Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007

Kazalo

1790. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško, stran 4676.

Na podlagi 8. člena Zakona o javnih cestah (33/06 – uradno prečiščeno besedilo), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/06 – odločba US RS), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 5. seji dne 22. 3. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško
A – SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev;
– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
2. člen
(upravljavec občinskih cest in drugih javnih površin)
Z občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja Občina Krško (v nadaljevanju: občina).
3. člen
(pristojni organ)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
4. člen
(javne ceste in javno dobro)
(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem in drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.
5. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa in ta odlok.
6. člen
(druge javne površine)
(1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu zakona o javnih cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.
(2) Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.
7. člen
(smiselna uporaba zakona)
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi zakona o javnih cestah in na njem temelječih predpisih.
B – OBČINSKE CESTE
I. Kategorizacija občinskih cest
8. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste so vse kategorizirane javne ceste na območju občine, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
9. člen
(kategorizirane občinske ceste)
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste ter javne poti 1. in 2. reda.
(2) Podkategorije lokalnih cest so zbirne ceste, mestne ceste in krajevne ceste.
(3) Kategorizirana občinska cesta je dovoljena za ves promet, če ni s prometnim znakom določeno drugače.
10. člen
(nekategorizirane prometne površine)
(1) Prometne površine v javni lasti, ki niso kategorizirane na način iz 9. člena, se obravnavajo kot druge nevzdrževane javne površine.
(2) Določbe 23. člena, 24. člena, 48. člena, 49. člena, 50. člena, 51. člena, 52. člena, 55. člena, 61. člena, 65. člena in 66. člena tega odloka se za druge nevzdrževane javne površine z značajem prometnih površin uporabljajo na enak način kot za kategorizirane javne poti.
11. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet z odlokom na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
12. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 11. člena.
(2) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
(3) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu.
(4) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
13. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.
14. člen
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana.
15. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 11. člena tega odloka.
16. člen
(turistične, planinske, in druge poti)
(1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.
II. Graditev občinskih cest
17. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
18. člen
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.
19. člen
(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest)
Za rekonstrukcijo občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor.
20. člen
(pridobitev zemljišč)
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravica ta pravice odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
(2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 4. člena tega odloka, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v zakonu o javnih cestah.
21. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz 20. člena v rokih, določenih v odločbi o razlastitvi, ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru, če se nepremičnina v zakonsko določenem roku po sklenitvi pogodbe ne prične uporabljati za namene razlastitve, zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
22. člen
(gradnja obračališč za avtobuse in avtobusnih postajališč)
(1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
23. člen
(druge določbe v zvezi z gradnjo občinskih cest)
(1) Za gradnjo občinskih cest se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki v zvezi z gradnjo državnih cest urejajo pogoje, postopke, pristojnosti, pravice in obveznosti ter druga vprašanja glede:
– križanja občinskih cest in železniških prog;
– razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov;
– obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste;
– obveznost usklajenega projektiranja graditve cest in komunalnih in drugih objektov, naprav, napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi.
(2) Pri gradnji občinskih cest ima pristojni organ v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste.
24. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 60 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.
25. člen
(koncesija za gradnjo občinske ceste)
Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se, skladno z zakonom, uredi z odlokom.
III. Upravljanje občinskih cest
26. člen
(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju izvajalca.
(2) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest sprejme občinski svet.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
(4) Izvajalec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
27. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ.
(2) Te naloge obsegajo zlasti:
– izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest skladno s 33. členom;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Naloge pristojnega organa (javna oziroma druga pooblastila), ki se lahko na predlog pristojnega organa s pooblastilom Občinskega sveta in v skladu z zakonom v obliki posebnega odloka delno ali v celoti prenesejo na izvajalce rednega vzdrževanja občinskih cest, so:
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije);
– izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih;
– vodenje postopkov za določitev mej javne ceste;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine;
– naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih.
