Uradni list

Številka 117
Uradni list RS, št. 117/2003 z dne 28. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 117/2003 z dne 28. 11. 2003

Kazalo

5124. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje, stran 15982.

Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 9. člena dogovora o uskladitvi meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 - popravek, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list št. 110/02) ter 16. člena statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00) je Občinski svet občine Kozje na 8. seji dne 13. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
V Občini Kozje se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) od stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje 218. člen zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).
2. člen
(opredelitev pojmov »zazidano in nezazidano stavbno zemljišče«)
V Občini Kozje se nadomestilo plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
I. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg površin iz druge točke tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– kamnolomi in peskokopi,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02),
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine za obratovanje bencinskih servisov, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v občini Kozje oziroma po določilih ustrezne pogodbe za uporabo javnih površin.
II. Nezazidano stavbno zemljišče
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave v skladu.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),
– kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:
a) ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
b) v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču, bodisi dokončno gradbeno dovoljenje.
2. DOLOČITEV OBMOČIJ NADOMESTILA
3. člen
(kriteriji za določitev območij)
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v štiri skupine. Skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,
– oddaljenost od občinskega središča.
4. člen
(določitev območij)
Območja stavbnih zemljišč
Območja na katerih se plačuje nadomestilo se razvrstijo v skladu s kriteriji iz prejšnjega člena v 4 območja.
I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjem strnjem delu naselja Kozje. Območje je razdeljeno na dva podobmočja (IA in IB) glede na možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje.
II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjim delu naselja Lesično in delu naselja Drensko Rebro, stavbna zemljišča v trgu Podsreda in stavbna zemljišča v delu naselja Kozje v bližini občinskega središča.
III. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjem delu naselja Zagorje, v osrednjem delu naselja Buče in del naselja, Vrenska gorca, stavbna zemljišča v trgu Pilštanj in ostala stavbna zemljišča v Občini Kozje ob regionalnih cestah.
IV. območje:
V to območje se uvrščajo ostala stavbna zemljišča, ki ne ležijo v I., II. ali III. območju.
5. člen
(prikaz območij in možnost vpogleda)
Območja iz prejšnjega člena so razvidna iz priložene pregledne situacije, ki je sestavni del tega odloka.
Območja iz prejšnjega člena so vrisana na topografskih in preglednih katastrskih kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled na občinski upravi občine v času uradnih ur.
3. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
6. člen
(kriteriji za določitev meril)
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. lega stavbnih zemljišč,
2. namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. splošne komunalne opremljenosti po posameznih območjih.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
7. člen
(točkovanje namembnosti stavbnega zemljišča glede na lego in točkovanje splošne komunalne rabe)
Glede na lego in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A) Stavbna zemljišča za finančne, bančne, poštne, telekomunikacijske storitve, bencinski servisi, stavbna zemljišča za prenos električne energije, tranzit in prenos plinastih goriv, telekomunikacijske storitve, baznih postaj mobilne telefonije, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov
B) Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost, trgovino in gostinstvo
C) Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet
D) Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode
E) Stavbna zemljišča za stanovanjski namen, zapuščeni objekti
F) Stavbna zemljišča za počitniški namen in kmečki turizem
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča in komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila naslednje:
------------------------------------------------------------------
DEJ/OBMOČJE                     IA       IB     II     III      IV
------------------------------------------------------------------
A                              400      400    400     400     400
B                              250      250    200     150     100
C                              200      200    200     150     150
D                              100      100    100     100     100
E                               30       30     25      20      15
F                               50       50     50      50      50
Komunalna oprema
splošne rabe                    50       40     40      30      20
------------------------------------------------------------------
 
