Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2004 z dne 15. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2004 z dne 15. 3. 2004

Kazalo

1011. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004, stran 2694.

Na podlagi 5., 6. in 7. člena ter v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004*
I. POGLAVJE: SPLOŠNO
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa postopke za uveljavljanje pomoči na površino, pomoči na žival in plačil za proizvajalce mleka ter postopke kontrol v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za ukrepe kmetijske politike iz tega člena.
(2) Za potrebe te uredbe so:
A) pomoči na površino:
a) plačila na površino (EKO 0) za ukrepe iz:
– predpisa, ki ureja trg s poljščinami,
– predpisa, ki ureja trg s semenom kmetijskih rastlin,
– predpisa, ki ureja trg s svežim sadjem in zelenjavo,
– predpisa, ki ureja trg s hmeljem;
b) izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja ukrepe “Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004” (v nadaljnjem besedilu: OMD ukrep);
c) plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja ukrepe “Programa razvoja podeželja 2004-2005 za leto 2004” (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP);
B) pomoči na žival:
a) plačila za rejne živali (EKO 0) za ukrepe iz:
– predpisa, ki ureja trg za goveje meso,
– predpisa, ki ureja trg za ovčje in kozje meso;
b) plačila za ukrep reje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz predpisa, ki ureja ukrepe “Programa razvoja podeželja 2004-2005 za leto 2004” (ukrep SKOP);
C) plačila za proizvajalce mleka za ukrepe iz predpisa, ki ureja trg za mleko in mlečne izdelke.
2. člen
(integrirani administrativni in kontrolni sistem)
(1) Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: IAKS) opredeljuje enoten način obdelave zahtevkov in enoten način izvedbe kontrol za ukrepe kmetijske politike iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) IAKS obsega naslednje elemente:
– računalniško zbirko podatkov, pridobljenih iz zahtevkov za ukrepe kmetijske politike in iz zahtevkov za vpis v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o vlogah),
– identifikacijski sistem za kmetijska zemljišča,
– sistem za označevanje in registracijo živali,
– zahtevke za ukrepe in
– kontrolni sistem.
(3) Razen za ukrepe kmetijske politike iz drugega odstavka prejšnjega člena se za uveljavljanje drugih ukrepov kmetijske politike, opredeljenih v predpisih iz prejšnjega člena te uredbe, lahko smiselno uporablja enega ali več elementov IAKS.
3. člen
(zbirka podatkov o vlogah)
Zbirka podatkov o vlogah je računalniška zbirka podatkov, v kateri se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo podatki iz zahtevkov za ukrepe kmetijske politike in prevzemajo nekateri podatki iz zbirk podatkov iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe. Zbirka podatkov o vlogah mora omogočati neposreden in takojšen vpogled v podatke za vsaj tri predhodna zaporedna koledarska in/ali tržna leta. Za zahtevke za ukrepe SKOP mora zbirka omogočiti vpogled za pet predhodnih let.
4. člen
(identifikacijski sistem kmetijskih zemljišč in gozdov ter način prijave)
(1) Identifikacijski sistem za kmetijska zemljišča in gozdove temelji na podatkih zemljiškega katastra. Parcela iz zemljiškega katastra (v nadaljnjem besedilu: katastrska parcela), ki je enolično določena s številko parcele in z imenom ter številko katastrske občine, je referenčni podatek za površino dejanske rabe, ki se navede v prijavi zemljišč ter v zahtevku za pomoči na površino.
(2) Kmetijska zemljišča se prijavi tako, da se katastrske parcele združuje v enote rabe. Enota rabe je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena vrsta kmetijske rastline ali v primeru dejanske rabe “njive in vrtovi“ ena ali več vrst kmetijskih rastlin. Strnjena površina posamezne poljščine na njivi je poljina. Enota rabe je lahko sestavljena iz več katastrskih parcel, ene katastrske parcele ali dela katastrske parcele. Za posamezno enoto rabe se v zahtevku za pomoči na površino navedejo naslednji podatki:
– številka enote rabe,
– domače ime,
– vrsta dejanske rabe,
– identifikacijska številka trajnega nasada: MID-TN ter
– podatki o posameznih katastrskih parcelah, ki enoto sestavljajo: ime in številka katastrske občine, številka katastrske parcele, površina katastrske parcele v hektarjih na štiri decimalke natančno in površina dejanske rabe na katastrski parceli v hektarjih na dve decimalki natančno. Gozd se prijavi tako, da se navedejo podatki za posamezne katastrske parcele in dejanska površina gozda.
(3) Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka so njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki, plantaže gozdnega drevja, kmetijska zemljišča v zaraščanju ter neobdelana kmetijska zemljišča.
(4) Enota rabe ali poljina, na kateri so drevesa in se hkrati uporablja za pridelavo poljščin v skladu s predpisom, ki ureja trg s poljščinami, se šteje za enoto rabe ali poljino, če lahko pridelava poteka na podoben način kot na enotah rabe ali poljinah, ki so brez dreves.
(5) Če je znotraj posamezne poljine ali enote rabe površina, ki ni v kmetijski rabi, jo je potrebno vrisati na kopijo katastrskega načrta in odšteti pri prijavi dejanske rabe.
(6) Vsaka krmna površina mora biti na voljo za rejne živali nepretrgoma za najmanj sedem mesecev, začenši z 20. marcem.
(7) Če je krmna površina v skupni rabi jo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) porazdeli med posamezna kmetijska gospodarstva v sorazmerju z njihovo uporabo ali pravico uporabe te površine.
(8) Če leži krmna površina v sosednji državi članici Evropske unije, se šteje ta površina na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega gospodarstva, pod pogojem, da se nahaja v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in da ta krmna površina predstavlja manj kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi tega kmetijskega gospodarstva ter da za te površine priloži izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo.
(9) V primeru skupne rabe zemljišč, ko ima kmetijsko gospodarstvo na paši na planini ali skupnem pašniku živali vsaj 80 dni, se mu površine trajnih travnikov na planini oziroma skupnem pašniku upoštevajo kot krmne površine za pomoči, opredeljene v predpisu, ki ureja trg za goveje meso. Delež krmnih površin, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva sorazmerni delež površine, ki ga uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo vse živali, navedene na obrazcu “Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo“ z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu.
(10) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo tudi, ko ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi individualno planino.
(11) Minimalna velikost enote rabe oziroma poljine, za katero se lahko uveljavi zahtevek za pomoč, je 0,1 ha, razen če ni v drugih predpisih drugače določeno.
5. člen
(zahtevki za pomoči)
(1) Za izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje kateregakoli ukrepa kmetijske politike morajo nosilci kmetijskih gospodarstev posredovati svoje osebne podatke, podatke o kmetijskem gospodarstvu, staležu živali in vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi in gozdovih na osnovnih obrazcih o kmetijskem gospodarstvu, predpisanih v prvem odstavku 9. člena te uredbe.
(2) Podatke o upravičenih površinah, opredeljenih v predpisu, ki ureja trg s poljščinami, ter podatke, ki se vodijo v zbirki podatkov o vlogah, registru kmetijskih gospodarstev, seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, centralnem registru govedi in v registrih posameznih trajnih nasadov, agencija pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev kot predtiskane podatke.
(3) Skupaj z osnovnimi obrazci o kmetijskem gospodarstvu vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev tudi zahtevke za posamezne pomoči iz šestega odstavka 9. člena te uredbe. Zahtevke za vse pomoči na površino vključno s krmnimi površinami, opredeljenimi v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, se vlaga enkrat letno na istem obrazcu, razen zahtevka za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin, ki se vlaga ločeno.
(4) Zahtevki za pomoči na živali se vlagajo večkrat letno v skladu z določili te uredbe in predpisi iz 1. člena te uredbe.
(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko namesto z obrazci, ki so priloga te uredbe, pomoči uveljavljajo tudi v obliki računalniških izpisov, ki jih določi agencija.
6. člen
(kontrolni sistem)
(1) Kontrolni sistem zajema administrativne kontrole vseh zahtevkov in kontrole na kraju samem.
(2) Administrativne kontrole vključujejo preverjanje izpolnjevanja pogojev za posamezne ukrepe, odkrivanje morebitnih dvojnih prijav istih površin ali živali ter navzkrižno preverjanje podatkov iz zahtevkov s podatki iz posameznih zbirk podatkov.
7. člen
(upravičenci)
Upravičenci do pomoči za ukrepe kmetijske politike so kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije. Za ukrepe kmetijske politike, ki niso vezani na kmetijska gospodarstva, pa so upravičenci lahko tudi druge fizične ali pravne osebe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
8. člen
(nosilec kmetijskega gospodarstva)
(1) Za kmetijsko gospodarstvo lahko vlaga zahtevke za pridobitev pomoči nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lahko fizična oseba, pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost ali to dejavnost opravlja, samostojni podjetnik posameznik registriran za kmetijsko dejavnost in to dejavnost opravlja ter registrirana agrarna ali pašna skupnost.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo dodeljeno identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati obstoječo identifikacijsko številko.
(3) Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo, ki ga sestavlja ena ali več proizvodnih enot in s katerim upravlja nosilec kmetijskega gospodarstva na območju Republike Slovenije.
(4) Vsak nosilec lahko vloži zbirno vlogo le za eno kmetijsko gospodarstvo. Določilo prejšnjega stavka ne velja za planine in skupne pašnike.
(5) Delitev kmetijskega gospodarstva, ni mogoča po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije, razen v primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva z izjavo in obrazložitvijo, ki jo posreduje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pred ali ob vložitvi zbirne vloge izkaže upravičenost delitve.
(6) Če je kmetijsko gospodarstvo planina v skupni rabi ali skupni pašnik, je nosilec kmetijskega gospodarstva registrirana agrarna ali pašna skupnost. Če s planino v skupni rabi oziroma skupnim pašnikom ne upravlja registrirana agrarna ali pašna skupnost, vlaga zahtevke za pridobitev sredstev za ukrepe kmetijske politike gospodar planine ali skupnega pašnika – nosilec kmetijskega gospodarstva na osnovi pisnega pooblastila vseh uporabnikov planine oziroma skupnega pašnika.