(4) S tem odlokom se na izvajalca prenašajo javna oziroma druga pooblastila iz prve, druge, četrte, pete, sedme in osme alineje prejšnjega odstavka.
(5) V primeru prenosa nalog iz prejšnjega odstavka tega člena na izvajalca se strošek izvajanja le-teh ter višino nadomestil, ki jih je izvajalec upravičen zaračunavat, določi v obliki tarife, ki jo na obrazloženo pobudo izvajalca in predlog župana sprejme občinski svet.
(6) Naloge pristojnega organa, ki so lahko skladno z aktom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov lahko delno ali v celoti prenesene na druge občinske organe, so naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste.
(7) Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ (87. člen oziroma 88. člen).
28. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.
IV. Vzdrževanje občinskih cest
29. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Katergorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in določb 47. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
30. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1) "Vzdrževanje občinskih javnih cest" je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja (vodenje investicij).
(2) Javna služba iz prvega odstavka obsega tudi izvajanje dejavnosti vzdrževanja kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih. V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode, kolikor to ni mogoče pa je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.
31. člen
(izvajalci javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz 30. člena je fizična ali pravna oseba, ki si pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih cest (v nadaljnjem besedilu: koncesionar, izvajalec).
32. člen
(prenos rednega vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine)
(1) Ne glede na določbe 31. člena prenese občinski svet na predlog župana z odlokom redno vzdrževanje posameznih občinskih cest ali posameznih kategorij občinskih cest na njihovem območju na ustrezne ožje dele občine. Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne skupnosti oziroma pristojnega organa druge samoupravne lokalne skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.
(2) Občinski svet sprejme na predlog župana Pravilnik o merilih za financiranje in vzdrževanje cest, določenih v tem členu. Pri izboru izvajalcev posameznih del se mora taka samoupravna skupnost ravnati po predpisih o javnih naročilih, razen če dela opravlja s prostovoljnim delom ali v drugi režijski obliki ali v primeru, da dela opravi izvajalec iz 31. člena po merilih in pogojih, ki so enaki oziroma niso zahtevnejši od tistih, ki jih uveljavlja pri vzdrževanju ostalih občinskih cest.
(3) Ne glede na vsebino prvega odstavka prenaša občinski svet s tem odlokom na krajevno pristojne krajevne skupnosti redno vzdrževanje vseh cest, ki so z Odlokom o kategorizaciji cest v občini Krško (Uradni list RS, št. 68/04) kategorizirane kot JP2.
33. člen
(elementi koncesijskega akta)
(1) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 31. člena sprejme župan na predlog pristojnega organa.
(2) Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače.
(3) O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene župan.
(4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
34. člen
(financiranje javne službe)
Javna služba iz 30. člena se financira iz proračuna občine v skladu z njenim letnim planom. Vsi prihodki javne službe so prihodki občinskega proračuna.
35. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi pristojni organ.
(2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
36. člen
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
37. člen
(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
– območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
– obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
– območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.
V. Zimska služba
38. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
39. člen
(način izvajanja, ukrepi)
(1) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
(2) Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:
– zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
– pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
– odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
– čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
– čiščenje zasneženih cestnih znakov,
– obveščanje javnosti.
40. člen
(izvajalec zimske službe)
Zimsko službo v skladu z določbami tega odloka izvaja izvajalec gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
41. člen
(izvedbeni program zimske službe)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu v potrditev.
(2) V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:
– organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev,
– načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe,
– razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
– dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
– načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
– mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
– način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
42. člen
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)
Pri izvajanju zimske službe velja za izvajalca, v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe, naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
43. člen
(pričetek pluženja)
(1) Izvajalec mora pričeti odstranjevati sneg, ko ga zapade 10 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
(2) V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
(3) Sneg mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 1 m.
(4) Sneg mora biti na površinah iz 1. točke 42. člena tega odloka odstranjen takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 42. člena tega odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe.
44. člen
(posipavanje cest)
(1) Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice.
(2) Na cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica.
