Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2005 z dne 19. 8. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2005 z dne 19. 8. 2005

Kazalo

3510. Poslovnik Občinskega sveta občine Sevnica, stran 8329.

Na podlagi 120. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/00, 91/00, 102/00, 65/03, 114/04 in 53/05) je Občinski svet občine Sevnica na 22. redni seji dne 27. 7. 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica, ki obsega:
– Poslovnik Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/00 z dne 24. 5. 2000)
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 91/00 z dne 6. 10. 2000)
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 102/00 z dne 10. 11. 2000)
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/03 z dne 4. 7. 2003)
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 114/04 z dne 22. 10. 2004) in
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005).
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Sevnica
(uradno prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Sevnica (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje komisij in odborov občinskega sveta ter drugih delovnih teles in drugih organov občine. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet, njegove komisije in odbori ter druga delovna telesa in drugi organi občine poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo občinskega sveta je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta določa ta poslovnik.
5. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Letni odmor določi občinski svet s sklepom.
Zaradi posebnih razlogov je lahko seja sklicana tudi med letnim odmorom.
6. člen
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Občinski svet, komisije in odbori občinskega sveta ter druga delovna telesa v okviru svojih nalog in pristojnosti uporabljajo pečat občine, ki je določen s statutom občine.
2. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo lahko župan skliče predstavnike list kandidatov, s katerih so bili izvoljeni člani novega občinskega sveta, oziroma predstavnike kandidatur.
Prvo sejo občinskega sveta vodi župan, ki ima mandat. Ko novi župan prevzame mandat, prevzame tudi nadaljnje vodenje seje.
9. člen
Na prvi seji občinski svet izmed članov sveta imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je stalna komisija in opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.
Komisija ima predsednika in šest članov.
Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak član sveta.
Občinski svet glasuje o predlogih kandidatov za predsednika in člane komisije po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler ni imenovanih vseh sedem članov komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča. Za člane komisije so imenovani tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov opredeljenih navzočih članov.
10. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloži občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
11. člen
Mandate članov sveta potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Občinski svet izda sklep o potrditvi mandatov članov sveta.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
12. člen
Občinski svet na podlagi poročila občinske volilne komisije o izvolitvi župana, poročila in predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Občinska volilna komisija seznani občinski svet z izvolitvijo župana, občinski svet pa izda ugotovitveni sklep o izvolitvi župana.
13. člen
Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta ter drugih delovnih telesih.
14. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi predloge za imenovanje članov nadzornega odbora občine, komisij in odborov občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine.
Občinski svet imenuje člane komisij in odborov občinskega sveta in drugih delovnih teles na prvi naslednji seji po konstituiranju.
Občinski svet imenuje člane drugih organov občine glede na iztek njihovega mandata.
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
3.1. Splošne določbe
15. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Član sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta, mora o tem praviloma najkasneje dva dni pred sejo občinskega sveta obvestiti splošno službo občinske uprave ali strokovnega sodelavca občinskega sveta.
Član sveta, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem praviloma najkasneje dva dni pred sejo delovnega telesa obvestiti predsednika delovnega telesa ali delavca občinske uprave, ki je pooblaščen za delo delovnega telesa.
16. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost:
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta,
– predlagati odlok ali drug akt sveta in amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta sveta, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere zakon ali statut določa, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti,
– predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinske uprave,
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji občinskega sveta, zahtevati pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje občinskega sveta, ter predlagati sklep o obravnavani zadevi,
– dajati pobude in postavljati vprašanja,
– predlagati občinskemu svetu imenovanja in razrešitve članov komisij in odborov občinskega sveta, članov drugih delovnih teles in drugih organov občine,
– od župana in občinske uprave zahtevati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in delovnih telesih,
– opravljati druge zadeve, za katere je pooblaščen.
Član sveta lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu s tem poslovnikom.
17. člen
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
Članu sveta pripada plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije za posamezno udeležbo na seji občinskega sveta ali na seji delovnega telesa, katerega član je.
18. člen
Član sveta je dolžan varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
Za zaupno velja tudi gradivo, za katero tako odloči župan na predlog, ki ga predlagatelj pošlje občinskemu svetu in ga označi kot zaupno, prav tako pa tudi vsi podatki, za katere izve član sveta na seji občinskega sveta ali delovnega telesa v zvezi z zadevo, ki jo na seji obravnavajo brez navzočnosti javnosti.
19. člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
3.2. Vprašanja in pobude članov sveta
20. člen
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti določena posebna točka dnevnega reda. Pri tej točki lahko člani sveta zastavljajo vprašanja in dajejo pobude županu in občinski upravi iz pristojnosti občine.
21. člen
Člani sveta zastavljajo vprašanja in dajejo pobude v pisni obliki ali ustno.