(7) Nosilec kmetije mora osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka 9. člena te uredbe priložiti “Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2004“, s katerim ga pooblaščajo za prejemnika sredstev, to pooblastilo pa morajo podpisati:
– družinski člani, ki so vpisani v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
– lastniki oziroma solastniki zemljišč v uporabi v okviru prijavljenega kmetijskega gospodarstva, ki delajo na kmetiji.
(8) Morebitna sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva je mogoča ob vložitvi zbirne vloge z vpisom novih podatkov na obrazec “A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004“ za fizične osebe ali obrazec “A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004“ za pravne osebe. Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva po roku za vložitev zbirne vloge se ne upošteva pri izplačilu sredstev za leto 2004, razen v primeru smrti fizične osebe oziroma prenehanja pravne osebe in primerov iz 55. člena te uredbe, ko se sprememba nosilca upošteva do 1. septembra 2004. V tem primeru se sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva sporoči na obrazcu “Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva“ na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana.
9. člen
(uveljavljanje sredstev in obrazci)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v letu 2004 uveljavljajo kakršenkoli ukrep kmetijske politike iz 1. člena te uredbe, predpisa, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom, predpisa, ki ureja obseg vinogradniških površin, predpisov, ki opredeljujejo strukturne ukrepe razvoja podeželja: “Naložbe v kmetijska gospodarstva”, “Pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij” ter “Spodbujanje dejavnosti, povezanih s kmetijstvom – alternativni dohodkovni viri” ali predpisov, ki urejajo razvoj podeželja, morajo od 1. aprila do 15. maja 2004, na agencijo posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, ki so:
– “Neposredna plačila za leto 2004“,
– “A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004“ in “Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2004“ (za fizične osebe) ali
– “A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004“ (za pravne osebe in samostojne podjetnike),
– “B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 – stalež živali“,
– “C – Prijava zemljišč v uporabi za leto 2004“.
(2) Podatki iz obrazcev iz druge do pete alinee prejšnjega odstavka predstavljajo zahtevek za vpis v register kmetijskih gospodarstev.
(3) Če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali, ni potrebno posredovati obrazca “B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 – stalež živali“. Če na kmetijskem gospodarstvu nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč, ni potrebno posredovati obrazca “C ( Prijava zemljišč v uporabi za leto 2004“.
(4) Zahtevke za uveljavljanje posameznih ukrepov, opredeljenih v predpisih iz 1. člena te uredbe, vključno s predpisanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev istočasno z osnovnimi obrazci o kmetijskem gospodarstvu, če ni v predpisih iz 1. člena te uredbe drugače določeno.
(5) Osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu in zahtevki ter predpisana dokazila, ki se vlagajo istočasno, sestavljajo zbirno vlogo. Zbirna vloga mora biti izpolnjena v celoti in v skladu s priloženimi navodili, pri čemer se za rejne živali navede podatke na kmetijskem gospodarstvu na dan 1. april 2004, za rabo kmetijskih zemljišč dejanska raba in vrsta kmetijskih rastlin, za še neposejane površine pa predvidena vrsta kmetijskih rastlin v rastni dobi 2004, ki bodo posejane najkasneje do 31. maja 2004, razen sladke koruze, za katero je najkasnejši rok setve 15. junij 2004.
(6) V okviru zbirne vloge se prilagajo naslednji zahtevki na predpisanih obrazcih:
a) zahtevek za vse pomoči na površino na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“, razen zahtevka za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin, ki se vlaga ločeno, kot to določata drugi in tretji odstavek 59. člena te uredbe;
b) zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo na obrazcu “Zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004“;
c) zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo na obrazcu »Neposredna plačila za leto 2004“;
d) zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice na obrazcu “Zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice za leto 2004“;
e) zahtevek za premijo za ovce in koze, zahtevek za dodatno premijo za ovce in koze in dodatno plačilo za ovce in koze na obrazcu “Zahtevek za premijo za ovce in koze, dodatno premijo in dodatno plačilo za leto 2004“;
f) zahtevek za mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko na obrazcu “Neposredna plačila za leto 2004“;
g) zahtevek za ukrep SKOP – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali na obrazcu “G – Zahtevek za pomoč za ukrep SKOP – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali za leto 2004“.
Kontrolni list o popolnosti zbirne vloge na obrazcu “Neposredna plačila za leto 2004“ ni sestavni del zbirne vloge.
(7) Na obrazcu “Neposredna plačila za leto 2004“ nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da je seznanjen s postopki za uveljavljanje pomoči za ukrepe kmetijske politike za leto 2004 ter postopki predpisanih kontrol.
(8) Na zahtevkih nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da je seznanjen s pogoji za posamezen ukrep.
(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva s svojim podpisom na zahtevkih jamči za resničnost in točnost podatkov.
(10) Zbirno vlogo mora vlagatelj v roku od 1. aprila do 15. maja 2004 poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: “zbirna vloga“, ali jo v tem roku vložiti neposredno v sprejemno pisarno agencije.
(11) Vse ostale zahtevke za uveljavljanje pomoči iz 1. člena te uredbe se dostavi na isti naslov v rokih, ki so opredeljeni v predpisih iz 1. člena te uredbe.
(12) Ne glede na prvi odstavek tega člena je mogoče za kmetijsko gospodarstvo planino ali skupni pašnik zbirno vlogo poslati tudi po 15. maju 2004, vendar najkasneje do 30. junija 2004.
(13) Obrazci, ki jih določa ta uredba, so priloga te uredbe in njen sestavni del.
(14) Obrazci so nosilcem kmetijskih gospodarstev na voljo tudi pri območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih.
(15) Obrazce za zbirne vloge s predtiskanimi podatki iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ter navodila za izpolnjevanje pošlje agencija nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2004 uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike, v času od 20. do 30. marca 2004. Navodila za izpolnjevanje obrazcev potrdi ministrstvo.
(16) Agencija v sodelovanju z ministrstvom pripravi za predtisk podatke o zemljiščih v uporabi na osnovi podatkov, navedenih v zbirni vlogi za leto 2003, in podatkov iz registrov trajnih nasadov glede na stanje na dan 19. februar 2004 in ob predhodni kontroli s podatki iz zemljiškega katastra glede na stanje na dan 13. februarja 2004 ter podatke o kravah dojiljah na dan 1. februar 2004. Podatki o kmetijskih zemljiščih, ki se ne ujemajo s podatki iz zemljiškega katastra ali s podatki iz registrov trajnih nasadov, se na predtisku označijo. Na predtisku se za posamezne katastrske parcele navede razvrstitev v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Označijo se tudi neupravičene površine za neposredna plačila v skladu s predpisom, ki ureja tržni red za poljščine, ki se določijo na osnovi podatkov zemljiškega katastra, zbirke podatkov o vlogah iz predhodnih let in podatkov iz registrov trajnih nasadov. Podatke za predtisk potrdi ministrstvo.
(17) Če s posebnimi predpisi ni drugače določeno, so nosilci kmetijskih gospodarstev dolžni hraniti kopije zahtevkov najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločbe o zahtevkih.
10. člen
(geodetski podatki in zakup)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki bodo v letu 2004 v skladu s to uredbo uveljavljali pomoči na površino, morajo na kopije katastrskih načrtov vrisati enote dejanske rabe (njiva, travnik ipd.) ter poljine in navesti vrste kmetijskih rastlin (koruza, pšenica ipd.).
(2) Kopije katastrskih načrtov iz prejšnjega odstavka so sestavni del zbirne vloge, ki jih hrani nosilec kmetijskega gospodarstva doma.
(3) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) že pridobil podatke o parcelah in kopije katastrskih načrtov za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike v predhodnih letih, za uveljavljanje sredstev v letu 2004 ni treba pridobiti novih podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov, če glede teh podatkov ni nobenih sprememb.
(4) Če so glede podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov nastale spremembe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva nove podatke naroči pri geodetski upravi. Geodetska uprava izda podatke o parcelah (posestni list brez podatkov o lastniku parcel) in kopije katastrskih načrtov, izdelane za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike. Nosilci kmetijskih gospodarstev so dolžni poravnati fiksne materialne stroške za izdajo geodetskih podatkov v skladu s predpisom, ki ureja tarife za izdajanje geodetskih podatkov, pri čemer se šteje vsak izdani dokument za posebno naročilo.
(5) Geodetska uprava izda posestne liste in kopije katastrskih načrtov v roku osem dni od oddanega naročila.
(6) Za komasacijska območja, kjer komasacijski postopki še niso zaključeni, so nosilci kmetijskih gospodarstev dejanski uporabniki zemljišč na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju (v nadaljnjem besedilu: komasacijska odločba).
(7) Kopija komasacijske odločbe je sestavni del zbirne vloge in jo je potrebno priložiti zbirni vlogi. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva že v predhodnih letih priložil kopijo komasacijske odločbe in ni nobenih sprememb, odločbe ni potrebno prilagati.
(8) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v zakupu zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti kopijo zakupne pogodbe. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v zakupu zemljišča fizičnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti kopijo zakupne pogodbe ali v primeru, ko zakupne pogodbe nimajo, “Izjavo o zakupu zemljišč“, ki jo podpišeta zakupodajalec in zakupnik.
(9) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so že v letu 2003 priložili fotokopijo zakupne pogodbe ali “Izjavo o zakupu zemljišč“ in katerih zakupno razmerje še traja vsaj do konca leta 2004, teh dokumentov v letu 2004 ni potrebno ponovno prilagati.
(10) Če uveljavlja pomoči za isto zemljišče več vlagateljev, se sredstva odobrijo tistemu, za katerega je iz priloženih dokumentov, podatkov iz uradnih evidenc ali iz dokazila, da je v postopku vpisa v uradno evidenco, razvidno, da ima pravico uporabe zemljišča.
11. člen
(kmetijska svetovalna služba)
(1) Kmetijski svetovalec ima za kmetijska gospodarstva na svojem območju možnost vpogleda v:
– podatke o kmetijskih gospodarstvih iz registra kmetijskih gospodarstev,
– zbirko podatkov o vlogah za leto 2004 in predhodna leta,
– seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, evidenco razvrstitev kmetijskih gospodarstev v posamezna območja ter razvrstitev kmetijskih gospodarstev na osnovi “Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji“ po stanju na dan 15. februarja 2003,
– centralni register govedi,
– evidence, ki se uporabljajo za kontrolo ukrepov programa razvoja podeželja,
– registre trajnih nasadov,
– podatke zemljiškega katastra na stanje 10. marca 2004 ter
– grafične podatke: digitalne katastrske načrte, digitalne ortofoto načrte in podatke iz katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč.
