Uradni list

Številka 109
Uradni list RS, št. 109/2003 z dne 10. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 109/2003 z dne 10. 11. 2003

Kazalo

4824. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, stran 15009.

Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/ 83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87, 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/ 98, 31/00 in 24/01) in 16. člena statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02 in 83/02) je Občinski svet občine Vipava na 9. redni seji dne 16. 10. 2003 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Vipava.
2. člen
Ta odlok je obvezen za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
S tem odlokom se določajo:
– splošne določbe,
– vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
– dolžnosti izvajalca pri zagotavljanju in uporabi storitev javne službe,
– pravice in obveznosti povzročiteljev,
– viri financiranja javne službe,
– obračun storitev ravnanja z odpadki,
– oblikovanje cen storitev ravnanja z odpadki za gospodinjstva,
– opravljanje storitev in oblikovanje cen storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe in druge pravne subjekte, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost,
– vrsta, obseg in lastnina objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– nadzor,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz skupnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločijo posamezne frakcije, navedene v klasifikacijskem seznamu odpadkov pod številko 20, pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) – v nadaljevanju: klasifikacijski seznam.
2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti.
3. Biološko razgradljivi organski odpadki (v nadaljevanju: biorazgradljivi odpadki) so komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. To so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov in drugi odpadki.
4. Biološko nerazgradljivi odpadki (v nadaljevanju: nebiorazgradljivi odpadki) so komunalni odpadki, ki ostanejo po izločitvi biorazgradljivih odpadkov iz ostanka odpadkov.
5. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine “Drugi komunalni odpadki” klasifikacijskega seznama, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
6. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki. Nevarne frakcije so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju: Priloga 2).
7. Drobni odpadki iz kovin so manjši odpadki iz kovin in drobna odpadna embalaža iz kovin (predvsem pločevinke), ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek.
8. Drobni odpadki iz plastike so manjši odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike in kompozitov, ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek.
9. Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastane pri podiranju betonskih ali zidnih konstrukcij, pri odstranjevanju asfalta in pri drugih gradbenih ali rušilnih delih in gradbeni odpadni material iz kamenin ali rudnin.
10. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Določene so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju: Priloga 1).
11. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 20 01 “Ločeno zbrane frakcije”, in odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 15 01 »Embalaža in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek«. Določene so v Prilogi 1.
12. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino “Ločeno zbrane frakcije” ali v druge skupine komunalnih odpadkov, niti v skupino “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek” v klasifikacijskem seznamu.
13. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
14. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prostor, kjer stojijo zabojniki za ostanke komunalnih odpadkov in zabojniki za biorazgradljive ostanke odpadkov. Praviloma ni na javni površini, razen v primerih, ko je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto.
15. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Praviloma je na javni površini.
16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov.
17. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za prevzemanje ter začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij opremljen prostor. V zbiralnici ločenih frakcij povzročitelji iz bližnje okolice zbiralnice prepuščajo izvajalcu javne službe ločene frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih najbolj pogosto in v največjih količinah, kot so papir, steklo, plastika in drobni kovinski odpadki.
18. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji te frakcije oddajajo izvajalcu javne službe.
19. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
20. Začasna zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem za čas teh prireditev in aktivnosti.
21. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Izvajalec javne službe prevzete komunalne odpadke razvršča v ločene frakcije ter obdela, preden jih odpremi v predelavo ali kot ostanke komunalnih odpadkov v odstranjevanje. V zbirnem centru se lahko izvaja tudi predelava materialov ločenih frakcij ter obdelava ostankov, ki nastajajo po predelavi ločenih frakcij, za neposredno oddajo v odstranjevanje. Na območju zbirnega centra je lahko urejena zbiralnica nevarnih frakcij.
22. Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati.
23. Sortirnica oziroma prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrane odpadke razvrsti oziroma očisti primesi, pripravi za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, oddaja predelovalcu) ter po potrebi začasno skladišči.
24. Sortiranje je postopek, kjer se ločeno zbrane odpadke razvrsti v posamezne frakcije, skladno z navodili predelovalca odpadkov.
25. Prebiranje je postopek, kjer se izmed ločeno zbranih odpadkov izloči nečistoče, oziroma odstrani ostanke komunalnih odpadkov, odloženih v zbiralnicah ločenih frakcij.