(3) Vse javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Prepovedano je posipanje s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom. Uporaba sredstev za posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču.
45. člen
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce,
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi.
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(3) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
(4) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
46. člen
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
VI. Varstvo občinskih cest
47. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Če je občinska cesta v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), mora pristojni organ s sklepom začasno, do odprave vzroka, prepovedati ali omejiti promet vseh in posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjšati dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2) Pristojni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja, izvajalca rednega vzdrževanja, Regijski center za obveščanje, gasilsko službo, reševalno službo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na sami cesti. Izvajalec in vodja intervencije sta dolžna izvesti ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve in druge alineje prvega odstavka, če sta ali bi morala biti prva seznanjena z razlogi in o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka, mora izvesti tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti službe in organe ter javnost, kot je predvideno za primere iz tretjega odstavka.
(4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše obdobje, se določi v skladu z določbo 68. člena tega odloka.
48. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 17. členom tega odloka.
(5) Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste širok:
    – pri lokalni cesti                   8 m,
    – pri zbirni cesti                   10 m,
    – pri mestni ali krajevni cesti       8 m,
    – pri javni poti                      6 m.
(6) V nobenem primeru pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 1,5 m.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, drugače urejena s prostorskimi akti.
49. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenim z dovoljenjem pristojnega organa.
(2) Pristojni organ lahko zahteva od lastnika oziroma upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec.
(3) Pristojni organ lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste ali če bi vodi in naprave povzročili bistveno podražitev morebitne rekonstrukcije te ceste.
50. člen
(dela na občinski cesti)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega organa.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določi način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Če so sočasno izpolnjeni tudi drugi pogoji, lahko to dovoljenje pridobi tudi značaj dovoljenja iz 66. člena.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. V tem primeru mora upravljavec naprav in napeljav takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora po odstranitvi neposredne nevarnosti čim hitreje odstraniti poškodbe na le-teh, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste ter zagotoviti kritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, vezanih na njegove aktivnosti in izdajo dovoljenja.
(4) Če se mora zaradi del iz prvega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, prometnega inšpektorja in pristojni organ.
51. člen
(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine)
(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa. V dovoljenju za posebno uporabo javne ceste oziroma dovoljenju za uporabo javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega stavka se izda z odločbo v upravnem postopku.
(3) Določba prvega odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– ureditev gradbišč;
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
– izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev;
– postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.
(4) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
(5) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
52. člen
(obveznost plačila komunalne takse)
Za uporabo javnih cest in drugih javnih površin po 51. členu se plačuje predpisana komunalna taksa.
53. člen
(posebni parkirni prostori)
(1) Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne prostore, za katerih uporabo pod splošnimi pogoji se plačuje parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v režiji.
(2) Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko določi župan, ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku, določenem z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ.
(3) Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avtotaksi vozila, rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi pristojni organ. Razmerja se uredijo s pogodbo.
54. člen
(rezervirani parkirni prostori za invalide)
(1) Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko splošni ali osebni, in sicer se:
– splošne parkirne prostore uredi na večjih parkiriščih, ob pomembnejših javnih ustanovah in na krajih, ki so praviloma cilj potovanja invalidov z motornim vozilom; uporabljajo jih lahko vsa vozila, ki so ustrezno označena;
– osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga z funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti.
(2) Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje komunalne takse in stroškov ureditve in vzdrževanja.
(3) Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena.
(4) Delodajalec, ki zaposluje invalida, ki sam upravlja prilagojeno motorno vozilo, je dolžan na zaprosilo invalida slednjemu prednostno omogočiti uporabo rezerviranega parkirnega prostora na svojih funkcionalnih površinah na lokaciji delovnega mesta invalida, če z njimi razpolaga.