(2) Vlagatelj plača za morebitni pregled zbirne vloge 1000 SIT. V primeru, da kmetijski svetovalec nudi vlagatelju pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge, znaša strošek za pomoč dodatnih 3000 SIT za vsako uro pomoči.
12. člen
(dopolnitve in spremembe zahtevkov za pomoč na površino)
(1) Po poteku roka za vlaganje zbirne vloge lahko nosilec kmetijskega gospodarstva ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena, zahtevek za pomoči na površino (obrazec “C – Prijava zemljišč v uporabi za leto 2004“, obrazec “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“ in drugi obrazci) dopolni z novo katastrsko parcelo, za posamezno katastrsko parcelo spremeni površino dejanske rabe ali spremeni vrsto kmetijske rastline in vrsto pomoči.
(2) Spremembo oziroma dopolnitev zahtevka pisno posreduje agenciji najkasneje do datuma za setev, določenega v predpisu, ki ureja trg s poljščinami, ki je 31. maj za poljščine oziroma 15. junij za sladko koruzo.
(3) Če je pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva že obvestil o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali če ga je obvestil, da namerava opraviti kontrolo na kraju samem, ali če je kontrola na kraju samem odkrila nepravilnosti, dodajanje in spremembe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena za enote rabe oziroma poljine, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, niso več dovoljene.
(4) Dopolnitev zahtevka za pomoči na površino posredujejo tudi tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v začetku leta 2004 obnovijo vinograd, intenzivni sadovnjak ali oljčnik in ga do 10. marca 2004 ni mogoče vpisati v register. Dopolnitve posredujejo najkasneje do 31. maja 2004 ter kot utemeljitev posredujejo kopijo odločbe o vpisu obnovljenega trajnega nasada v register.
13. člen
(elektronski prenos)
V primeru elektronskega prenosa podatkov posameznih zahtevkov, se upoštevajo določila člena 11 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001.
14. člen
(popravljanje očitnih pomot)
Zahtevke lahko agencija popravi kadarkoli do izdaje odločb, če vsebujejo očitne pomote v imenih in številkah, ugotovljene na podlagi uradnih evidenc.
15. člen
(zakasnela vložitev zbirne vloge in zahtevkov)
(1) Razen v primerih višje sile in izrednih okoliščin, se pri zahtevkih za pomoči na površino in zahtevkih za pomoči na žival, ki se oddajo po rokih, določenih v predpisih, navedenih v 1. členu te uredbe, zniža znesek pomoči za vsak delovni dan zamude za 1% zneska, do katerega bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, če bi bila vloga oddana pravočasno. Če zamuda znaša več kot 25 koledarskih dni, se zahtevek šteje kot prepozen. Zbirne vloge za planino ali skupni pašnik vložene po 30. juniju 2004, se štejejo kot prepozne.
(2) Če se dopolnitev zahtevka za pomoči na površino vloži po zadnjem roku za setev v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe, se znesek pomoči, ki se nanaša na dejansko rabo zadevnih enot rabe ali poljin, zniža za 1% za vsak delovni dan. Dopolnitev zahtevka za pomoč na površino je, upoštevajoč prvi odstavek tega člena, dopustna do roka za vložitev zbirne vloge. Če pa je ta termin pred ali na isti datum, kot je zadnji rok za setev v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe, se spremembe zahtevkov za pomoč na površino po tem zadnjem roku za setev, štejejo za prepozne.
(3) Zakasnela vložitev zahtevka pomoč na površino ne vpliva na zahtevka za premijo za ovce in koze, zahtevke za klavno premijo, posebno premijo za bike in vole oziroma krave dojilje v primerih, ko za kmetijsko gospodarstvo ni potrebno upoštevati obremenitve (GVŽ/ha) in ko nosilec kmetijskega gospodarstva ne uveljavlja ekstenzifikacijskega plačila.
(4) Glede krmnih površin se znižanja zaradi zakasnele vložitve zahtevka za pomoč na površino dodajo k tistim znižanjem, ki se uporabljajo pri zakasneli vložitvi zahtevkov za pomoč skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso.
16. člen
(umik zahtevkov za pomoč)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko s pisno zahtevo delno ali v celoti umakne zahtevek. Agencija izda sklep s katerim se postopek ustavi.
(2) Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka se postopek nadaljuje, če je pristojni organ (agencija ali inšpektor) nosilca kmetijskega gospodarstva že obvestil o nepravilnostih v zahtevku, ali če ga je že obvestil o svojem namenu, da opravi kontrolo na kraju samem, ali če je pri tej kontroli ugotovil nepravilnosti. Ustavitev postopka ni dovoljena za dele zahtevka, pri katerih je bila ugotovljena nepravilnost.
17. člen
(pooblaščeni vlagatelji)
(1) Zahtevke za uveljavljanje pomoči po tej uredbi vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev v svojem imenu in za svoj račun oziroma njihovi pooblaščenci (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun, razen če ni s to uredbo drugače določeno.
(2) V primeru zbirne vloge lahko nosilci kmetijskih gospodarstev dajo pooblastilo pooblaščenemu vlagatelju le za celotno zbirno vlogo. Pooblastilo za posamezen ukrep iz zbirne vloge ni mogoče.
(3) V primeru iz prejšnjih odstavkov morajo pooblaščeni vlagatelji zbirnim vlogam ali zahtevkom priložiti:
– izpolnjen obrazec “Podatki o subjektu – pooblaščenem vlagatelju“,
– podpisana pooblastila nosilcev kmetijskih gospodarstev ter
– seznam vloženih zbirnih vlog oziroma zahtevkov, na katerem so navedeni naslednji podatki: ime in priimek oziroma naziv ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, KMG-MID in datum vlaganja vlog in prilog iz tega odstavka.
(4) Agencija primerja seznam vloženih zbirnih vlog oziroma zahtevkov s priloženimi zbirnimi vlogami ali zahtevki in o ugotovitvah obvesti pooblaščenega vlagatelja.
(5) Agencija obvesti pooblaščenega vlagatelja o napakah ali pomanjkljivostih v zbirnih vlogah oziroma zahtevkih. Nosilci kmetijskih gospodarstev so dolžni pooblaščenemu vlagatelju posredovati vse zahtevane dopolnitve in popravke, ta pa jih pošlje agenciji v roku, določenem v pozivu za dopolnitev vloge. Rok za dopolnitev je v primeru, ko vlagajo zahtevke pooblaščeni vlagatelji, deset dni.
(6) Sredstva se nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva.
II. POGLAVJE: KONTROLE
18. člen
(splošno načelo)
Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem se izvajajo na takšen način, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji za odobritev pomoči.
PODPOGLAVJE A: ADMINISTRATIVNE KONTROLE
19. člen
(navzkrižno preverjanje)
(1) Administrativne kontrole omogočajo avtomatsko odkrivanje nepravilnosti z uporabo računalniških postopkov vključujoč zlasti:
– navzkrižno preverjanje prijavljenih enot rabe ali poljin in živali, da bi se preprečila neupravičena večkratna odobritev iste pomoči za isto koledarsko ali tržno leto ter neupravičeno kumuliranje pomoči na površino, odobreno v okviru ukrepov iz 1. člena;
– navzkrižno preverjanje z računalniško zbirko podatkov, ali v primeru zahtevkov za pomoč na površino z drugimi računalniškimi postopki, da se preveri upravičenost do pomoči.
(2) Podatki o nepravilnostih, ki so rezultat navzkrižnega preverjanja se, kadar je nujno, dopolnijo še s kontrolo na kraju samem.
(3) V skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe agencija pri izvajanju administrativnih kontrol preverja podatke iz zbirnih vlog in ostalih zahtevkov s podatki iz zbirk podatkov ministrstva in drugih državnih organov, in sicer:
– katastrske parcele in njihovo površino s podatki zemljiškega katastra na stanje z dne 10. marec 2004;
– podatke o vinogradih s podatki registra pridelovalcev grozdja in vina z dne 10. marec 2004;
– podatke o hmeljiščih s podatki registra pridelovalcev hmelja z dne 31. maj 2004;
– podatke o intenzivnih sadovnjakih s podatki iz registra pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih z dne 10. marec 2004;
– podatke o oljčnikih s podatki registra pridelovalcev oljk z dne 10. marec 2004;
– podatki o travniških sadovnjakih se v primeru, ko v zadnjem letu ni prišlo do spremembe, kontrolirajo s podatki iz zbirke podatkov o vlogah iz predhodnih let;
– podatke o govedu s podatki iz centralnega registra govedi;
– zahtevke za premijo za krave dojilje tudi s podatki evidence agencije o dodeljeni individualni kvoti za mleko;
– zahtevke, ki se navezujejo na območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, s seznamom območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter “Elaboratom območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji“ z dne 15. februar 2003;
– posamezne zahtevke za ukrepe SKOP s podatki iz naslednjih uradnih evidenc: evidence zavarovanih območij, evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, evidence o vodovarstvenih območjih, evidence grbinastih travnikov, evidence ekološko pomembnih območij z dne 10. marca 2004 ter evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil z dne 15. maja 2004 in 31. decembra 2004;
– podatke o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin s podatki iz registra pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih oziroma s podatki o travniških sadovnjakih na stanje z dne 10. marec 2004;
– podatke o avtohtonih in tradicionalnih sortah vinske trte s podatki iz registra pridelovalcev grozdja in vina na stanje z dne 10. marec 2004;
– podatke o avtohtoni sorti hmelja s podatki iz registra pridelovalcev hmelja na stanje z dne 31. maj 2004;
– podatke o avtohtonih in tradicionalnih sortah oljk s podatki iz registra pridelovalcev oljk na stanje z dne 10. marec 2004;
– podatke o sortah, kjer je to potrebno, s skupnim katalogom sort poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES;
– podatke iz zahtevkov v primerih, ko to zahtevajo predpisi, z zbirko podatkov o vlogah in evidenco “Nadzor neposrednih plačil – baza zapisnikov“ iz prejšnjih let;
– podatke o naslovu s podatki iz registra prostorskih enot;
– ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in njegovih družinskih članov s podatki iz centralnega registra prebivalcev;
– podatke o poslovnih subjektih s podatki iz registra poslovnih subjektov.