------------------------------------------------------------------
Uporaba javnih površin                   I.    II.    III.     IV.
------------------------------------------------------------------
– gostinski vrtovi,                     200    150     100     100
– kioski in samostojne stojnice,        200    150     100     100
– zabavne prireditve, razstave          100     50      50      50
in sejmi za gosp. namene ter
vodne in obvodne površine
------------------------------------------------------------------
Za zapuščene objekte se štejejo objekti, če se ugotovita dva kriterija za stanje objekta:
– nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti
– nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča
– nedograjen objekt več kot 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti za počitniški namen so tisti objekti, katerim je v prostorski ali izvedbeni dokumentaciji določena namembnost za počitniško dejavnost in v njih ni stalno prijavljenih oseb.
8. člen
(zmanjšanje števila točk)
Zavezanec za plačilo nadomestila za stanovanjski namen lahko zahteva zmanjšanje števila točk ugotovljenih iz 7. člena:
--------------------------------------------------------
                                            število točk
--------------------------------------------------------
Dostop po makadamski cesti                             5
Izjemne neugodnosti lokacije v zvezi
z možnostjo priključitve na javno
vodovodno omrežje                                      5
--------------------------------------------------------
Upošteva se dejansko stanje ceste, o zmanjšanju števila točk odloči občinska uprava na prijavo zavezanca.
Za neugodnost lokacije glede priključitve na komunalno infrastrukturo se upošteva dejanska možnost priključitve na javno vodovodno omrežje. Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na javno vodovodno omrežje, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave. V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje upravljavca objekta ali naprave, ki si ga pridobi zavezanec.
O zmanjšanju števila točk odloči občinska uprava na prijavo zavezanca.
9. člen
Nepokrita skladišča, interna parkirišča za pravne in fizične osebe, delavnice na prostem, odlagališča odpadkov, gramoznice, peskokopi, vodna zajetja, in podobne druge površine, potrebne za opravljanje podobnih poslovnih dejavnosti, se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča in od tega se upošteva 25% ugotovljenega števila točk, razen zemljišč na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture.
Gostinski vrtovi, tlorisne površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi (podzemni in nadzemni) s pripadajočimi objekti za proizvodnjo in distribucijo električne energije, tlorisne površine s pripadajočimi objekti za proizvodnjo plinastih goriv, tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, tlorisne površine telekomunikacijskih omrežij s pripadajočimi objekti, površine bencinskih servisov se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča in od tega se upošteva 75% ugotovljenega števila točk, razen zemljišč na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture.
Kot površine za nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice in gostinski vrtovi na prostem se upoštevajo dejanske tlorisne površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za distribucijo električne energije (nadzemni) so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 50 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber za 110 kV daljnovod in 100 m2 za daljnovod nad 300 kV .
Površine, na katerih so zgrajeni podzemni telekomunikacijski daljnovodi so površine v dolžini trase voda in širine 1 m.
Površine, na katerih so zgrajeni plinovodi (podzemni) so površine v dolžini trase voda in širini 10 m plinovodnega omrežja.
Površine na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) se upošteva površina 10 m2 po bazni postaji.
Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomestilo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primarnega omrežja in transformatorske postaje, ne pa za stebre sekundarnega omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.
Površine gramoznic so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Te površine določi občinska uprava občine na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče servisa z objekti.
Kot druge površine se štejejo tudi površine, ki so potrebne za normalno obratovanje podobnih poslovnih dejavnostih, ki niso zajete po drugih kriterijih iz tega člena.
10. člen
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na območje in namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti, po naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------------
Stavbna     Stanovanjski  Počitniški  Industr. gosp.      Družbene
zemljišča   objekti       objekti     dejavnost,          dejavnosti,
                                      trgovina            javna državna
                                      in skladiščenje     uprava,
                                      v veleprodaji,      javni zavodi
                                      ostali poslovni     in javna podjetja
                                      nameni in obrtna
                                      dejavnost
---------------------------------------------------------------------------
1. območje                40          60                  50      40
2. območje                30          60                  40      30
3. območje                20          60                  30      30
4. območje                10          60                  20      20
---------------------------------------------------------------------------
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina določena po 2. členu tega odloka, ne točkuje pa se splošna komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu.
11. člen
(določitev vrednosti točke za izračun nadomestila)
