pokliče policijo in prekine svečanost.
44. člen
Po volji umrlega ali njegovih svojcev, oziroma osebe, ki je plačnik stroškov pogreba, se umrli lahko pokoplje v ožjem družinskem krogu, brez prisotnosti javnosti.
Pri pogrebu sodelujejo zastavonoša z zastavo z žalnim trakom, pogrebci, vodja pogrebne svečanosti in svojci umrlega.
Pokop umrlega opravita vodja pogrebne svečanosti in pogrebci.
45. člen
Na željo umrlega se opravi anonimen pokop.
Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na prostoru, določenem za ta namen, brez označbe imena umrlega.
Podatke o pokopu vodi izvajalec v evidenci pokopov.
IX. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
46. člen
Izvajalec daje v najem prostore za grobove, na osnovi pisne najemne pogodbe z najemnikom, v skladu s tem odlokom in merili izvajalca za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov.
Najemna pogodba mora določati:
– najemnika,
– čas najema,
– zaporedno številko, vrsto in velikost groba,
– višino pristojbine za najem grobnega prostora in način plačevanja,
– obveznosti najemnika glede urejanja groba,
– ukrepe najemodajalca za primer nespoštovanja določil pogodbe.
Najemna pogodba se sklene za 15 letno obdobje mirovalne dobe. Po izteku mirovalne dobe se najemna pogodba lahko podaljša ali pa odpove.
47. člen
Pravico do najema groba ima oseba, ki je poravnala stroške pokopa. To pravico je mogoče prenesti na drugega le pismeno, obnoviti ali podaljšati pa jo je mogoče pod pogoji, ki jih določi izvajalec. Pravice do najema vrstnega groba ni mogoče obnoviti ali podaljšati.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti nagrobni spomenik, skupaj z drugo grobno opremo. Če tega ne stori, odstranitev opravi izvajalec na najemnikove stroške, grob prekoplje, grobni prostor pa odda drugemu najemniku.
V času od odstranitve nagrobnega spomenika do oddaje grobnega prostora v najem drugemu najemniku, izvajalec skrbi za vzdrževanje opuščenega groba.
48. člen
Najemnik je dolžan najeti grob in vmesni medgrobni prostor redno vzdrževati.
V nasprotnem primeru poskrbi izvajalec na stroške najemnika za minimalno vzdrževanje najetega groba, po predhodnem pisnem opozorilu najemnika.
Najemnik je dolžan pristojbino za najem grobnega prostora redno plačevati, ter izvajalca tekoče obveščati o vsaki spremembi svojega bivališča.
49. člen
Izvajalec lahko razdre sklenjeno najemno pogodbo, oziroma ne podaljša najemnega razmerja po izteku mirovalne dobe v naslednjih primerih:
– če najemnik, klub pisnemu opozorilu ne poravna pristojbine za najem grobnega prostora,
– če najemnik, kljub pisnemu opozorilu ne vzdržuje groba,
– ob opustitvi pokopališča,
– če tako zahteva načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Po razdrtju najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščeni grob do konca mirovalne dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku.
50. člen
Pristojbino za najem grobnega prostora zaračuna izvajalec enkrat letno najemniku, ki je na dan izstavitve računa vpisan v evidenco najemnikov.
Ureditev temelja za nagrobni spomenik plača najemnik ob prevzemu grobnega prostora.
Prihodki iz naslova najemnine grobnega prostora se namenijo urejanju pokopališč.
X. PODELITEV KONCESIJE IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
51. člen
Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo javno zasebno partnerstvo, za dobo največ deset let. O izbiri koncesionarja odloči občina z upravno odločbo.
Medsebojna razmerja med občino in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki jo v imenu občine sklene župan. Koncesijsko razmerje med pogodbenima strankama nastane z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
52. člen
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da imajo v času vložitve ponudbe veljavno registracijo za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja ter dovoljenja pristojnih organov,
– da niso v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,
– da imajo poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve,
– da razpolagajo z zadostnim številom usposobljenih kadrov za opravljanje razpisane javne službe,
– da imajo potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe,
– da imajo zadostne tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisane javne službe, oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo te zmogljivosti pridobili v roku, določenem javnim razpisom,
– morebitne druge pogoje na podlagi tega odloka, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu.
53. člen
Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu.
O morebitnem plačilu koncesijske dajatve in o njeni višini odloči župan s sklepom.
54. člen
S podelitvijo koncesije pridobi koncesionar izključno pravico opravljanja javne službe na območju, za katerega mu je bila koncesija podeljena.