Kontrole navedene v zadnjih treh alineah se izvajajo v okviru registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov.
PODPOGLAVJE B: KONTROLE NA KRAJU SAMEM
20. člen
(splošna načela)
(1) Na podlagi sporazuma o sodelovanju med agencijo in Inšpektoratom Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), kontrole na kraju samem izvajajo kmetijski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) po opravljenih administrativnih kontrolah in pred izplačilom sredstev.
(2) Agencija omogoči inšpektorjem dostop do vseh vnešenih vlog ter dostop do grafičnih podatkov (digitalnih ortofoto načrtov, digitalnih katastrskih načrtov, podatkov iz katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč ter satelitskih posnetkov).
(3) Inšpektor izvaja kontrole na kraju samem praviloma brez predhodne najave ali pa se predhodno najavi po pošti ali telefonu, največ 48 ur pred kontrolo.
(4) Kontrole na kraju samem, predvidene s to uredbo, se lahko izvajajo skupaj s kontrolami ali inšpekcijskimi pregledi predvidenimi v drugih predpisih.
(5) Pri izvajanju kontrol za pomoči za govedo se lahko uporabijo tudi podatki veterinarskega nadzora. V primeru, ko veterinarski inšpektor odkrije kršitev Uredbe (ES) 1760/2000, nemudoma pošlje agenciji zapisnik o opravljenem pregledu.
(6) Zahtevek ali zahtevke za pomoči se zavrne, če nosilec kmetijskega gospodarstva ne dovoli ali ne omogoči izvedbe kontrole na kraju samem.
21. člen
(pogostost kontrol na kraju samem)
(1) Skupno število kontrol na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema najmanj:
a) 5 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoči na površino,
b) 10 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoči za govedo,
c) 10 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoči za ovce ali koze.
(2) Če se pri kontrolah na kraju samem odkrije bistvene nepravilnosti v zvezi z določenim ukrepom ali na določenem območju ali delu območja, agencija ustrezno poveča število kontrol na kraju samem v tekočem letu, in ustrezno poveča odstotek kmetijskih gospodarstev za katere je treba izvesti kontrolo na kraju samem v naslednjem letu.
22. člen
(izbor zahtevkov, ki se kontrolirajo na kraju samem)
(1) Agencija na podlagi analize tveganja in elementa reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč izbere nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih bo opravljena kontrola na kraju samem. Vsako leto se oceni učinkovitost parametrov, ki so bili uporabljeni pri analizi tveganja v predhodnih letih. Zaradi zagotavljanja reprezentativnosti se naključno izbere od 20% do 25% najmanjšega števila nosilcev kmetijskih gospodarstev, pri katerih se opravi kontrola na kraju samem, kot določa prvi odstavek prejšnjega člena te uredbe.
(2) Analiza tveganja upošteva:
– znesek pomoči,
– število enot rabe ali poljin ter njihova površina ali število živali, za katere je bila zahtevana pomoč,
– spremembe glede na predhodno leto,
– ugotovitve kontrol opravljenih v preteklih letih,
– primere kršitve predpisa, ki ureja označevanje in registracijo goveda,
– nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so tik nad ali pod omejitvami za posamezen ukrep,
– nadomestitve živali,
– ostale dejavnike.
(3) Agencija vodi evidenco o razlogih za izbor za kontrolo na kraju samem za vsako posamezno kmetijsko gospodarstvo. Inšpektor, ki bo izvajal kontrolo na kraju samem, mora biti o razlogih obveščen pred začetkom kontrole na kraju samem.
23. člen
(zapisnik o kontroli)
(1) Za vsako kontrolo na kraju samem se izdela zapisnik, v katerem so navedene podrobnosti o opravljenih kontrolah. V zapisnik se navede zlasti:
– ukrepe in prekontrolirane zahtevke;
– prisotne osebe;
– prekontrolirane enote rabe ali poljine, izmerjene enote rabe ali poljine, rezultate meritev za izmerjene enote rabe ali poljine in uporabljene metode merjenja;
– število in tip ugotovljenih živali, ušesne številke, vpise v register na gospodarstvu in v evidenco rejnih živali ter pregledane spremljajoče dokumente, rezultate kontrol in, po potrebi, posebne opombe glede posameznih živali in/ali njihovih identifikacijskih številk;
– ali je bil nosilec kmetijskega gospodarstva pred kontrolo obveščen in koliko časa vnaprej je bil obveščen;
– podatke o drugih izvedenih kontrolah.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko podpiše zapisnik in s tem potrdi svojo prisotnost pri kontroli ter doda svoje pripombe. Če so ugotovljene nepravilnosti, prejme nosilec kmetijskega gospodarstva kopijo zapisnika o kontroli. V primeru kontrole opravljene na podlagi daljinskega zaznavanja, v skladu s 27. členom te uredbe, pri kateri nepravilnosti niso bile ugotovljene, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva na zapisniku ni potreben.
24. člen
(ukrepi po kontroli na kraju samem)
(1) Po končanem postopku kontrole na kraju samem inšpektor pošlje zapisnik o kontroli na agencijo, ki ugotovitve inšpektorja upošteva skladno z določili te uredbe. Vnos rezultatov kontrol v računalniško zbirko podatkov opravi krajevno pristojni inšpektor.
(2) Agencija omogoči inšpektorju dostop do izdanih odločb za vse nosilce kmetijskih gospodarstev, in še posebej za tiste za katere je opravil kontrolo.
Kontrole zahtevkov za pomoč na površino na kraju samem
25. člen
(elementi kontrol na kraju samem)
Kontrole na kraju samem naj zajemajo vsaj polovico enot rabe oziroma poljin za katere je bil vložen zahtevek za pomoč.
26. člen
(ugotovitev površin)
(1) Ob nadzoru na kraju samem inšpektor pregleda izbrane enote ali poljine. Kot pomoč pri ugotavljanju površin lahko uporablja razpoložljive grafične podatke, kot so: kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami dejanske rabe in poljinami, digitalne ortofoto načrte, digitalne katastrske načrte, podatke iz katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč in satelitske posnetke.
(2) Površina enote dejanske rabe ali površina poljine se ugotavlja z metodami, določenimi v priročniku za kontrole na kraju samem, ki jih pripravi agencija v sodelovanju z inšpektoratom. Pri tem se ugotavlja površina, ki se dejansko uporablja.
(3) Če so vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi, ipd.) in poljske poti sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse, se njihova površina šteje za dejansko uporabljeno površino, če njihova širina ne presega dveh metrov.
(4) Izvajanje ukrepov SKOP se lahko ugotavlja tudi na podlagi evidenc, ki jih določa predpis, ki ureja ukrepe programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004.
27. člen
(daljinsko zaznavanje)
(1) Namesto običajne kontrole na kraju samem se lahko pod pogoji, določenimi v tem členu, za vzorec iz točke a) prvega odstavka 21. člena te uredbe, uporabi daljinsko zaznavanje. 20., 21., 22., 23., 25. in 26. člen te uredbe se uporabijo, kadar je to primerno.
(2) Območja, ki se kontrolirajo z uporabo daljinskega zaznavanja se izbere na osnovi analize tveganja ali naključno. V primeru izbora na osnovi analize tveganja se upošteva ustrezne dejavnike tveganja, zlasti naslednje:
– finančni pomen pomoči,
– sestavo zahtevkov za pomoč,
– strukturo enot rabe ali poljin, in kompleksnost kmetijske krajine,
– pomanjkanje pokritosti v predhodnih letih,
– tehnične omejitve uspešne uporabe daljinskega zaznavanja pri opredelitvi območja,
– ugotovitve kontrol iz predhodnih let.
(3) Kontrola z uporabo daljinskega zaznavanja zajema vse zahtevke za pomoč na površino iz 1. člena te uredbe, ki imajo vsaj 80% površin iz zahtevkov v izbranem območju ali zahtevke, ki jih izbere agencija v skladu z drugim odstavkom 22. člena te uredbe. Naključno izbrani zahtevki v skladu s prvim odstavkom 22. člena te uredbe se lahko kontrolirajo z uporabo daljinskega zaznavanja.
(4) Ko je nosilec kmetijskega gospodarstva izbran za kontrolo na kraju samem v skladu s prejšnjim odstavkom, se mu vsaj 80% površin iz zahtevkov iz 1. člena te uredbe, kontrolira z uporabo daljinskega zaznavanja.
(5) Če se uporabi možnost izvedbe kontrole na kraju samem z uporabo daljinskega zaznavanja je potrebno izvesti fotointerpretacijo satelitskih ali letalskih posnetkov za vse enote rabe oziroma poljine v zahtevku, ki jih je treba prekontrolirati v skladu s prejšnjim odstavkom, da se identificira pokrovnost tal in izmeri površina in opraviti običajno kontrolo na kraju samem za vse enote rabe oziroma poljine, pri katerih s fotointerpretacijo ni mogoče potrditi točnosti prijave v skladu z zahtevami agencije.
(6) Dodatne kontrole iz drugega odstavka 21. člena te uredbe se opravijo z običajnimi kontrolami na kraju samem, če jih v tekočem letu ni več mogoče izvesti z daljinskim zaznavanjem.
Kontrole na kraju samem za zahtevke za pomoč na žival
28. člen
(časovni razpored kontrol na kraju samem)
(1) Razen za posebno premijo in klavno premijo opredeljeno v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, se opravi vsaj 60% minimalnega števila kontrol na kraju samem, opredeljenih v točki b) prvega odstavka 21. člena te uredbe, za premijo za krave dojilje, ekstenzifikacijsko plačilo in ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice v času obvezne reje. Preostali delež kontrol na kraju samem se opravi v času obvezne reje za vsaj enega od zadevnih ukrepov.