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Kozje znaša 0,1075 SIT.
Vrednost točke se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno v RS za obdobje prvih devetih mesecev leta, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinskega sveta.
12. člen
(določitev mesečne višine nadomestila)
Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka,
– površine ugotovljene v skladu z 2. in 9. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu z 11. členom tega odloka.
13. člen
Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Kozje in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v občini. Evidenčno se sredstva vodijo po posameznih naseljih in se tam praviloma tudi porabljajo na podlagi z občino usklajenim planom KS.
4. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA
14. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, podnajemnik, najemnik).
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
5. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
15. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna.
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in bivanje, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika, poslovne prostore, ki jih uporablja občinska uprava in KS za svoje delovanje.
16. člen
Razen oprostitev plačila nadomestila določenih z zakonom o stavbnih zemljiščih, se tudi ne plačuje nadomestilo za kmetijske objekte, razen, če se v navedenih objektih opravlja druga (nekmetijska) dejavnost.
Občinski svet lahko odloči na predlog Občinske uprave občine Kozje, da se zavezanca v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila, mora zavezanec vložiti najkasneje v 30 dneh po prejemu odločbe na Občino Kozje.
Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri Občinski upravi občine Kozje.
Ti zavezanci (občani) morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka.
Občinski svet na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.
Občinski svet lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) delno ali v celoti oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine (vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale).
17. člen
Plačila nadomestila se oprostijo tudi občani, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči pri uporabi stanovanja po stanovanjskem zakonu, in sicer v enakem odstotku kot velja za pomoč pri uporabi stanovanja.
Gospodarske družbe, ki imajo status invalidskega podjetja na podlagi 569. člena zakona o gospodarskih družbah, se oprostijo plačila nadomestila glede na delež invalidnih oseb med vsemi zaposlenimi, in sicer:
50% če imajo zaposlenih od 40% do 70% invalidnih oseb,
100% če imajo zaposlenih nad 70% invalidnih oseb.
O oprostitvah odloča občinski svet na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.
18. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za odlog plačila nadomestila ali obročno plačilo, če bi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so ta sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.
Gospodarskim družbam ali samostojnim podjetnikom se lahko seštevek točk ugotovljenih po merilih iz 7., 8., in 9. člena tega zakona pomnoži s količnikom:
– 0,85, če so zaposlili od 5-10 delavcev,
– 0,75, če so zaposlili od 10-20 delavcev,
– 0,65, če so zaposlili od 20-50 delavcev,
– 0,50 če so zaposlili več kot 50 delavcev.
Zmanjšanje nadomestila lahko davčni urad upošteva ob izdaji vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila, če zavezanec v posameznem odmernem letu ni zmanjševal števila zaposlenih delavcev, vendar največ za skupno dobo treh let.
O oprostitvi odloča občinski svet s sklepom na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila.
19. člen
Občanu, ki je organizirano združeval sredstva v izgradnjo objektov in naprav javne infrastrukture, se na njegovo vlogo pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 7. člena, za katere je združeval sredstva.
V oprostitve ne spadajo prispevki za priključke, takse in vlaganja ob enkratnih lokalnih komunalnih akcijah.
Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.
O oprostitvi odloča občinski svet na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
20. člen
Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitve in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
Občinska uprava določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb – občanov, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu davčni urad.
Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke na podlagi določil zakona o davčnem postopku.
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
6. PODATKI ZA IZRAČUN NADOMESTILA
21. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.
Zavezanec je dolžan prijaviti Občinski upravi občine Kozje podatke, potrebne za odmero nadomestila v 15 dneh od dne, ko je prejel pisno zahtevo ali po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe (spremembo vrste dejavnosti oziroma spremembo poslovne ali stanovanjske površine), ki vplivajo na odmero nadomestila.
Nastanek, sprememba in prenehanje obveznosti plačevanja nadomestila se pri odmeri upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
Zavezancu za plačilo nadomestila, ki podatkov občinski upravi ne sporoči, se odmeri s sklepom občinskega sveta pavšalno nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko občinski svet odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Odločba o odmeri nadomestila se izda tistemu, ki ima lastninsko pravico na nepremičnih stvareh.
7. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila, ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva njenega nastanka.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 60.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo 60.000 SIT.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 11/95) za del območja Občine Kozje.
24. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004.
Št. 06202-8-002/03
Kozje, dne 13. novembra 2003.
Župan
Občine Kozje
Dušan Andrej Kocman l. r.