55. člen
(izredni prevoz)
(1) Vozila, ki uporabljajo občinske javne ceste, ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenemu delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni organ v 8 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj, zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah. Dovoljenje za izredne prevoze tudi ni potrebno:
– za vozila občinskih javnih služb, katerih uporaba je neobhodna zaradi rednega izvajanja javne službe;
– za avtobuse na rednih mestnih, primestnih, medkrajevnih in šolskih linijah.
(5) Škodo, povzročeno zaradi izrednega prevoza, povrne izvajalec izrednega prevoza.
56. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka določenega z zakonom odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa.
57. člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na kategorizirane občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski informaciji ali projektni dokumentaciji za te gradnje, ki vsebuje tudi soglasje iz prvega odstavka.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo oziroma ureditvijo in vzdrževanjem potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Investitor priključka oziroma uporabnik objekta oziroma območja, ki mu je priključek namenjen, je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka in ga redno vzdrževati.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni organ zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
58. člen
(prehod za vozila)
(1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka iz 57. člena za prehod vozil, v primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom "prehod za vozila" in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.
(2) Za uporabo »prehoda za vozila« se plačuje komunalna taksa v odvisnosti od velikosti javne površine (pločnika in prostorov za parkiranje), katere uporaba je omejena, ter od namembnosti priključka ter stroškov postavitve in vzdrževanja ustrezne signalizacije.
(3) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.
59. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, ali če zaradi priključka prihaja do nanosov materiala ali prekomernega dotoka meteorne vode na javno cesto oziroma drugih nesorazmernih motenj na cesti, lahko pristojni organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
60. člen
(ukinitev priključka)
(1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če priključek ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 57. člena ali če ni preurejen v skladu z odločbo 59. člena tega odloka ali priključek v postopku iz drugega odstavka ne pridobi soglasja upravljavca.
(2) Občinski inšpektor za ceste lahko uporabniku priključka, ki je v uporabi ali usposobljen brez akta, ki ustreza gradbenemu dovoljenju, oziroma soglasja upravljavca iz prvega odstavka 57. člena, odredi pridobitev soglasja upravljavca. Če uporabnik priključka soglasja ne pridobi v postavljenem roku, ki ne more biti krajši od enega leta in ne daljši od treh let, lahko občinski inšpektor za ceste ukrepa skladno z možnostmi iz prvega odstavka.
(3) Stroške za izvedbo ukrepov krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
61. člen
(posebni primeri varstva občinskih cest)
(1) Za občinske ceste se določbe zakona, ki urejajo varstvo državnih cest, smiselno uporabljajo glede:
– varovalnih gozdov in hudournikov ob občinski cesti;
– graditve žičniških naprav čez občinske ceste;
– izkoriščanja kamnin ob občinski cesti;
– omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti.
(2) Pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, ima pri občinskih cestah pristojni organ.
62. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti kategorizirano občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti, zlasti pa:
1. ovirati odtekanje vode s ceste;
2. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
3. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
4. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
5. poškodovati prometno signalizacijo;
6. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
7. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
8. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
9. z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti cesto;
10. odvajati na cesto vodo, odplake, in druge tekočine;
11. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
12. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
13. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
14. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka zanjo;
15. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
16. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
17. sežigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
18. orati v razdalji manj kot 4 m v smer proti kategorizirani cesti ali manj kot 1 m vzporedno z njo;
19. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
20. drugo ogrožanje prometa, ne glede na lastništvo nepremičnine po kateri poteka kategorizirana cesta.
(2) Na mestnih ulicah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj – posebej prepovedano voditi:
1. govedo, konje, drobnico in druge domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa;
2. pse brez povodca.
(3) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(4) Določbe 1. do 10. točke prvega odstavka in tretjega odstavka veljajo tudi za nekategorizirane javne poti, ki so namenjene javnemu prometu.
63. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
64. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
(1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče.
(2) Če se z dejanji iz prvega odstavka povzroča škoda, jo je upravljavec ceste dolžan povrniti.