(2) Vsaj 50% minimalnega števila kontrol na kraju samem skladno s točko c) prvega odstavka 21. člena te uredbe se v celoti opravi v času obvezne reje v skladu s predpisom, ki ureja trg za ovčje in kozje meso.
29. člen
(elementi kontrol na kraju samem)
(1) Kontrole na kraju samem zajemajo vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoči v okviru ukrepov, ki jih je treba prekontrolirati, in v primeru kontrol ukrepov za govedo tudi govedo, za katero niso bili vloženi zahtevki.
(2) Kontrole na kraju samem vključujejo zlasti:
a) kontrolo, ali število živali prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, in število goveda, za katero niso bili vloženi zahtevki za pomoč, ustreza številu živali, vpisanih v registre živali na gospodarstvih, in v primeru goveda, številu živali, prijavljenih v centralnem registru govedi;
b) v zvezi z ukrepi za govedo, kontrole:
– pravilnosti vpisov v register govedi na gospodarstvu in prijav v centralni register govedi na osnovi vzorca spremljajočih dokumentov, kot na primer računov o nakupu in prodaji, potrdil o zakolu, kopij dokumentov kontrolne organizacije ali drugih ustreznih dokumentov o zakolu živali v klavnici in, kjer je to ustrezno, potnih listov za tiste živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,
– da podatki v centralnem registru govedi ustrezajo podatkom v registru govedi na gospodarstvu na osnovi vzorca izbranega izmed živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,
– da so vse živali, prisotne na kmetijskem gospodarstvu, za katere še velja obdobje obvezne reje, upravičene do zahtevane pomoči,
– da je vse na kmetijskem gospodarstvu prisotno govedo označeno z ušesnimi znamkami, ima potne liste, je vpisano v register govedi na gospodarstvu in v centralni register govedi. Kontrole pravilnega vpisa v potne liste, v register govedi na gospodarstvu in prijav v centralni register govedi se izvedejo na osnovi vzorca;
c) v primeru pomoči za ovce in koze se izvede kontrola na osnovi registra drobnice na gospodarstvu. Pregleda se ali so številčno prisotne vse živali v času od oddaje vloge do kontrole in ali so vse živali označene v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
30. člen
(kontrole v klavnicah)
(1) Kontrole na kraju samem v zvezi s posebno premijo za govedo in klavno premijo, vloženo v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, izvajajo inšpektorji v klavnicah. Kontrola se izvede za najmanj 30% vseh klavnic, ki se jih izbere na osnovi analize tveganja. Kontrole zajemajo vzorec 5% skupnega števila govedi, ki je bilo zaklano v klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem. Te kontrole zajemajo preglede dokumentov (kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali druge ustrezne dokumente o zakolu živali v klavnici, iz katerih morajo biti razvidni: firma, sedež in identifikacijska številka klavnice, identifikacijska številka živali, klavna številka, če obstaja, ter datum zakola) ter primerjavo s podatki v centralnem registru govedi in preverjanje zbirnikov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu, ali podatke, ki so bili poslani drugim državam članicam Evropske unije.
(2) Kontrole v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola in se izvedejo na osnovi vzorca na dan kontrole na kraju samem. Če inšpektor oceni, da je potrebno, preveri, ali masa trupov izpolnjuje pogoje za premijo.
31. člen
(kontrolni ukrepi v zvezi s premijo odobreno za izvoz)
(1) Kontrolo v zvezi s klavno premijo, odobreno za govedo, ki se izvozi v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, opravi inšpektor pri vseh postopkih nakladanja in sicer:
a) med nakladanjam preveri ali je vse govedo označeno z ušesnimi znamkami. Poleg tega se vsaj 10% tako preverjenega goveda prekontrolira še posamično zaradi preveritve njihove identifikacije (potni listi, veterinarska spričevala, izvozni dokumenti, idr.);
b) pri zapuščanju območja Evropske unije:
– če je bilo prevozno sredstvo opremljeno z uradno carinsko plombo, se prekontrolira, da je plomba nepoškodovana. Če plomba ni poškodovana, se opravi kontrola vzorca samo, če obstaja dvom glede pravilnosti tovora;
– če prevozno sredstvo ni bilo opremljeno z uradno carinsko plombo, ali če je carinska plomba poškodovana, se ponovno prekontrolira najmanj 50% goveda, ki je bilo posamično pregledano ob nakladanju.
(2) Potni listi se posredujejo Službi za identifikacijo in registracijo živali ministrstva (v nadaljnjem besedilu: SIR) skladno s predpisom o identifikaciji in registraciji goveda.
(3) Agencija v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999 preveri zahtevke za pomoč na osnovi plačilnih dokumentov in ostalih razpoložljivih podatkov, pri čemer posveti posebno pozornost dokumentom, ki se nanašajo na izvoz, in pripombam pristojnih kontrolnih organov, ter preveri, ali so bili potni listi izročeni skladno s predpisom o identifikaciji in registraciji goveda.
(4) Izvoznik vsak izvoz živali javi lokalnemu kmetijskemu inšpektorju vsaj 48 ur pred nakladanjem. V ta čas niso vključene nedelje in prazniki.
32. člen
(posebne določbe glede dodatnih plačil)
Pri dodatnih plačilih, opredeljenih v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, se uporabijo določbe tega poglavja.
33. člen
(posebne določbe glede zapisnika o kontroli)
(1) Glede kontrol v klavnicah, opredeljenih v prvem odstavku 30. člena te uredbe, lahko zapisnik o kontroli iz 23. člena te uredbe vsebuje navedbo iz zapiskov klavnice, katere živali so bile pregledane.
(2) Glede kontrol v smislu iz drugega odstavka 30. člena te uredbe vsebuje zapisnik med drugim identifikacijske številke, težo trupov in datum zakola za vse živali, ki so bile zaklane in prekontrolirane na dan kontrole na kraju samem.
(3) Glede kontrol, predvidenih v 31. členu te uredbe lahko zapisnik o kontroli vsebuje samo navedbo pregledanih živali.
(4) Če se med kontrolami na kraju samem, izvedenimi v skladu s to uredbo, odkrijejo kršitve določb predpisa o identifikaciji in registraciji goveda, se kopija zapisnika o kontroli, predvidenega s 23. členom te uredbe, nemudoma posreduje veterinarski inšpekciji.
III. POGLAVJE: POMOČI NA POVRŠINO
34. člen
(skupine kmetijskih rastlin)
(1) Za namen tega poglavja ločimo naslednje skupine kmetijskih rastlin:
a) kmetijske rastline prijavljene kot krmne površine za uveljavljanje premije za krave dojilje oziroma posebne premije skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso;
b) krmne rastline iz “Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin“, ki je priloga te uredbe, prijavljene kot krmne površine za uveljavljanje ekstenzifikacijskega plačila skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso;
c) pašnike iz predpisa, ki ureja trg za goveje meso, prijavljene za uveljavljanje ekstenzifikacijskega plačila;
d) posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin za katere se uporablja enaka višina pomoči,
e) površine v prahi, za katere se uporablja enaka višina pomoči.
35. člen
(osnova za izračun pomoči na površino)
(1) Pomoči na površino se uveljavlja le za površino dejanske rabe zemljišč, ki jo nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na zahtevku in ne presega površine iz uradnih evidenc (zemljiški kataster, registri trajnih nasadov) ter izpolnjuje vse pogoje za posamezno vrsto pomoči (ugotovljena površina). Za trajne nasade, ki v skladu s predpisi izpolnjujejo pogoje za vpis v posamezen register trajnih nasadov, pa v teh registrih niso vpisani, se pomoči na površino iz 1. člena te uredbe ne odobrijo.
(2) Če je ugotovljena površina za skupino kmetijskih rastlin večja od prijavljene v zahtevku za pomoč, se za izračun zneska pomoči uporablja prijavljena površina.
(3) Če je prijavljena površina za skupino kmetijskih rastlin večja od ugotovljene površine, ki je rezultat administrativne kontrole ali kontrole na kraju samem se pomoč, ne izključujoč znižanja in izključitve v skladu s 36. do 39. členom te uredbe, izračuna na osnovi ugotovljene površine za skupino kmetijskih rastlin.
(4) Izračun največje upravičene površine, za pomoči na površino pridelovalcem poljščin, se opravi na osnovi ugotovljene površine v prahi in skladno z deležem vsake posamezne poljščine. Pomoči pridelovalcem poljščin glede na ugotovljeno površino v prahi se znižajo samo do ravni, ki ustreza površini, ki bi bila potrebna za pridelavo 92 ton žit, skladno s predpisom, ki ureja trg s poljščinami.
(5) Če nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel izpolniti svojih obveznosti, obdrži pravico do pomoči za tisto površino, za katero je bil upravičen, ko se je zgodil primer višje sile ali izredne okoliščine.
36. člen
(znižanja in izključitve v primerih prijave prevelikih površin)
(1) Če je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posamezne skupine kmetijskih rastlin več kot 3% ali več kot dva hektarja, vendar pa ne več kot 20% ugotovljene površine, se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površino, zmanjšane za dvakratno ugotovljeno razliko. Če znaša razlika več kot 20% ugotovljene površine, se pomoč vezana na površino za zadevno skupino kmetijskih rastlin ne odobri.
(2) Če v zahtevku za pomoč na površino za ukrepe iz točke A drugega odstavka 1. člena te uredbe, prijavljena površina presega skupno ugotovljeno površino, določeno skladno s tretjim odstavkom prejšnjega člena za več kot 30%, se pomoč zavrne za zadevno koledarsko leto. Če znaša razlika več kot 50%, se nosilcu kmetijskega gospodarstva pomoč na površino za zadevno koledarsko leto zavrne, kmetijsko gospodarstvo pa ni upravičenec do prejemanja nadaljnjih pomoči v znesku, ki je enak višini razlike med prijavljeno in ugotovljeno površino. Ta znesek se odšteje od plačil v okviru kateregakoli ukrepa iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, do katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičenec v okviru zahtevkov, ki jih vloži nosilec v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno. Če se zneska ne da v celoti poračunati s plačili pomoči, dolžnost plačila preneha.