Vprašanja in pobude morajo biti kratka in zastavljena tako, da je njihova vsebina konkretna in jasna. V nasprotnem primeru župan ali predsedujoči na seji na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Odgovor na zastavljeno vprašanje ali dano pobudo mora biti posredovan v pisni obliki praviloma do naslednje seje občinskega sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo zastavljeno vprašanje ali dana pobuda.
Odgovor na zastavljeno vprašanje ali dano pobudo je lahko podan tudi ustno na seji.
22. člen
Ko je dan odgovor na vprašanje, lahko vsak član sveta na seji občinskega sveta postavi dopolnilno vprašanje.
Občinski svet lahko o vprašanju in odgovoru razpravlja takoj ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na eni naslednjih sej. V tem primeru odloči, kakšno gradivo je treba pripraviti za obravnavo in do kdaj.
4. DELOVNO PODROČJE IN PRISTOJNOSTI OBČINSKEGA SVETA
23. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
5. SEJE OBČINSKEGA SVETA
24. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta ter s pošiljanjem vabil in gradiv za seje občinskega sveta.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini se povabijo na sejo z vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, ga odstrani iz prostora.
Župan lahko predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost.
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
25. člen
Gradivo za seje občinskega sveta prejmejo župan, podžupan, člani sveta, nadzorni odbor, direktor občinske uprave, vodje oddelkov občinske uprave, predsedniki svetov krajevnih skupnosti, predlagatelj posamezne zadeve, ki je na dnevnem redu, politične stranke, upravna enota, izpostava geodetske uprave in novinarji sredstev javnega obveščanja.
Gradivo za seje občinskega sveta lahko prejmejo tudi druge osebe ali institucije, če tako določi župan.
Na seje občinskega sveta se vabijo predlagatelji posameznih zadev oziroma poročevalci, ki jih določi župan ali predlagatelj zadeve.
5.1. Sklicevanje sej
26. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Župan skliče sejo občinskega sveta po potrebi ali po sklepu občinskega sveta, najmanj pa štirikrat letno.
Sejo občinskega sveta vodi župan, ki lahko za vodenje seje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
27. člen
Seja občinskega sveta mora biti sklicana, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta. Seja mora biti sklicana v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red, praviloma z gradivom za obravnavo.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
28. člen
Redna seja občinskega sveta se skliče vsak mesec, praviloma zadnjo sredo v mesecu. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta.
Skupaj z vabilom se praviloma pošlje tudi gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda. O vsebini in obsegu gradiva odloči župan na predlog občinske uprave. Le izjemoma se lahko gradivo za redno sejo občinskega sveta pošlje za vabilom oziroma članom vroči na seji občinskega sveta.
29. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan v primeru prvega odstavka tega člena, po sklepu občinskega sveta ali na pisno zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih bo občinski svet odločal. Izjemoma se lahko gradivo za obravnavano zadevo predloži na sami seji.
Če razmere terjajo drugače, lahko župan skliče izredno sejo občinskega sveta tudi po telefonu. V tem primeru se dnevni red z gradivom lahko predloži tudi na seji.
30. člen
Korespondenčna seja občinskega sveta se lahko skliče:
– zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje občinskega sveta ali
– kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje, ali
– kadar člani občinskega sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče korespondenčna seja občinskega sveta.
Korespondenčna seja občinskega sveta se opravi na podlagi pisne obrazložitve zadeve, o kateri se odloča, s priloženo glasovnico, na kateri se član občinskega sveta do predloga sklepa opredeli s podpisom. Gradivo in glasovnica za korespondenčno sejo se posreduje in vrne osebno, po elektronski pošti z elektronskim podpisom ali po telefaksu.
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, ki mora med drugim vsebovati tudi vzrok za sklic takšne seje. Zapisnik potrdi občinski svet na naslednji redni seji.
5.2. Dnevni red seje občinskega sveta
31. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
Župan lahko pred posamezno sejo občinskega sveta svoja stališča do zadev, ki bodo obravnavane na seji občinskega sveta, koordinira s predsedniki političnih strank oziroma z vodji svetniških skupin političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
Uvrstitev zadev na dnevni red, njihovo obravnavanje in prednostni vrstni red obravnave lahko predlaga tudi vsak član sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Občinski svet praviloma uvrsti na dnevni red seje zadeve, h katerim je bilo predloženo gradivo oziroma h katerim je dal svoje mnenje ali predlog župan ter ustrezno delovno telo.
32. člen
Dnevni red se določi na začetku seje, pri čemer se upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevah iz predloga dnevnega reda in ali so zadeve dovolj proučene za razpravo in odločitev občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Predlog dnevnega reda že sklicane seje sveta je možno razširiti, kadar to narekuje nujnost zadeve, zaradi katere je predlagana razširitev dnevnega reda. Razširitev dnevnega reda mora predlagatelj posebej utemeljiti.
O predlogu za razširitev dnevnega reda odloči svet ob določitvi dnevnega reda.
5.3. Potek seje občinskega sveta
33. člen
O udeležbi članov sveta na seji je treba voditi evidenco.