(3) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(4) Sosedi ob občinski cesti, ne glede na morebitno lastništvo nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana cesta, morajo posekati drevje in veje, ki onemogočajo varno odvijanje prometa ter dopustiti, da proti primerni odškodnini upravljavec sam odstrani drevesa (pri korenini).
VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah
65. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 66. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
66. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni organ. O izdanih dovoljenjih pristojni organ obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste, ki jo je dolžan vlogi priložiti prosilec.
(2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 65. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.
(5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
67. člen
(polje preglednosti)
(1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni organ v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega organa iz 48. člena tega odloka.
68. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(1) O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti odloča občinski svet z odlokom.
(2) Z odlokom iz prvega odstavka se župana pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.
(3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je župan pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je župan dolžan določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je županova pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima. O drugih spremembah v prometni signalizaciji odloča pristojni organ.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za primere iz 47. člena tega odloka in v primerih, ko je postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
(5) Postavljanje oziroma urejanje kakršne koli prometne signalizacije, na ali ob občinskih cestah, ki vpliva na promet na občinski cesti, brez ustreznih aktov organov po določbah tega odloka je prepovedano.
69. člen
(neprometni znaki)
(1) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobo (turistična in druga obvestilna signalizacija) samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
(2) Pristojni organ ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
70. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah brez dovoljenja je prepovedano.
(2) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(3) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju praviloma postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah, oziroma pogojih in po postopku, ki ga določa občinski predpis, ki ureja plakatiranje oziroma sorodne oblike javnega oglaševanja.
(4) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste se lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in v skladu z občinskim predpisom o plakatiranju in sorodnih oblikah javnega oglaševanja. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
71. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja))
(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 57. člena in 59. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega organa.
C – VZDRŽEVANJE DRUGIH JAVNIH POVRŠIN
I. Gospodarska javna služba
72. člen
(gospodarska javna služba)
Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru gospodarske javne službe "urejanje in čiščenje javnih površin".
73. člen
(izvajalec gospodarske javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka je fizična ali pravna oseba, ki si pridobi koncesijo za urejanje in čiščenje javnih površin (koncesionar, izvajalec). Glede postopka izbire koncesionarja smiselno veljajo določbe 33. člena tega odloka.
74. člen
(vsebina javne službe)
(1) Urejanje in vzdrževanje površin po določilih 72. člena predstavlja:
1. vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega značaja, ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe;
2. čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
3. vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa:
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;
4. tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc;
5. priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru z pristojnim organom.
(2) Izvajalec ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne opreme na teh površinah.
(3) Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
(4) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.
75. člen
(financiranje javne službe in njen letni plan)
(1) Služba se financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del.
(2) Z letnim planom javne službe se določa obseg opravljanja javne službe po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.
76. člen
(javno dobro)
Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta.
77. člen
(javna pooblastila)
Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. Ta pristojnost se lahko na način in pod pogoji iz tretjega odstavka 27. člena prenese na izvajalca.
78. člen
(kataster drugih javnih površin)
(1) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra drugih javnih površin ki jih vzdržuje, po vrstah in namenih uporabe, kataster dreves in drugih nasajenih rastlin, evidenco elementov mestne opreme ter evidenco nad začasno uporabo teh površin za druge namene oziroma o posegih vanje.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Krško in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(5) Koncesionar je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega pravnega interesa.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je koncesionar prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je koncesionar slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je koncesionar prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
II. Javna snaga
79. člen
(prireditve na prostem)
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke.
(2) Po končani prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec javne službe »ravnanje z odpadki« lahko odpelje na odlagališče.
80. člen
(javni objekti)
(1) Izvajalec na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe »ravnanje z odpadki« dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.
(2) Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.
81. člen
(odgovornost za javno snago)
(1) Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno z 80. členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu, praviloma izvajalcu javne službe »ravnanje z odpadki«.
(2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.
III. Varovanje drugih javnih površin
82. člen
(namembnost)
(1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, skladno z določbami 51. člena.
(2) Brez soglasja občinskega sveta ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.