37. člen
(namerne kršitve)
(1) Če je prišlo do razlik med prijavljeno in ugotovljeno površino skladno s tretjim odstavkom 35. člena te uredbe zaradi namernih kršitev, se pomoč, do katere bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s tretjim odstavkom 35. člena te uredbe v okviru imenovanega ukrepa, ne odobri za zadevno koledarsko leto.
(2) Če znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20% ugotovljene površine, se nosilcu kmetijskega gospodarstva pomoč na površino za zadevno koledarsko leto zavrne, kmetijsko gospodarstvo pa ni upravičenec do prejemanja nadaljnjih pomoči v znesku, ki je enak višini razlike med prijavljeno in ugotovljeno površino. Ta znesek se odšteje od plačil v okviru kateregakoli ukrepa iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, do katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičenec v okviru zahtevkov, ki jih vloži nosilec v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno. Če se zneska ne da v celoti poračunati s plačili pomoči, dolžnost plačila preneha.
38. člen
(izračun krmne površine za posebno premijo in premijo za krave dojilje)
(1) Za izračun krmne površine za posebno premijo in premijo za krave dojilje, opredeljeno v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, se uporabi 35. člen, prvi odstavek 36. člena ter 37. člen te uredbe.
(2) Če znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino skladno s tretjim odstavkom 35. člena več kot 50%, se istemu kmetijskemu gospodarstvu v okviru zahtevkov, ki jih vloži nosilec v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno, odšteje krmna površina, ki je enaka razliki med prijavljeno in ugotovljeno krmno površino. Če se ta površina v tem obdobju ne more v celoti odšteti, se v naslednjih letih krmna površina kmetijskemu gospodarstvu ne odšteva več.
(3) Znižanja in izključitve skladno s prejšnjima odstavkoma se uporabljajo samo takrat, če so ali bi prijavljene površine povzročile višje plačilo.
39. člen
(izračun krmnih površin za ekstenzifikacijsko plačilo)
(1) Ekstenzifikacijsko plačilo, opredeljeno v predpisu, ki ureja trg za goveje meso se ne sme odobriti za večje število živali kot je tisto, za katero se lahko po uporabi 38. člena te uredbe odobrijo premije v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se krmna površina ugotovi skladno s 35. členom te uredbe. Če zgornja meja obremenitve za tako ugotovljeno krmno površino ni presežena, se za izračun ekstenzifikacijskega plačila upošteva ugotovljena krmna površina. Če je zgornja meja obremenitve presežena, se ekstenzifikacijsko plačilo, ki bi ga nosilec kmetijskega gospodarstva prejel, zniža za 50%.
(3) Če je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posledica namernih kršitev in če je zgornja meja obremenitve za ugotovljeno površino presežena, se ekstenzifikacijsko plačilo ne odobri. V tem primeru se poleg tega odstavka smiselno uporablja še drugi odstavek 37. člena te uredbe.
IV. POGLAVJE: POMOČI ZA ŽIVALI
40. člen
(osnova za izračun)
(1) Če obstajajo individualne omejitve ali individualne zgornje meje, se število živali, navedenih v zahtevku za pomoč, zniža do omejitve ali zgornje meje določene za zadevno kmetijsko gospodarstvo, razen če ni v posameznem predpisu drugače določeno.
(2) Pomoči ni mogoče odobriti za več živali kot jih je navedenih v zahtevku za pomoč. Pomoč se odobri le za živali, ki so označene in registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje in registracijo živali.
(3) Če število živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, presega število, ugotovljenih pri administrativni kontroli ali kontroli na kraju samem, se ne izključujoč 42. in 43. člen te uredbe, pomoč odobri na osnovi ugotovljenega števila živali. Če pa nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel izpolniti svojih obveznosti glede obdobja obvezne reje v smislu 51. člena te uredbe, obdrži pravico do pomoči za takšno število živali, do katerega je bil upravičen, ko se je zgodil primer višje sile ali izredna okoliščina.
(4) Če se ugotovijo primeri kršitev sistema za identifikacijo in registracijo goveda, velja naslednje:
a) govedo, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, se šteje za pravilno označeno pod pogojem, da se ga da nedvoumno in posamično identificirati na osnovi drugih elementov sistema za identifikacijo in registracijo goveda;
b) če gre pri ugotovljenih nepravilnostih za napačne vpise v register govedi na gospodarstvu ali potne liste, se zadevna žival šteje da ne izpolnjuje pogojev za pomoč šele takrat, če se takšne napake ugotovijo pri najmanj dveh pregledih v 24 mesecih. V vseh ostalih primerih se za zadevne živali šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za pomoč že po prvi ugotovitvi.
(5) Določbe 14. člena te uredbe veljajo za vpise in prijave v sistem za identifikacijo in registracijo goveda.
41. člen
(nadomestitve)
(1) Krave dojilje ali telice ter krave molznice, za katere je zahtevana pomoč skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, se lahko v obdobju obvezne reje nadomestijo v okviru omejitev, določenih v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, ne da bi se zaradi tega izgubila pravica do pomoči.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se nadomestitev izvede v 20 dneh po dogodku, zaradi katerega je nadomestitev potrebna. Nadomeščena žival mora biti vpisana v register govedi na gospodarstvu najkasneje v treh dneh po nadomestitvi. Nadomestitev je potrebno sporočiti agenciji v desetih delovnih dneh po nadomestitvi.
(3) V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek za pomoč za ovce in koze in če ni razlike v višini pomoči, se ovce lahko nadomestijo s kozami in obratno. Ovce in koze za katere je vložen zahtevek za pomoč se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okvirih, določenih v predpisu, ki ureja trg za ovčje in kozje meso.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom se nadomestitev izvede v 10 dneh po dogodku, zaradi katerega je nadomestitev potrebna. Nadomeščena žival mora biti vpisana v register drobnice na gospodarstvu najkasneje v treh dneh po nadomestitvi. Nadomestitev je potrebno sporočiti agenciji v petih delovnih dneh po nadomestitvi.
42. člen
(znižanja in izključitve v zvezi z govedom za katero je bil vložen zahtevek za pomoč)
(1) Če se v zvezi z zahtevki za pomoč v okviru ukrepov pomoči za govedo ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe, se skupni znesek pomoči, do katere je kmetijsko gospodarstvo upravičeno v okviru ukrepov za zadevno premijsko obdobje zniža za odstotek, ki se ugotovi skladno s tretjim odstavkom tega člena, če so bile ugotovljene nepravilnosti pri največ 3 živalih.
(2) Če so bile ugotovljene nepravilnosti pri več kot 3 živalih, se skupni znesek pomoči, do katere je kmetijsko gospodarstvo upravičenec v okviru ukrepov za zadevno premijsko obdobje, zniža za:
a) odstotek, ki se ugotovi skladno s tretjim odstavkom tega člena, če ta ne znaša več kot 10%, ali
b) dvakratno višino odstotka, ki se ugotovi skladno s tretjim odstavkom tega člena, če ta znaša več kot 10%, vendar pa ne več kot 20%.
Če je odstotek, ugotovljen skladno s tretjim odstavkom tega člena večji od 20%, se za zadevna premijska obdobja pomoč nosilcu kmetijskega gospodarstva v okviru tistih ukrepov, do katerih bi bilo kmetijsko gospodarstvo upravičenec skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe, zavrne. Če znaša odstotek, ugotovljen skladno s tretjim odstavkom tega člena, več kot 50%, se nosilcu kmetijskega gospodarstva pomoč na žival za zadevno koledarsko leto zavrne, kmetijsko gospodarstvo pa ni upravičenec do prejemanja nadaljnjih pomoči v znesku, ki je enak višini razlike med prijavljenim številom govedi in številom govedi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. Ta znesek se odšteje od plačil pomoči v okviru ukrepov za govedo, do katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičenec v okviru zahtevkov, ki jih vloži nosilec v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno. Če se zneska ne da v celoti poračunati s plačili pomoči, dolžnost plačila preneha.
(3) Da se ugotovi odstotek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se število goveda, za katero je bila zahtevana pomoč v okviru vseh ukrepov pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju, in pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, deli s skupnim številom govedi, ki izpolnjuje vse pogoje za pomoč za zadevno premijsko obdobje.
(4) Če je prišlo do razlik med prijavljenim številom živali in številom živali, ki izpolnjuje vse pogoje za pomoči, skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe zaradi namernih kršitev, se pomoč, do katere bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s tretjim odstavkom 40. člena v okviru zadevnega ukrepa ali ukrepov pomoči za govedo, ne odobri za zadevno premijsko obdobje. Če zaradi namernih kršitev znaša razlika, ugotovljena skladno s tretjim odstavkom tega člena, več kot 20%, se nosilcu kmetijskega gospodarstva pomoč na žival za zadevno koledarsko leto zavrne, kmetijsko gospodarstvo pa ni upravičenec do prejemanja nadaljnjih pomoči v znesku, ki je enak višini razlike med prijavljenim številom goveda in številom goveda, ki izpolnjuje vse pogoje za pomoči. Ta znesek se odšteje od plačil pomoči v okviru ukrepov za govedo, do katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičenec v okviru zahtevkov, ki jih vloži nosilec v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno. Če se zneska ne da v celoti poračunati s plačili pomoči, dolžnost plačila preneha.
(5) Znižanja in izključitve opredeljene v tem členu se v primeru uveljavljanja premije za krave dojilje ne uporabljajo za ugotovitve administrativnih kontrol, ki so rezultat preveritev s podatki evidence agencije o dodeljenih individualnih kvotah za mleko.
43. člen
(kršitev določb o identifikaciji in registraciji goveda za katero ni vložen zahtevek)
(1) Če se pri kontroli na kraju samem odkrijejo kršitve določb sistema za identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni vložen zahtevek, se skupni znesek pomoči, do katere je kmetijsko gospodarstvo upravičenec skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe v okviru ukrepov pomoči za govedo za zadevno premijsko obdobje, če je to primerno po uporabi znižanj skladno s 42. členom te uredbe, razen v primerih višje sile ali izrednih okoliščin v smislu 51. člena te uredbe, zniža za znesek, ki se izračuna na osnovi formule iz naslednjega odstavka. Znesek pomoči se zniža največ do 20% celotnega zneska do katerega je kmetijsko gospodarstvo upravičenec. Isto velja, če je bilo več goveda vpisano ali prijavljeno v elemente sistema za identifikacijo in registracijo goveda, kot ga je prisotnega na kmetijskem gospodarstvu. Četrti odstavek 40. člena te uredbe se smiselno uporabi.