Na podlagi evidence prisotnih članov sveta predsedujoči ugotovi, ali je občinski svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti občinski svet o tem, kdo od povabljenih je oziroma ni na seji.
Predstavniki nadzornega odbora in delovnih teles občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta, če ta tako zahteva zaradi vsebine obravnavane problematike.
Na začetku lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in ter o drugih vprašanjih.
34. člen
Občinski svet obravnava posamezne zadeve po vrstnem redu, ki je določen z dnevnim redom.
Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
35. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj zadeve, kadar to ni župan, poda dopolnilno obrazložitev, ki ne sme trajati več kot petnajst minut.
Župan ali direktor občinske uprave ter predsedujoči na seji lahko poda svoje mnenje k vsaki obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa, ki je zadevo obravnavalo.
Nato dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprave članov sveta niso časovno omejene.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, zaključi razpravo o posamezni točki dnevnega reda in oblikuje predlog sklepa, o katerem občinski svet glasuje.
36. člen
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsedujočega.
Govorniki se lahko prijavijo vse do konca obravnave posamezne točke dnevnega reda in smejo govoriti le o zadevi, ki je na dnevnem redu.
37. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet.
Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti le na pojasnilo.
38. člen
Če je treba na podlagi razprave pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se lahko razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Prekinitev seje ali odmor lahko predlaga župan oziroma predsedujoči ali član sveta.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ali zahtevanih podatkov, dodatnih obrazložitev in v drugih primerih, ko to predlaga katera od političnih strank, ki je zastopana v občinskem svetu. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Prekinitev seje oziroma odmor lahko traja največ trideset minut.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
39. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Razpravljanje in sklepanje o neki zadevi je lahko preloženo na eno naslednjih sej tudi, če jo predlagatelj umakne z dnevnega reda.
Predsedujoči zaključi sejo po obravnavi vseh točk dnevnega reda.
5.4. Vzdrževanje reda na seji občinskega sveta
40. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
41. člen
Zaradi kršitev reda na seji sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede in
– odstranitev s seje.
42. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če ne upošteva dnevnega reda, če sega govorniku v besedo ali na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se lahko odvzame članu sveta, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, če na kak drug način moti delo na seji, če na seji žali občinski svet, člane sveta in druge udeležence ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom občinskega sveta in udeležencev njegovih sej.
Član sveta, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in na tej seji ne sme biti več navzoč.
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
43. člen
Določbe tega poslovnika o ukrepih zaradi kršitve reda na seji občinskega sveta se smiselno uporabljajo za vse udeležence na seji občinskega sveta.
5.5. Odločanje na seji občinskega sveta
44. člen
Občinski svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh oziroma najmanj dve tretjini navzočih članov sveta.
45. člen
Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
46. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.
47. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi izid glasovanja in na podlagi izida glasovanja razglasi, da je predlog, o katerem je občinski svet glasoval, sprejet oziroma zavrnjen.
48. člen
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve.
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči najprej pozove, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu.
49. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če občinski svet tako odloči. Poimensko se glasuje tako, da po abecedi klicani član sveta glasno izjavi “ZA” ali “PROTI”.
50. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska volilna komisija, ki jo na predlog predsedujočega imenuje občinski svet. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja pooblaščeni delavec občinske uprave.
Za glasovanje se pripravi toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. Volilna komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži beseda “ZA” ali beseda “PROTI”. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za izvolitev vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, se razvrstijo po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba izvoliti.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
51. člen
Ko je glasovanje končano, volilna komisija ugotovi izid glasovanja.
Glasovnica, ki je izpolnjena v nasprotju z navodili na njej in iz katere se ne da ugotoviti, kako je član sveta glasoval, je neveljavna.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI” oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5.6. Zapisnik seje občinskega sveta
52. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik mora obsegati glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepe, ki so bili sprejeti. Zapisnik mora vsebovati tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Zapisniku mora biti priloženo vabilo z gradivom, ki je bilo obravnavano na seji.
Član sveta, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da so bistveni deli njegove izjave vpisani v zapisnik.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave.
Zapisnik podpišejo predsedujoči, dva overitelja in pooblaščeni delavec občinske uprave.
Zapisnik je shranjen pri splošni službi občinske uprave. Na vpogled je dostopen na spletni strani Občine Sevnica in pri splošni službi občinske uprave.
Na naslednji seji občinskega sveta imajo člani občinskega sveta pravico podati pripombe na zapisnik in zahtevati popravke.
53. člen
Potek seje se snema s snemalno napravo.
Posnetek poteka seje mora biti shranjen najmanj 10 let. Posnetek hrani splošna služba občinske uprave.
Dobesedni prepis oziroma magnetogram neke razprave s seje občinskega sveta lahko pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju: prosilci) zahteva s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri pooblaščeni osebi za informacije javnega značaja Občine Sevnica (v nadaljevanju: pooblaščena oseba).
Prosilec sme na podlagi pisne vloge ali vloge na zapisnik zahtevati posnetek poteka seje pri pooblaščeni osebi.