Občina lahko podeli izključno pravico izvajanja javne službe posameznemu koncesionarju za eno ali več pokopališč.
55. člen
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo v obsegu in na način, kot je določen v zakonu, drugih predpisih, tem odloku, koncesijski pogodbi ter v skladu z navodili občine.
56. člen
Koncesionar dejavnosti, ki je predmet izvajanja javne službe, niti deloma, niti v celoti ne sme prenesti na tretje osebe, razen če za to predhodno pridobi pisno soglasje občine.
57. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– zaradi stečaja koncesionarja,
– zaradi prenehanja koncesionarja,
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati javno službo do dneva, ko njeno opravljanje prevzame drug izvajalec, če zakon, ki ureja gospodarske javne službe ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
58. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe,
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
59. člen
Za prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in splošna pravila pogodbenega prava.
60. člen
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima občina tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
XI. NADZOR
61. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni občinski inšpektor.
Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka je pristojna pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje postopka in izdajo odločb v prekrških zoper določbe tega odloka je pristojna pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec:
– če ne sklepa pogodb za najem grobov (peta alineja prvega odstavka 10. člena),
– če ne določi mesta in načina odlaganja odpadkov (dvanajsta alineja prvega odstavka 10. člena),
– če ne povrne nepremičnin, na katerih so se izvajala vzdrževalna ali druga dela, v prvotno stanje (osemnajsta alineja prvega odstavka 10. člena),
– če ne vodi katastra grobov (prvi odstavek 25. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
63. člen
Z globo v znesku 1.400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če izvaja opravila iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, brez pooblastila občine oziroma izvajalca.
Z globo v znesku 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kot tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
64. člen
Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec pogrebne svečanosti:
– če o terminu pokopa predhodno ne opozori povzročiteljev hrupa, ki bi v neposredni bližini pokopališča izvajali kakršnokoli, za potek pogrebne svečanosti motečo dejavnost (tretjii odstavek 20. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca pogrebne svečanosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
65. člen
Z globo 50 EUR se kaznuje za prekršek posameznik:
– če se na pokopališču vede nedostojno (prva alineja prvega odstavka 15. člena),
– če odlaga odpadke izven mest, ki jih je za odlaganje določil izvajalec (druga alineja prvega odstavka 15. člena),
– če odlaga odpadke v nasprotju z zahtevami izvajalca (tretja alineja prvega odstavka 15. člena),
– če izvaja dela na pokopališču brez pridobitve soglasij izvajalca (četrta alineja prvega odstavka 15. člena),
– če trga zelenje in cvetje s tujih grobov (peta alineja prvega odstavka 15. člena),
– če odlaga zemljo, grobno opremo ali drug material, ki ostane od prenove grobov, v kontejnerje ali koše za smeti (deseta alineja prvega odstavka 15. člena),
– če se vozi s kolesom ali drugimi vozili, oziroma jih parkira na pokopališču (enajsta alineja prvega odstavka 15. člena),
– če vodi živali na pokopališče (dvanajsta alineja prvega odstavka 15. člena).
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
Vsi dosedanji izvajalci javne službe, ki bodo po uveljavitvi tega odloka nadaljevali z izvajanjem javne službe, morajo uskladiti svoje poslovanje z določili tega odloka v roku dveh let od njegove uveljavitve.
67. člen
V primerih, kjer po dosedanjih predpisih javno službo opravlja občinsko javno podjetje, mora le-to v roku enega leta od uveljavitve tega odloka opravljanje javne službe izročiti izvajalcu po tem odloku, ali pa z njim skleniti oziroma obnoviti neposredno pogodbo o prenosu izvajanja javne službe, na podlagi tretjega odstavka 4. člena tega odloka.
68. člen
V primerih, kjer po dosedanjih predpisih javno službo opravlja pravna ali fizična oseba, ki je zasebni partner, je za njeno izvajanje potrebno v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pričeti s postopkom za podelitev koncesije, na podlagi četrtega odstavka 4. člena tega odloka, v kolikor sedanji izvajalec ni bil izbran na transparenten in konkurenčen način.
Javni razpis se izvede tudi v primeru izteka pogodb s sedanjimi izvajalci javne službe, ki so zasebni partnerji.
69. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka se na območju Občine Vipava preneha uporabljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 3/89).
70. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0010/2008
Vipava, dne 10. julija 2008
Župan
Občine Vipava
mag. Ivan Princes l.r.