(2) Izračun iz prejšnjega odstavka se izvrši skladno z naslednjo formulo:
      a           b + c
  --------  x  ----------  x    d
      b            2c
V tej formuli pomeni:
a = število primerov kršitev sistema za identifikacijo in registracijo goveda;
b = število goveda, prisotnega na kmetijskem gospodarstvu v času kontrole na kraju samem; ta številka ne sme biti manjša od 1;
c = povprečno število goveda na kmetijskem gospodarstvu v teku leta, ko se opravi kontrola na kraju samem, pri čemer se smiselno uporabljajo metode, uporabljene za namene člena 32 Uredbe (ES) št. 2342/1999;
d = celotni znesek pomoči, do katere je kmetijsko gospodarstvo upravičenec skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe v okviru ukrepov pomoči za govedo za zadevno premijsko obdobje, po potrebi po uporabi znižanj skladno z 42. členom te uredbe.
(3) Če se pri istem nosilcu kmetijskega gospodarstva v teku enega leta opravi več kontrol na kraju samem, se morebitna znižanja skladno s prvim odstavkom tega člena izračunajo na osnovi aritmetičnega povprečja razultatov, ugotovljenih za vsako kontrolo na kraju samem.
(4) Če so bile kršitve iz prvega odstavka tega člena namerne, se za zadevno premijsko obdobje ne odobri pomoč v okviru zadevnega ukrepa ali ukrepov pomoči.
44. člen
(znižanja in izključitve v zvezi z ovcami ali kozami za katere je bila zahtevana pomoč)
(1) Če se pri zahtevkih za pomoč v okviru ukrepov pomoči za ovce ali koze ugotovi razlika med številom prijavljenih živali in številom živali, ugotovljenih skladno s tretjim odstavkom 40. člena te uredbe, se smiselno uporablja drugi, tretji in četrti odstavek 42. člena od prve živali, pri kateri je bila ugotovljena kršitev.
(2) V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva redi ovce in koze, ki so upravičene do iste višine pomoči, in kontrola na kraju samem odkrije razliko v sestavi črede v smislu števila živali posameznega speciesa, se ovce in koze ne obravnavajo ločeno.
45. člen
(naravne okoliščine)
(1) Znižanja in izključitve, predvidene v 42. in 44. členu te uredbe, se ne uporabljajo v primerih, ko nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi vpliva naravnih okoliščin na čredo ne more izpolniti obveznosti, da morajo živali, za katere zahteva pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu v celotnem obdobju obvezne reje, pod pogojem, da pisno obvesti agencijo v desetih delovnih dneh od ugotovitve zmanjšanja števila živali.
(2) Ne glede na dejanske okoliščine, ki se upoštevajo v posameznih primerih, lahko agencija prizna še zlasti naslednje primere naravnih okoliščin na čredo:
a) pogin živali zaradi bolezni;
b) pogin živali zaradi nesreče, za katero nosilec kmetijskega gospodarstva ne more nositi odgovornosti.
46. člen
(napačna potrdila in prijave, ki jih izdajajo klavnice)
Če se glede potrdil in prijav, ki jih izdajo klavnice v zvezi s klavno premijo skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso ugotovi, da je klavnica zaradi grobe malomarnosti ali namenoma izdala napačno potrdilo ali prijavo, se uporabijo predpisane kazni. Če se take nepravilnosti ugotovijo še drugič, ministrstvo udeleženi klavnici odvzame pravico izdajanja prijav ali potrdil za namene pomoči za najmanj eno leto.
47. člen
(ugotovitve v zvezi z dodatnimi plačili)
Vsa določila v zvezi z znižanji in izključitvami po tej uredbi se uporabljajo tudi za dodatna plačila iz predpisov iz 1. člena te uredbe.
V. POGLAVJE: SKUPNE DOLOČBE
48. člen
(izjeme pri uporabi znižanj in izključitev)
(1) Znižanja in izključitve, predvidene s to uredbo, se ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke, ali če je navajal napačne podatke v dobri veri.
(2) Znižanja in izključitve, predvidene s to uredbo, se ne uporabljajo za tiste dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi nosilec kmetijskega gospodarstva pisno obvesti agencijo, da je zahtevek za pomoč nepravilen, ali da je postal nepravilen od trenutka vložitve, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu agencije, da opravi kontrolo na kraju samem, in da agencija nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestila o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku. Podatki, ki jih da nosilec kmetijskega gospodarstva, imajo za posledico, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejansko situacijo.
49. člen
(dopolnitve in popravljanje vpisov v centralni register govedi)
(1) V zvezi z govedom, za katero je vložen zahtevek, se 48. člen te uredbe uporablja od trenutka vložitve zahtevka za pomoč tudi pri napakah in pomanjkljivostih v zvezi z vpisi v centralni register govedi.
(2) Za govedo, za katero ni vložen zahtevek, se znižanja in izključitve, predvidene s 43. členom te uredbe ne uporabljajo, če nosilec kmetijskega gospodarstva obvesti agencijo o spremembah in popravkih vpisov v centralni register govedi, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu agencije, da opravi kontrolo na kraju samem.
VI. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
50. člen
(stek kazni)
(1) Znižanja in izključitve skladno s to uredbo se uporabljajo neodvisno ena od druge.
(2) Skladno s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95 veljajo znižanja in izključitve iz te uredbe ne glede na dodatne kazni, skladno z drugimi določbami v okviru zakonskih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije.
51. člen
(višja sila in izredne okoliščine)
(1) Primere višje sile in izrednih okoliščin je treba pisno sporočiti agenciji na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del te uredbe in priložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od datuma, ko nosilec kmetijskega gospodarstva to lahko stori.
(2) Kot izredne okoliščine pristojni organ lahko prizna med drugim naslednje primere:
a) smrt nosilca kmetijskega gospodarstva;
b) dolgotrajno delovno nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva;
c) hujšo naravno katastrofo, ki je resno vplivala na kmetijske površine gospodarstva;
d) uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;
e) kužno bolezen, ki je prizadela del ali vse živali nosilca kmetijskega gospodarstva.
52. člen
(odločanje o zahtevkih)
(1) O dodelitvi sredstev na podlagi vlog odloči agencija z odločbo.
(2) Vse odločbe, ki se nanašajo na zahtevke, ki se vlagajo najkasneje do 15. oktobra 2004, in vse odločbe, ki se nanašajo na zbirno vlogo, morajo biti izdane najkasneje do 15. novembra 2004, če ni s predpisi iz 1. člena te uredbe drugače določeno.
(3) Zoper odločbo ali sklep agencije se nosilec kmetijskega gospodarstva lahko pritoži ministrstvu, pritožbo pa vloži na agencijo.
53. člen
(ukrepi po odobritvi sredstev)
V primeru, ko kmetijski inšpektor v skladu z Zakonom o kmetijstvu izda nosilcu kmetijskega gospodarstva odločbo o vračilu nezakonito pridobljenih in nenamensko porabljenih sredstev ter o prepovedi pridobitve sredstev za dobo dveh let, kopijo odločbe pošlje v vednost agenciji, ki o prepovedih vodi evidenco in jih upošteva pri dodeljevanju sredstev.
54. člen
(vračilo neupravičeno izplačanih zneskov)
(1) V primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva vrne zadevni znesek skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Neupravičeno izplačani znesek agencija odtegne od predplačil ali plačil v okviru ukrepov iz 1. člena te uredbe, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva prejme po datumu sklepa o vračilu. Vendar pa lahko nosilec kmetijskega gospodarstva ta znesek vrne in ne čaka na odtegnitev.
(3) Obresti se izračunajo za obdobje od vročitve sklepa o vračilu do dejanskega vračila ali do odtegnitve zneska.
(4) Obveznost vračila iz prvega odstavka ne velja, če je do plačila prišlo zaradi napake agencije, nosilec kmetijskega gospodarstva pa napake ni mogel odkriti. Če pa se napaka nanaša na dejstva, ki so bistvena za izračun zadevnega plačila, se določba prejšnjega stavka uporablja samo, če sklep o vračilu ni bil posredovan v 12 mesecih po plačilu.
(5) Obveznost vračila po desetih letih zastara, razen v primeru, ko je nosilec kmetijskega gospodarstva ravnal v dobri veri, kjer se skrajša na štiri leta.
(6) Za zneske, ki jih je treba vrniti zaradi uporabe znižanj in izključitev skladno z določili te uredbe, velja štiriletni zastaralni rok.
(7) Četrti in peti odstavek tega člena ne veljata v primeru predplačil.
(8) Zneskov do višine 24.000 SIT se ne vrača.
55. člen
(prenos kmetijskih gospodarstev)
(1) Za namene tega člena:
a) "prenos kmetijskega gospodarstva" pomeni prodajo, zakup ali vsako podobno vrsto posla v zvezi s kmetijskim gospodarstvom;
b) "prenosnik" je nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega nosilca kmetijskega gospodarstva;
c) "prevzemnik" je nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerega se kmetijsko gospodarstvo prenese.
(2) Če se kmetijsko gospodarstvo v celoti prenese z enega nosilca kmetijskega gospodarstva na drugega po vložitvi zahtevka za pomoč in preden so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči, se prenosniku pomoč ne odobri za preneseno kmetijsko gospodarstvo.
(3) Pomoč, za katero je zaprosil prenosnik, se odobri prevzemniku, če:
a) prevzemnik obvesti ministrstvo o prenosu v roku 10 dni od izvršenega prenosa, vendar ne kasneje kot 1. septembra 2004;
b) prevzemnik predloži ministrstvu vsa dokazila o izvedenem prenosu;
c) so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.
(4) Potem, ko prevzemnik obvesti ministrstvo o prenosu kmetijskega gospodarstva skladno s točko (a) tretjega odstavka tega člena:
a) se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in agencijo v okviru zahtevka za pomoč, prenesejo na prevzemnika;
b) preneseno kmetijsko gospodarstvo se, če je to potrebno, šteje za ločeno kmetijsko gospodarstvo za zadevno tržno leto ali premijsko obdobje.