Pooblaščena oseba odloči o vlogi z upravno odločbo, o vpogledu v dobesedni prepis neke razprave oziroma poslušanju posnetka poteka seje pa napravi uradni zaznamek.
Vpogled v dobesedni prepis ali poslušanje posnetka poteka neke razprave je prosilcu omogočen le v prostorih občinske uprave.
V primeru, da je bila posamezna razprava zaprta za javnost, ker vsebuje dokumente zaupne narave, se prosilcu, razen občinskim funkcionarjem in prisotnim na seji, z odločbo zavrne vpogled v magnetogram ali poslušanje tega dela razprave.
54. člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti podano poročilo o overitvi zapisnika zadnje seje občinskega sveta.
Posebna točka dnevnega reda je namenjena pregledu sklepov zadnje seje in poročilu o realizaciji sklepov zadnje seje. Vsak član sveta ima pri tej točki dnevnega reda pravico dati pripombe. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet.
Če so pripombe sprejete, je potrebno pregled sklepov oziroma zapisnik ustrezno popraviti oziroma spremeniti.
55. člen
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hranijo v arhivu občinske uprave.
Dokumentarno gradivo se arhivira in hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in ravnanje z dokumentarnim gradivom.
56. člen
Pravna ali fizična oseba ima pravico vpogleda, prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa dokumenta v zadevah in gradivih, ki se hranijo v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave. Informacija javnega značaja se dobi pri pooblaščeni osebi in po postopku, kot je naveden v 53. členu.
6. STROKOVNA IN ADMINISTRATIVNA DELA
ZA OBČINSKI SVET, NJEGOVA DELOVNA TELESA
IN DRUGA DELOVNA TELESA
57. člen
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta in druga delovna telesa zagotavlja župan občine z zaposlenimi v občinski upravi.
Svetovalec občinskega sveta pomaga pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
58. člen
Za zapisnik občinskega sveta skrbi svetovalec občinskega sveta.
Strokovna in administrativna dela za nemoteno delo delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles opravljajo pooblaščeni delavci občinske uprave po posameznih delovnih področjih.
7. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA – KOMISIJE IN ODBORI
7.1. Splošne določbe
59. člen
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Mandatna doba delovnega telesa je enaka mandatni dobi občinskega sveta.
60. člen
Komisije štejejo tri do pet članov, razen komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, odbori pa pet do sedem članov.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta, naloge in način dela stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi in imenovanju, s katerim določi tudi delovno področje.
61. člen
Člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, vendar največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predsednika komisije ali odbora občinskega sveta, ki mora biti član sveta, imenuje komisija oziroma odbor.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
7.2. Komisije občinskega sveta
62. člen
Občinski svet ima dve stalni komisiji:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
63. člen
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na svoji prvi seji izmed članov občinskega sveta in ima sedem članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov članov sveta,
– obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so povezana z imenovanji in razrešitvami,
– pripravlja in daje predloge svetu za izvolitev, imenovanje in razrešitev komisije za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in občinske volilne komisije, drugih delovnih teles in drugih organov občine,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta,
– opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščena.
64. člen
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta ima pet članov.
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta:
– pripravi statut občine ter obravnava in pripravlja predloge sprememb in dopolnitev statuta občine,
– pripravi poslovnik občinskega sveta ter obravnava in pripravlja predloge sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta,
– spremlja uresničevanje poslovnika občinskega sveta,
– daje obvezno razlago določb statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– daje obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
– opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščena.
7.3. Odbori občinskega sveta
65. člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo,
– odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za varstvo in urejanje okolja,
– odbor za otroško varstvo in šolstvo,
– odbor za zdravstveno varstvo in socialo,
– odbor za kulturo,
– odbor za šport,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finance in proračun,
– odbor za vloge in pritožbe,
– odbor za priznanja,
– odbor za stanovanjske zadeve.
66. člen
Odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– komunalno in stanovanjsko gospodarstvo,
– varstvo in urejanje voda,
– varstvo pred hrupom,
– cestni in železniški promet,
– poštni in telekomunikacijski promet,
– vprašanja, povezana z jedrsko varnostjo in skladiščenjem radioaktivnih odpadkov.
67. člen
Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima pet članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– spremljanje razvoja cestnega prometa,
– pospeševanje prometne vzgoje,
– dajanje predlogov za izboljšanje varnosti cestnega prometa,
– sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivo.
68. člen
Odbor za varstvo in urejanje okolja ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in druge posege v prostor,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje trgov in ulic,
– varstvo okolja in ekologijo.
69. člen
Odbor za otroško varstvo in šolstvo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– otroško varstvo,
– varstvo predšolskih otrok,
– osnovno, srednje, višje in visoko šolstvo,
– izobraževanje odraslih.
70. člen
Odbor za zdravstveno varstvo in socialo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– zdravstveno dejavnost in zdravstveno varstvo,
– socialno varstvo,
– zaposlovanje in štipendijsko politiko.