Vsi ostali izrazi, ki se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
4. člen
Izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec) je občinsko javno podjetje, ki opravlja naslednje dejavnosti:
1. Ločeno zbiranje z zakonom določenih frakcij odpadkov:
Izvaja se preko zbiralnic ločenih frakcij, zbirnega centra, posebnih zabojnikov za biorazgradljive ostanke odpadkov, zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, kosovnega odvoza, prebiranja odpadkov, zbiranja nevarnih frakcij odpadkov in ločenega odstranjevanja gradbenih odpadkov.
2. Odvoz odpadkov:
Izvaja se v zato prirejenih vozilih, skladno z urnikom izvajalca odvoza odpadkov in upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov.
3. Pripravo na obdelavo in predelavo odpadkov:
V zbirnem centru se ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno skladiščijo in posredujejo predelovalnim obratom. Ločeno zbrani biorazgradljivi odpadki se predelajo v kompostarni, ki se nahaja v sklopu zbirnega centra ali se posredujejo v predelavo.
4. Odlaganje:
Ostanek odpadkov se odloži na odlagališče odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
5. Organizacijo oziroma pomoč pri organizaciji čistilnih akcij, akcij zbiranja starega papirja, nevarnih odpadkov, tekstila in drugih frakcij odpadkov.
6. Osveščanje:
To so vsa dejanja, povezana z vzpodbujanjem okoljsko ustreznega ravnanja z odpadki.
II. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
5. člen
Ločene frakcije se zbirajo v:
– zabojnikih za ostanke komunalnih odpadkov,
– zabojnikih za biorazgradljive ostanke odpadkov,
– zbiralnicah ločenih frakcij,
– premični zbiralnici za nevarne frakcije,
– zbirnem centru.
Ločeno zbrane frakcije iz zbiralnic se odvaža v zbirni center, kjer se po potrebi obdelajo, ali pa jih na mestu samem prevzame predelovalec oziroma posrednik. Do ustrezne ureditve zbirnega centra, ločeno zbrane frakcije prevzame predelovalec oziroma posrednik na mestu zbiranja.
6. člen
Povzročitelji prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v zabojnike za ostanke komunalnih odpadkov.
Povzročitelji prepuščajo biorazgradljive ostanke odpadkov v posebej označene zabojnike. Če te možnosti nimajo, jih prepuščajo v zabojnikih za ostanke komunalnih odpadkov.
Zabojniki za ostanke komunalnih odpadkov in zabojniki za biorazgradljive ostanke odpadkov so nameščeni na zbirnih mestih za ostanke komunalnih odpadkov.
7. člen
Povzročitelji prepuščajo v zbirnem centru naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno s prodajno embalažo iz stekla,
– odpadke iz plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike,
– druge odpadke iz kovin, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin,
– les, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– doze za razpršila (aerosoli),
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02, in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
– kosovne odpadke,
– biorazgradljive kuhinjske odpadke,
– biorazgradljive odpadke iz vrtov,
– manjše količine gradbenih odpadkov, skladno s 49. členom tega odloka.
8. člen
V zbiralnicah se z zbiranjem ločenih frakcij deloma ali v celoti zagotavlja prevzem teh frakcij, ki jih povzročitelji prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice.
Ločeno se zbira naslednje frakcije:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke,
– odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike in drugih umetnih mas,
– drobna odpadna embalaža iz kovin.
9. člen
Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji prepuščajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, je na posameznem območju občine sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.
Seznam zbiralnic ločenih frakcij oziroma kataster ekoloških otokov potrdi župan občine na predlog izvajalca javne službe. Vzpostavi in vodi ga izvajalec ter se redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu.
Izvajalec je dolžan o vsaki spremembi lokacije zbiralnic ločenih frakcij obvestiti občinsko nadzorstvo in spremembo objaviti na krajevno običajen način.
10. člen
V okviru zbiranja ločenih frakcij se tudi v zbirnem centru povzročiteljem zagotavlja redno oddajanje kosovnih odpadkov ter nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, v skladu z letnim programom.
Časovne in količinske omejitve iz letnega programa se ne upoštevajo pri prevzemanju naslednjih nevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz Priloge 2:
– bele tehnike po klasifikacijski številki 20 01 23,
– zavržene električne in elektronske opreme po klasifikacijski številki 20 01 35,
– akumulatorjev po klasifikacijski številki 20 01 33,
– ločeno zbrane embalaže, ki je onesnažena z nevarnimi snovmi po klasifikacijski številki 15 01.
Izvajalec zagotovi njihovo odpremo, predelavo in odstranjevanje.
11. člen
Do ustrezne ureditve zbirnega centra, prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov.
Prevzemanje kosovnih odpadkov se vrši najmanj enkrat letno na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, oziroma na klic na prevzemnih mestih, ki so določena za prevzem ostankov komunalnih odpadkov.