(3) Na igriščih in na urejenih zelenih površinah je zlasti prepovedano:
– vožnja in parkiranje motornih vozil;
– postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala;
– prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;
– lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej;
– poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov mestne opreme;
– obešati plakate in druge napise na drevje.
(4) Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.
83. člen
(urejanje površin v urbanih naseljih)
(1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in 84. člena tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.
(2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi hortikulturnimi pravili.
(3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.
84. člen
(varovanje drevja v urbanih naseljih)
(1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa. Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.
(2) Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.
(3) Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.
(4) Za izdajo dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
– da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada, ali
– da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.
(5) Stroški poseka bremenijo:
– na javnih površinah – proračun;
– na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov oziroma površin.
D – IZDAJANJE SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
85. člen
(postopek za izdajo soglasij oziroma dovoljenj)
(1) Vlogi za izdajo soglasja iz drugega odstavka 48. člena prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priloži:
– kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter
– strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste.
(2) Vlogam za izdajo dovoljenj iz 49. člena, 50. člena in 51. člena mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:
– projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;
– izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
– strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.
(3) V izdanem dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše zlasti: rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje. V dovoljenju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:
– da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;
– da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alinee drugega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;
– da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ.
(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ z dovoljenjem zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.
(5) Vlogi iz 84. člena je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 84. člena ali drug dokument, ki utemeljuje zahtevek.
(6) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače.
(7) Upravljalec je pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo dovoljenja oziroma soglasja seznaniti se z le-tem.
86. člen
(postopek postavljanja neprometne signalizacije)
(1) O vlogi zainteresirane osebe za postavitev objektov iz 69. člena in 70. člena se odloči skladno z občinskim predpisom, ki ureja plakatiranje in sorodne oblike javnega oglaševanja.
(2) Če organ, ki ga določa občinski predpis iz prvega odstavka, ni hkrati tudi pristojni organ iz tega odloka, mora biti pred njegovo odločitvijo pridobljeno soglasje s pogoji pristojnega organa. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
E – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
87. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste, ob sodelovanju službe, pristojne za občinski nadzor, policija pa mora v primerih kršitev tega odloka ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Izvajanje določb tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste, izvaja služba za občinski nadzor.
88. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo občinski inšpektor za ceste v sodelovanju s policijo, drugimi občinskimi nadzornimi organi ter izvajalci rednega vzdrževanja.
89. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva cest)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo v nasprotju z zakonom ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
5. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
6. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
7. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
8. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
9. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, skladno z zakonom o javnih cestah, ne zdrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste, skladno z zakonom, pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(5) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncendentu obrazložen predlog za uveljavitev sankcij.
(7) Stroške izvajanja odrejenih ukrepov iz tega člena ter stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z začetkom postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
90. člen
(naloge občinskega nadzora)
(1) Organ občinskega nadzora lahko z odločbo ugotovi pomanjkljivosti pri izvajanju odloka, ki niso v izključni pristojnosti inšpektorja za ceste in kršitelju naloži njihovo odpravo in odpravo posledic kršitev. Z odločbo določi tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če ta rok ni upoštevan, organ občinskega nadzora odredi izvršitev odločbe po drugi osebi na stroške kršitelja.
(2) Z odločbo iz prvega odstavka se odredi:
– ukrepe za negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trt;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, vodometov, klopi, posod za smeti, meteorne kanalizacije in druge opreme;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– ukrepe za varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– ukrepe za varstvo rastlin pred požarom, sušo, poplavo ipd.;
– ukrepe za vzdrževanje živih mej in dreves ob javnih cestah, da ne ovirajo preglednosti in ne zakrivajo prometne signalizacije ali kazijo videz kraja;
– čiščenje zelenih površin od elementarnih nezgod;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov;
– postavitev opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah, prepoved odlaganja smeti in odpadkov;
– odstranitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– odstranitev začasno deponiranega gradbenega in drugega materiala;
– odstranitev kioskov, telefonskih govornic, stojnic ter miz in stolov pred gostinskimi in drugimi lokali ali drugih objektov in predmetov, nedovoljeno postavljenih na javni cesti ali drugi javni površini;
– da se po končanih delih uporabljena javna cesta oziroma površina povrne v prvotno stanje;
– odstranitev prometne in druge signalizacije, postavljene brez dovoljenja pristojnega organa;
– vzdrževanje varnostnih ograj;
– odvoz parkiranega vozila na zeleni površini ali drugi javni površini na stroške kršitelja.