71. člen
Odbor za kulturo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na področje kulture in varstva kulturne dediščine.
71.a člen
Odbor za šport ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na področje športa in športne vzgoje.
72. člen
Odbor za kmetijstvo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na področje kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva ter razvoja in ohranjanja podeželja.
73. člen
Odbor za gospodarstvo ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– spremljanje in proučevanje možnosti razvoja malega gospodarstva, trgovinske dejavnosti, gostinstva in turizma,
– ustanavljanje in delovanje skladov za razvoj in spodbujanje malega gospodarstva in inovativne dejavnosti,
– uvedbo olajšav za razvoj malega gospodarstva,
– gospodarsko dejavnost v občini.
74. člen
Odbor za finance in proračun ima pet članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– osnove in merila za oblikovanje proračuna občine,
– izvajanje davčne politike v občini,
– predpisovanje in izvajanje lokalnih davkov, prispevkov, taks in drugih prihodkov.
75. člen
Odbor za vloge in pritožbe ima pet članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– vloge in pritožbe občanov v zadevah, ki se rešujejo izven upravnega postopka,
– vloge in pritožbe občanov nad delom občinske uprave,
– vloge in pritožbe občanov v zadevah, ki jih odboru odstopi državni organ za vloge in pritožbe.
76. člen
Odbor za priznanja ima pet članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– predloge za podelitev priznanj občine,
– dajanje mnenj k posameznim predlogom,
– podelitev priznanj.
76.a člen
Odbor za stanovanjske zadeve ima sedem članov.
Odbor obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu občine,
– uresničevanje nacionalnega stanovanjskega programa,
– spremljanje višine najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju občine,
– nakup in prodajo stanovanj,
– prednostno listo za dodelitev stanovanj v najem,
– druge stanovanjske zadeve.
7.4. Način dela delovnih teles občinskega sveta
77. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja in predloge v občinskem svetu.
78. člen
Delovna telesa delajo na sejah, ki jih na lastno pobudo sklicuje predsednik.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo po sklepu občinskega sveta, če to zahteva župan ali večina članov delovnega telesa.
Sejo delovnega telesa se skliče najmanj sedem dni pred dnem določenim za sejo. Skupaj z vabilom mora biti članom delovnega telesa poslano gradivo, razen v izjemnih in utemeljenih primerih, ko je lahko seja sklicana tudi po telefonu, gradivo pa članom vročeno na seji.
Če je predsednik delovnega telesa kakorkoli zadržan, sklic seje pa je nujen, lahko skliče in vodi sejo delovnega telesa drug član, ki ga predsednik pooblasti. Predsednik praviloma pooblasti člana delovnega telesa, ki je član občinskega sveta, drugega člana delovnega telesa pa le v izjemnem primeru.
79. člen
Član delovnega telesa, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem najmanj dva dni pred sejo obvestiti predsednika delovnega telesa ali delavca občinske uprave, ki je pooblaščen za delo z delovnim telesom.
80. člen
Delovno telo veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve, mnenja in predloge z večino glasov navzočih članov in z njimi seznani občinski svet. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
81. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano zadevo.
Župan se mora udeležiti seje delovnega telesa, če ta tako zahteva zaradi vsebine obravnavane zadeve.
82. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, katerega podpišejo predsednik, en overitelj in zapisnikar.
Snemalna naprava se mora postaviti na seji odbora in komisije, če to zahteva katerikoli član delovnega telesa.
Seje delovnega telesa so praviloma zaprte za javnost.
Po končani seji lahko javnost o poteku seje informira predsednik delovnega telesa.
83. člen
Za delo delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
8. SPLOŠNI AKTI OBČINE
8.1. Splošne določbe
84. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke, proračun in zaključni račun proračuna, prostorske in druge plane razvoja, odredbe, pravilnike, navodila in sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
S sklepi občinski svet izvršuje svoje pravice, ureja notranjo organizacijo in odnose.
Občinski svet s sklepi nalaga obveznosti županu in občinski upravi, delovnim telesom občinskega sveta, drugim delovnim telesom in drugim organom občine glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ter opravljanje drugih zadev z njihovega delovnega področja.
Sklepe, s katerimi svet izvršuje svoje pravice, je treba objaviti, druge sklepe pa predložiti organom, na katere se nanašajo.
85. člen
Občinski svet sprejeme statut občine z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, poslovnik občinskega sveta z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta, ostale akte pa z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejmeta po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.
86. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
87. člen
Odloke, obvezne razlage in druge akte, ki jih sprejema občinski svet, praviloma podpisuje župan, v izjemnem primeru tudi podžupan.
Sklepe oziroma mnenja in predloge delovnega telesa podpisuje predsednik delovnega telesa.
88. člen
Odloki, obvezne razlage in drugi splošni akti morajo imeti pečat, ki ga uporablja občinski svet, in se shranijo v arhivu občinske uprave.