VII. POGLAVJE: POSTOPKI UVELJAVLJANJA PODPOR IN POROČANJE
56. člen
(pomoči na površino – EKO 0)
(1) Pomoči na površino za EKO 0 ukrepe, upravičenci, pogoji za pridobitev in višina ter roki za uveljavljanje sredstev so:
– za določene poljščine opredeljeni v predpisu, ki ureja trg s poljščinami;
– za lupinarje, opredeljeni v predpisu, ki ureja trg s svežim sadjem in zelenjavo;
– za hmelj, opredeljeni v predpisu, ki ureja trg s hmeljem.
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo pomoči na površino za vse EKO 0 ukrepe na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“ in ob predložitvi predpisanih dokazil.
57. člen
(pomoči na žival – EKO 0)
(1) Pomoči na žival za EKO 0 ukrepe, upravičenci, pogoji za pridobitev in višina ter roki za uveljavljanje sredstev so:
– za govedo, opredeljeni v predpisu, ki ureja trg za goveje meso,
– za ovce in koze pa v predpisu, ki ureja trg za ovčje in kozje meso.
(2) V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva ne more zagotoviti obveznega roka reje v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso ter predpisom, ki ureja trg za ovčje in kozje meso, je upravičen do pomoči za število živali, ki izpolnjujejo pogoje in so ostale na kmetijskem gospodarstvu celotno obdobje obvezne reje. Zmanjšanje staleža je potrebno na predpisanem obrazcu prijaviti agenciji v rokih, ki jih določa ta uredba.
(3) Zahtevki za pomoči za govedo se vlagajo na naslednje načine:
a) zahtevek za posebno premijo za bike in vole, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo se vlaga na obrazcu “Posebna premija, klavna premija ter dodatno plačilo za govedo za leto 2004“;
b) zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo, ekstenzifikacijsko plačilo in ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice se vlaga na predpisanih obrazcih v okviru zbirne vloge;
c) krmne rastline, opredeljene v točki b) iz prvega odstavka 34. člena te uredbe, ki se upoštevajo za izračun obremenitve krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu za ekstenzifikacijsko plačilo, se navedejo na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“.
(4) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki živali pasejo na planini ali skupnem pašniku in želijo, da se jim v skladu z devetim in desetim odstavkom 4. člena te uredbe upošteva tudi sorazmerni del krmnih površin planine ali skupnega pašnika, morajo v obrazcu “Neposredna plačila za leto 2004“ navesti, da bodo živino pasli na planini oziroma skupnem pašniku. Sorazmerni delež krmnih površin planine oziroma skupnega pašnika se upošteva na osnovi podatkov zbirne vloge planine oziroma skupnega pašnika ter podatkov iz obrazca “Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo“, ki ga v predpisanih rokih posreduje registrirana agrarna ali pašna skupnost oziroma gospodar planine ali skupnega pašnika
(5) Podatki iz obrazca “Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo“ lahko služijo za sporočanje podatkov o premiku govedi na planino. V tem primeru mora gospodar planine oziroma skupnega pašnika posredovati izvod tega obrazca pooblaščenemu veterinarju najkasneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.
(6) Premije za ovce in koze, dodatne premije za ovce in koze ter dodatno plačilo za ovce in koze se vlagajo v okviru zbirne vloge na obrazcu “Zahtevek za premijo za ovce in koze, dodatno premijo in dodatno plačilo za leto 2004“, ki ga potrdi služba za živinorejo pri pristojnem območnem kmetijsko gozdarskem zavodu.
58. člen
(izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost – OMD ukrep)
(1) Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za izravnalna plačila na površino za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost za leto 2004 so opredeljeni v predpisu, ki ureja plačila za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004.
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo izravnalna plačila na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“, ki je del zbirne vloge.
(3) Za planino se šteje kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje zahteve iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in je določeno v predpisu, ki ureja plačila za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004.
(4) Za planine je potrebno zahtevku priložiti naslednje priloge:
– pašni red za leto 2004, potrjen na občnem zboru pašne skupnosti v tekočem letu (v primeru individualne planine pašnega reda ni potrebno poslati),
– “Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo“ na predpisanem obrazcu.
(5) Za skupni pašnik je potrebno zahtevku priložiti obrazec iz druge alinee prejšnjega odstavka.
(6) Višina izravnalnega plačila za travinje na planinah se v primeru obtežbe vsaj ene glave velike živine na hektar travinja (v nadaljnjem besedilu: 1 GVŽ/ha) obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja prijavljenega, na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“. Če obremenitev ne dosega 1 GVŽ/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obremenitev 1 GVŽ/ha.
59. člen
(kmetijsko okoljski ukrepi – ukrepi SKOP)
(1) Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za plačila za ukrepe SKOP za leto 2004 so opredeljeni v predpisu, ki ureja plačila za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004.
(2) Plačila za ukrepe SKOP nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo na obrazcu “D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“, razen za ukrepe SKOP ozelenitev njivskih površin in reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Za ukrep ozelenitev njivskih površin upravičenci uveljavljajo plačila na obrazcu “E – Zahtevek za pomoči na površino za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin za leto 2004“, ki ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 16. avgusta 2004. Za ukrep reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali upravičenci uveljavljajo plačila na obrazcu “G – Zahtevek za pomoči za ukrep SKOP – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali za leto 2004“, ki ga posredujejo agenciji hkrati z zbirno vlogo.
(3) Za ukrep planinska paša morajo upravičenci zbirni vlogi dodati priloge iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v primeru uveljavljanja dodatka za pastirja pa tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(4) Če se uveljavljajo sredstva za trajne nasade, je potrebno na obrazcih, ki sestavljajo zbirno vlogo, uporabljati dodeljene identifikacijske številke trajnih nasadov, ki so vpisani v register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, register pridelovalcev grozdja in vina, register pridelovalcev in predelovalcev oljk ter register pridelovalcev hmelja.
(5) Vinogradi, v katerih se prideluje grozdje, ki se ne predeluje v vino, se v okviru zbirne vloge prijavljajo brez identifikacijske številke.
(6) Za travniške sadovnjake, ki še nimajo dodeljenih identifikacijskih številk in v primeru sprememb podatkov, se zbirni vlogi priloži obrazec “Podatki o travniškem sadovnjaku“.
(7) Agenciji je potrebno posredovati še posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen ukrep SKOP vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
– ukrep IV.: integrirano poljedelstvo
Organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 15. maja 2004 in v letu 2004 pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, posredovati podatke o vključenosti v kontrolo do 15. maja 2004 ter podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih certifikatih do 31. decembra 2004.
– ukrep V.: integrirano sadjarstvo
Organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2003 in v letu 2004 pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, posredovati podatke o vključenosti v kontrolo do 15. maja 2004 ter podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih certifikatih do 31. decembra 2004.
– ukrep VI.: integrirano vinogradništvo
Organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave grozdja in vina, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2003 in v letu 2004 pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, posredovati podatke o vključenosti v kontrolo do 15. maja 2004 ter podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih certifikatih do 31. decembra 2004.
– ukrep VII.: integrirano vrtnarstvo
Organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2003 in v letu 2004 pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, posredovati podatke o vključenosti v kontrolo do 15. maja 2004 ter podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih certifikatih do 31. decembra 2004.
– ukrep VIII. Ekološko kmetovanje
Organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov in živil, mora za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2003 in v letu 2004 kmetujejo v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, posredovati podatke o vključenosti v kontrolo do 15. maja 2004 ter podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih certifikatih ali pozitivnih kontrolnih poročilih do 31. decembra 2004.
60. člen
(poročanje)
(1) Agencija poroča Komisiji Evropske unije v skladu s členom 52 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001.
(2) O izvedbi vnosa in obdelave zahtevkov za ukrepe kmetijske politike agencija posreduje ministrstvu redna mesečna poročila ter letno poročilo. Poročila agencije obsegajo predvsem:
– število prispelih zahtevkov za posamezen ukrep,
– število in znesek odobrenih zahtevkov, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– število in znesek izplačanih zahtevkov, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev, ki so posledica teh kontrol,
– delež znižanj in izključitev na osnovi ugotovitev kontrol na kraju samem.
(3) Mesečno poročilo agencija oddaja ministrstvu najkasneje do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. Letno poročilo za neposredna plačila na površino odda najkasneje do 31. marca, za premije za živali pa najkasneje do 31. avgusta za preteklo leto.
(4) Za govedo, za katero so bile zahtevane in odobrene premije, agencija posreduje Službi za identifikacijo in registracijo živali enkrat mesečno naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID,
– vrsto zahtevane premije,
– vrsto odobrene premije.
VIII. POGLAVJE: PREHODNE DOLOČBE
61. člen
(preklic najave vloge)
Vse vloge za pomoči, ki se delno ali v celoti refundirajo iz sredstev skladov Evropske unije, ki so vložene v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, ki urejajo kmetijsko politiko v letu 2004, pred 1. majem 2004, so najave vlog. Če vlagatelj najave vloge med 1. in 15. majem 2004 ne umakne, agencija po uradni dolžnosti nadaljuje postopek po tej uredbi. Vloge, ki so umaknjene, agencija zavrne.
62. člen
(uporaba)
Določbe te uredbe, ki se sklicujejo na predpise Evropske unije, se začnejo uporabljati s 1. majem 2004.
63. člen
(izvoz)
Določbe te uredbe, ki urejajo izvoz, se do 1. maja 2004 uporabljajo za vse države, po 1. maju 2004 pa le za tretje države.
IX. POGLAVJE: KONČNA DOLOČBA
64. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 31. in 54. člena se začnejo uporabljati 1. maja 2004.
Št. 320-23/2001-5
Ljubljana, dne 4. marca 2004.
EVA 2004-2311-0115
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
* Ta uredba vsebinsko povzema naslednje predpise:
Council Regulation (EEC) No 3508/92 of 27 November 1992, Commission Regulation (EC) No 2419/2001 of 11 December 2001, Council Regulation (EC) No 1782/2003 of 29 September 2003, Commission Regulation (EC) No 2237/2003 of 23 December 2003.