(3) Pri opravljanju nadzorstva ima organ iz prvega odstavka, skladno z zakonom, pravico:
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov ob oziroma na javni cesti ali površini, potrebne za vodenje upravnega postopka v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– od odgovorne osebe zahtevati, da v roku, ki ga določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(4) Stroške inšpekcijskega nadzorstva (potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
F – KAZENSKE DOLOČBE
91. člen
(težji prekrški)
(1) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. s streh in žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne zavaruje ustrezno pločnika za pešce (prvi odstavek 45. člena);
2. ne poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi (prvi odstavek 45. člena);
3. odlaga sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le ta ovira promet vozil ali pešcev (drugi odstavek 45. člena);
4. ne poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti (četrti odstavek 45. člena);
5. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (drugi odstavek 48. člena);
6. brez dovoljenja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetnostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 49. člena);
7. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 50. člena);
8. brez dovoljenja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (prvi odstavek 51. člena);
9. omeji javno uporabo javnih cest in drugih javnih površin brez dovoljenja pristojnega organa (drugi odstavek 51. člena);
10. ne izvede prehoda za pešce pod gradbenim odrom tako, da je hoja varna (četrti odstavek 51. člena);
11. pri sebi zaposlenemu delavcu – invalidu ne zagotovi možnosti parkiranja na lastni funkcionalni površini, če z njo razpolaga (četrti odstavek 54. člena);
12. izvaja izredni prevoz po občinski cesti brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 55. člena);
13. postavi na površinah ob cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega organa (prvi odstavek 56. člena);
14. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 57. člena);
15. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, de se zavaruje občinska cesta (61. člen);
16. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (61. člen);
17. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (61. člen);
18. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (61. člen);
19. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (prvi odstavek 62. člena);
20. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 63. člena);
21. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (70. člen);
22. po igriščih ali urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 82. člena vozi ali parkira motorno vozilo, postavi oziroma hrani večje predmete ali odpadni ali uporabni material, lomi drevje, ali grmovje, trga cvetlice ali poškoduje žive meje, namerno poškoduje elemente mestne opreme ali obeša plakate in druge napise na drevje (tretji odstavek 82. člena);
23. ne ureja ali vzdržuje funkcionalne površine skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti ali načrti ureditve zelenih površin (prvi in drugi odstavek 83. člena)
24. poseka ali obseka drevo na urbanem območju v nasprotju s tem odlokom (prvi odstavek 84. člena);
25. izvaja dela na cesti v času, ko mu dovoljenje tega ne dopušča (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
92. člen
(lažji prekrški)
(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (prvi odstavek 37. člena);
2. posipa cesto ali pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom ali ravna drugače v nasprotju s tretjim odstavkom 44. člena;
3. v času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 45. člena);
4. po odstranitvi neposredne nevarnosti brez objektivnih razlogov ne odstrani takoj poškodb na napravah in objektih ter vzpostavi ceste v prvotno stanje (tretji odstavek 50. člena);
5. ne skrbi za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka, ki ga je usposobil oziroma ga uporablja (tretji odstavek 57. člena);
6. označi prehod za vozila brez dovoljenja (prvi odstavek 58. člena);
7. parkira vozilo ali kako drugače onemogoči prehod vozilu na prehodu za vozila (prvi odstavek 58. člena);
8. po mestnih ulicah vodi domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa ali vodi pse brez povodca (drugi odstavek 62. člena);
9. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 63. člena);
10. če ne dopusti ali ne izvede obveznosti, ki jih ima kot sosed občinske ceste (64. člen);
11. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 65. člena);
12. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 66. člena);
13. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 66. člena);