Za evidenco sprejetih odlokov in drugih aktov občinskega sveta skrbi splošna služba občinske uprave.
89. člen
Statut občine, odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Statut občine, odloke in druge splošne akte ter na podlagi izvirnega besedila sprejetega akta tudi popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu akta v objavo pošilja splošna služba občinske uprave.
8.2. Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov občine
8.2.1. Predlog odloka
90. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, komisija ali odbor občinskega sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
91. člen
Župan lahko zadolži pristojno delovno telo občinskega sveta, da obravnava predlog odloka.
Delovno telo posreduje svoje mnenje oziroma predlog županu oziroma predsedujočemu, predlagatelju odloka in članom občinskega sveta.
92. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov, besedilo členov in obrazložitev.
V vsaki obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, ki narekujejo potrebo po novem odloku, problemi, ki jih bo odlok reševal, posledice, ki bodo nastale z uveljavitvijo sprejetega odloka, višina finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo odloka, ter viri in načini zagotovitve teh sredstev.
93. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. O združevanju obravnav na isti seji in o vrnitvi predloga odloka v prejšnjo obravnavo odloča svet s sklepom.
V obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta sodeluje predlagatelj oziroma njegov pooblaščenec.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta tudi, kadar on ni predlagatelj.
94. člen
Predlagatelj odloka lahko predlaga umik odloka do sklepanja občinskega sveta o dnevnem redu seje, na kateri je predlagan odlok, ne glede na to, v kateri obravnavi je predlagani odlok. Umik mora biti ustrezno obrazložen.
O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.
95. člen
Če je do predloga odloka zavzelo mnenje pristojno delovno telo, poroča o tem njegov predsednik ali pooblaščeni član delovnega telesa.
Če pristojno delovno telo meni, da predlog odloka ni ustrezen, oblikuje mnenja in predloge, o katerih razpravlja in odloča občinski svet.
96. člen
Če občinski svet odloči, da predlagani odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne in o tem obvesti predlagatelja.
Kadar na podlagi predloženega gradiva ni mogoče ugotoviti potrebe za izdajo odloka ali je ta po mnenju občinskega sveta pomanjkljiv, občinski svet s sklepom vrne odlok predlagatelju v dopolnitev in določi rok zanjo. S sklepom odloči tudi o načinu nadaljnje obravnave predloga odloka.
Če občinski svet ugotovi, da je predlagani odlok potreben, preide na prvo obravnavo predloga odloka.
8.2.2. Prva obravnava predloga odloka
97. člen
V prvi obravnavi predloga odloka občinski svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
98. člen
V prvi obravnavi razpravlja občinski svet o predlogu odloka po posameznih poglavjih, lahko pa tudi po posameznih členih.
Po končani obravnavi občinski svet s sklepom odloči o sprejemu predloga odloka prve obravnave in določi stališča, mnenja in predloge k predlogu odloka in jih pošlje predlagatelju, da v roku, ki ga določi svet, pripravi predlog odloka za drugo obravnavo.
Predlog odloka prve obravnave s stališči, mnenji in predlogi je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta.
99. člen
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo odloka v drugi obravnavi enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet prvo in drugo obravnavo združi in predlog odloka sprejme na isti seji.
8.2.3. Druga obravnava predloga odloka
100. člen
Predlog odloka mora biti za drugo obravnavo obrazložen, kot je navedeno v 92. členu tega poslovnika.
Obrazložitev mora vsebovati tudi navedbe, kako so upoštevana mnenja in predlogi, ki so bila podana in sprejeta ob prvi obravnavi predloga odloka, rešitve, ki odstopajo od tistih v prvi obravnavi, in besedilo tistih določb, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
101. člen
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet o predlogu odloka v celoti. Obravnava posameznih členov je mogoča le o tistih členih, h katerim so vloženi amandmaji.
102. člen
Občinski svet lahko med drugo obravnavo predloga odloka ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziroma da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila v drugi obravnavi predloga odloka, sklene, da se nadaljnja obravnava in sklepanje o tem predlogu odloži.
Pri tem mora sprejeti sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi, ter določi rok za ponovno drugo obravnavo predloga odloka.
103. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagatelj odloka, član sveta in pristojno delovno telo z amandmaji predlaga spremembe in dopolnitve predloga odloka.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj odloka.
104. člen
Amandma mora biti predložen predsedujočemu najkasneje štiri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo druga obravnava predloga odloka.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen.
Članom sveta je lahko predložen amandma na sami seji.
Predlagatelj amandmaja lahko na seji do konca obravnave amandma tudi ustno obrazloži.
Predlagatelj odloka in predsedujoči lahko pove mnenje o vsakem amandmaju.
105. člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati navesti vire teh sredstev.
Občinski svet lahko sklene, da je treba pred odločitvijo o amandmaju proučiti njegov vpliv na razpoložljiva sredstva.
106. člen
Če je amandma predlagan šele med drugo obravnavo na seji občinskega sveta, je lahko podan in obrazložen tudi ustno.
Če se občinski svet strinja, lahko da predsedujoči tak amandma v obravnavo takoj po njegovi ustni predstavitvi.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana druga obravnava predloga. Tako on kot član sveta, ki je predlagal amandma, lahko le tega med obravnavo tudi spremeni, dopolni ali umakne, kar je potrebno obrazložiti.
Če predlagatelj predloga vloži amandma štiri dni pred dnem določenim za sejo sveta in je amandma poslan vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo, se šteje amandma za sestavni del predloga odloka.
107. člen
Praviloma se o vsakem amandmaju k predlogu odloka glasuje posebej.
Najprej se glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka, nato pa po tem kriteriju tudi o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
Amandma je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta.
Občinski svet lahko glasuje o večjem številu amandmajev skupaj, vendar mora predsedujoči pred takim glasovanjem vprašati člane sveta, ali kdo zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed teh amandmajev.
Občinski svet o tem odloči s sklepom.
8.2.4. Glasovanje o odloku
108. člen
Ko je končana razprava o predlogu odloka v drugi obravnavi in razprava ter glasovanje o amandmajih, občinski svet glasuje o predlogu odloka v celoti z upoštevanjem sprejetih amandmajev.
Na podlagi odločitve občinskega sveta pripravi končno besedilo odloka predlagatelj odloka v sodelovanju s splošno službo občinske uprave.
8.2.5. Skrajšani postopek za sprejem odloka
109. člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugega akta, ki se sprejema po dvostopenjskem postopku, če gre za:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov oziroma če gre za sprejem vsebinsko manj zahtevnega akta,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,
– nujnost sprejema določenega akta,
– če gre za visoko usklajenost vsebine akta s potrebnimi predhodnimi izjavljanji.
Po skrajšanem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
110. člen
Predlog za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora biti naveden v obrazložitvi predloga odloka. O uporabi skrajšanega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Po končani razpravi o predlogu odloka lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz drugega odstavka tega člena in da se predlog odloka obravnava in sprejema po rednem postopku.
8.2.6. Hitri postopek za sprejem odloka
111. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji, tako da se hkrati opravita razprava in glasovanje o predlogu odloka v celoti.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
112. člen
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
8.2.7. Postopek za sprejem odloka o proračunu
113. člen
Proračun je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
114. člen
Župan predlaga občinskemu svetu terminski načrt obravnavanja in sprejemanja odloka o proračunu.
115. člen
Na podlagi sprejetega terminskega načrta župan občinskemu svetu predloži predlog proračuna za naslednje proračunsko leto, katerega prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi. V osnutku morajo biti razvidna izhodišča in usmeritve za pripravo odloka o proračunu.
116. člen
Za prvo obravnavo odloka o proračunu se pripravi analitičen načrt posameznih postavk proračuna. V obrazložitvi predloga odloka za prvo obravnavo mora biti razvidno, kako so upoštevana mnenja in predlogi občinskega sveta sprejeta pri obravnavi osnutka.
Sestavni del gradiva za prvo obravnavo odloka o proračunu so mnenja oziroma predlogi delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora občine.
117. člen
V obrazložitvi predloga odloka za drugo obravnavo mora biti razvidno, kako so upoštevana stališča in predlogi občinskega sveta, sprejeta pri prvi obravnavi odloka. Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.
Sestavni del predloga odloka o proračunu v drugi obravnavi so poleg usklajenih analitičnih postavk tudi finančni načrti krajevnih skupnosti.
118. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki.
8.2.8. Postopek za sprejem obvezne razlage
119. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago obravnava komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Komisija ugotovi, ali je zahteva utemeljena, ter pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
8.2.9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta občine
120. člen
Splošni akt, ki je zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, predlagatelj občinskemu svetu predloži v prečiščenem besedilu (uradno prečiščeno besedilo).
Predlagatelj prečiščenega besedila splošnega akta mora o predlogu prečiščenega besedila splošnega akta pridobiti mnenje komisije za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Predlog prečiščenega besedila splošnega akta potrdi občinski svet brez razprave.
Uradno prečiščeno besedilo splošnega akta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh občine.
8.2.10. Sprejem drugih splošnih aktov občine
121. člen
Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen odloka, odloča občinski svet praviloma na isti seji, lahko pa sklene, da bo tudi te akte obravnaval na dveh obravnavah.
122. člen
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval in katere bo začel obravnavati znova.
9. POSTOPKI PRI IMENOVANJIH, VOLITVAH IN RAZREŠITVAH
9.1. Splošne določbe
123. člen
Imenovanje podžupana, članov nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Imenovanja so javna. Volitve so tajne.
Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
124. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta.
125. člen
Kadar je za posamezno funkcijo na kandidatni listi en sam kandidat, je ta imenovan, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta.