14. ne obvesti javnosti po sredstvih javnega obveščanja o zapori ceste ali preusmeritvi prometa, ki jo je predlagal (šesti odstavek 66. člena);
15. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 67. člena);
16. postavi ali uredi prometno ali neprometno signalizacijo, ki vpliva na promet na občinski cesti, brez aktov pristojnih organov iz 68. člena (peti odstavek 68. člena, 69. člen);
17. kot organizator prireditve na prostem ne postavi potrebnega števila posod oziroma košev za odpadke (prvi odstavek 79. člena) ali ne zagotovi očiščenja prireditvenega prostora skladno z drugim odstavkom 79. člena);
18. ne ravna skladno z prvim ali drugim odstavkom 80. člena;
19. po igriščih ali urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 82. člena dopušča prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter omogoča onesnaževanje z njihovimi iztrebki (tretji odstavek 82. člena);
20. če na funkcionalni površini, vidni na javne površine, brez ustreznega upravnega dovoljenja postavi začasni objekt, ali dopusti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanje gospodarske dejavnosti (tretji odstavek 83. člena).
(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
93. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
(1) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (29. člen);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (33. člen);
3. če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 43. člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz drugega odstavka 43. člena odloka;
4. če pluženja ne izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 43. člena odloka;
5. če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 44. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
94. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
(1) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (24. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojnega organa, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (24. člen).
95. člen
(varstveni ukrep)
Če je napis, opozorilni znak, reklamna tabla ali podoben objekt, ki ni prometni znak, postavljen v varovalnem pasu ceste brez dovoljenja, ali če je postavljen v nasprotju s pogoji iz dovoljenja oziroma soglasja, ali če ni redno vzdrževan, ali če je postavljen v nasprotju z merili in kriteriji iz veljavnih predpisov, lahko organ nadzora odloči o njegovi takojšnji odstranitvi na stroške tistega, ki ga je postavil. Pritožba zoper to odločitev ne odloži njene izvršitve.
96. člen
(varstveni ukrep)
(1) Ob neupravičeni uporabi javne zelenice ali igrišča lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda odredbo o:
– takojšnji odstranitvi parkiranega vozila; postopek se izvede po postopku za prisilni odvoz nepravilno parkiranih vozil na javnih cestah, kot sestavnem delu javne službe iz 30. člena tega odloka;
– takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
97. člen
(odprava poškodb ali onesnaženj ceste ali druge javne površine)
(1) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
– vozilo, bremeni voznika ali lastnika,
– žival, bremeni lastnika oziroma rejca. Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora.
(2) Če organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitve prejšnjega stanje po za to usposobljenem izvajalcu na breme osebe iz prvega odstavka.
(3) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.
G – PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
98. člen
(komisija za tehnično urejanje prometa)
Župan imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu, pristojnemu organu in drugim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.
99. člen
(pravilniki)
Pravilnika iz 54. in 58. člena, ki ju lahko sprejme občinski svet, se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe, ki se nanašajo na prehode za vozila, se lahko uveljavijo šele po določitvi ustrezne višine komunalne takse.
100. člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 69. in 70. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa, če veljavni občinski predpis, ki ureja plakatiranje in druge oblike javnega oglaševanja ne določa drugače.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.
101. člen
(obstoječe omejitve uporabe občinske ceste)
Določbe 47. člena tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
102. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o javni snagi in čiščenju javnih površin (Uradni list RS, št. 21/02), Odlok o občinskih cestah v Občini Krško (Uradni list RS, št. 71/99 in 36/00) ter Odlok o ureditvi zimske službe v Občini Krško (Uradni list SRS, št. 7/88).
103. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-6/2007-O602
Krško, dne 22. marca 2007
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.

AAA Zlata odličnost