Če sta za posamezno funkcijo na kandidatni listi dva kandidata, razvrščena po abecednem vrstnem redu, je imenovan tisti, ki je prejel večje število glasov opredeljenih navzočih članov. Če sta kandidata dobila enako število glasov opredeljenih navzočih članov, se opravi drugi krog glasovanja. V drugem krogu je imenovan tisti kandidat, ki je prejel večje število glasov opredeljenih navzočih članov.
Če so na kandidatni listi trije in več kandidatov, se po abecednem vrstnem redu glasuje o vsakem kandidatu posebej. Imenovan je tisti kandidat, ki je prejel največje število glasov opredeljenih navzočih članov. V drugi krog glasovanja se uvrstijo kandidati, ki so prejeli enako največje število glasov opredeljenih navzočih članov. Imenovan je tisti kandidat, ki je prejel največje število glasov opredeljenih navzočih članov.
126. člen
Če nobeden od kandidatov ni imenovan niti pri prvem niti pri drugem glasovanju, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
9.2. Imenovanje članov nadzornega odbora občine, delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine
127. člen
Člane nadzornega odbora občine, delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine imenuje občinski svet na podlagi zaprte liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če zaprta kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo kandidati posamično.
Če na ta način niso imenovani vsi kandidati, lahko občinski svet namesto kandidatov, ki niso dobili potrebne večine glasov, predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh kandidatov, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
9.3. Imenovanje podžupana
128. člen
Na predlog župana imenuje občinski svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči občinski svet pred glasovanjem.
Kandidat je imenovan za podžupana, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta.
9.4. Razrešitev članov delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine
129. člen
Predlog za razrešitev predsednika, posameznega člana ter delovnega telesa občinskega sveta, drugega delovnega telesa ali drugega organa občine v celoti lahko podajo člani občinskega sveta ali delovno telo oziroma organ. Predlog za razrešitev lahko poda župan, če je pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje. Predlog za razrešitev obravnava komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O razrešitvi odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Delovno telo občinskega sveta, drugo delovno telo ali drugi organ občine je razrešen, če občinski svet obenem z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta imenuje novo delovno telo občinskega sveta, drugo delovno telo ali drug organ občine.
130. člen
Če je član delovnega telesa občinskega sveta, drugega delovnega telesa ali drugega organa občine razrešen ali če umre, se opravi kandidacijski postopek za imenovanje nadomestnega člana.
9.5. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles občinskega sveta, drugih delovnih teles in drugih organov občine
131. člen
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
10. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
132. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu seje občinskega sveta, župan določi poročevalca izmed delavcev občinske uprave oziroma izmed drugih pripravljavcev odlokov in drugih aktov.
133. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan oziroma predsedujoči skrbi za izvajanje tega poslovnika, skrbi za javnost dela občinskega sveta in za uveljavljanje pravic članov sveta v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinskem svetu ter izpolnjuje pravice in dolžnosti, ki jih določajo statut občine, ta poslovnik in ostali akti.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan občinski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
11. JAVNOST DELA
134. člen
Delo občinskega sveta, župana in nadzornega odbora je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, župana in občinske uprave.
135. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo za seje občinskega sveta, kakor tudi druga gradiva, ki so potrebna za celovito obveščanje.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
136. člen
Na vseh sejah občinskega sveta so lahko prisotni predstavniki sredstev javnega obveščanja. Prisotni so lahko tudi na zasedanjih, ki potekajo brez navzočnosti javnosti, a lahko dajejo javnosti le tista obvestila, za katera je tako sklenil občinski svet.
V primeru, ko seja občinskega sveta poteka brez navzočnosti javnosti, lahko občinski svet sklene, da se o obravnavanih zadevah za sredstva javnega obveščanja izda uradno sporočilo.
12. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM IN VOJNEM STANJU
137. člen
V izrednem in vojnem stanju izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta.
138. člen
Naloge občinskega sveta in drugih organov v vojnem stanju ureja posebni zakon.
Če se svet zaradi vojnega stanja ne more pravočasno sestati, župan sprejema potrebne nujne ukrepe in akte. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
13. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA IN STATUTA TER RAZLAGA POSLOVNIKA
139. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev statuta in poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov sveta, spremembe in dopolnitve statuta pa z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
140. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, preloži obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje občinskega sveta daje razlago poslovnika komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija, odloči občinski svet.
Poslovnik Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/00) vsebuje naslednji končni določbi:
14. KONČNI DOLOČBI
141. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejema na seji občinskega sveta.
142. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika prenehata veljati poslovnik Občinskega sveta občine Sevnica, št. 01200-0003/95 z dne 29. 3. 1995 in 29. 11. 1995, in odlok o odborih Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 24/95).
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 91/00) vsebujejo naslednjo končno določbo:
10. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 102/00) vsebujejo naslednjo končno določbo:
3. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/03) vsebujejo naslednjo končno določbo:
18. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika veljajo z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 114/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 53/05) vsebujejo naslednjo končno določbo:
6. člen
Te Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-0002/2005
Sevnica, dne 27. julija 2005.
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l. r.