Lokacijo premičnih zbiralnic nevarnih frakcij in lokacijo prevzemnih mest za kosovne odpadke, potrdi župan občine, na predlog izvajalca.
12. člen
Prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in biorazgradljivih ostankov odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v tipiziranih zabojnikih, ki morajo ustrezati mehanizmom za dviganje na vozilih za pobiranje odpadkov. Zabojnike predpiše izvajalec. Seznam prevzemnih mest (kataster) potrdi župan občine na predlog izvajalca javne službe. Vzpostavi in vodi ga izvajalec ter se redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu. Če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke, lahko občasno prepuščajo viške ostankov komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah, označenih z znakom izvajalca.
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v tem postopku prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev javne službe z vpisom v register prevzemnih mest.
13. člen
V sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov so se dolžni vključiti vsi povzročitelji, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, nadalje lastniki, najemniki oziroma upravljalci stanovanjskih in drugih objektov, izvajalci dejavnosti, pri kateri nastajajo komunalni odpadki ter organizatorji javnih shodov in prireditev.
Komunalne odpadke izvajalec prevzema tako, da so njegove storitve dostopne na enak način vsem povzročiteljem v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upravljalcem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.
14. člen
Prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji iz posamezne stavbe prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov, mora zadostovati izračunani količini (I(k)), ki jo lahko tedensko odložijo povzročitelji.
Pri določitvi izračunane količine komunalnih odpadkov se upošteva naslednje:
– ocenjena povprečna tedenska količina vseh ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri povzročitelju,
– število članov posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v istem zabojniku.
Izračunana količina ostanka komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:
kjer je:
P = število članov posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi, oziroma število prebivalcev iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto,
Ok(1) = volumen ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo v enem tednu pri povprečnem povzročitelju in znaša 30 litrov. To je kumulativni volumen potrebnih praznitev posod, ki jih povzroči povprečni član gospodinjstva, če sistem odvažanja odpadkov deluje brez občasnega pojavljanja dogodkov s prekomerno zapolnjenimi posodami.
I(k) = izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov.
Privzeta vrednost izračunane količine ostankov komunalnih odpadkov (Ik) za posamezno počitniško hišo ali za počitniško stanovanje, znaša 30 litrov na teden.
Če se komunalne odpadke prevzema več kot enkrat tedensko, se prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji prepuščajo komunalne odpadke, določi tako, da se izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov iz tega člena deli s številom odvozov na teden.
Pri prevzemu večkrat tedensko je izračun za prostornino zabojnika oziroma vseh zabojnikov naslednji:
pri čemer je:
š = število odvozov na teden.
15. člen
Povzročitelj ima lahko večjo prostornino zabojnika za odpadke, kot je izračunano na podlagi 14. člena tega odloka, če na trgu ni moč dobiti tipiziranih zabojnikov, ki bi ustrezali izračunani količini.
16. člen
Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnem centru ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.
17. člen
Na odlagališču odpadkov se prevzemajo in odlagajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi nenevarni odpadki, skladno s tem odlokom in drugimi predpisi o ravnanju in odlaganju odpadkov. Izvajalec mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti. Odpadki se prevzemajo na prevzemni postaji, z obveznim tehtanjem in prevzemom spremne dokumentacije. Odpadki se pred kompaktiranjem vizualno pregledajo, izvajajo se tudi kontrolne kemične analize, skladno s predpisi.
III. DOLŽNOSTI IZVAJALCA PRI ZAGOTAVLJANJU IN UPORABI STORITEV JAVNE SLUŽBE
a) Ločeno zbiranje frakcij
18. člen
Izvajalec mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi izvajalec.
Izvajalec mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnem centru ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
19. člen
Izvajalec zagotavlja:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnem centru,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili pogodbeniki,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede njihovega izgleda, kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov v zbiralnicah,
– opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki,
– vzdrževanje in nabavo opreme za prevoz, sortiranje in prebiranje ločenih frakcij ter zagotavljanje pogojev za oddajo,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje soglasij ter
– druge naloge v skladu s predpisi.
20. člen
Postopnost opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja javne službe uredi izvajalec v letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, skladno z določbami odredbe z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/02). Sestavni del tega programa je tudi letni program prevzema kosovnih odpadkov in letni program prevzema nevarnih ločenih frakcij. Letni program pripravi izvajalec do 15. oktobra za naslednje leto, potrdi pa ga župan.
b) Zbiranje kosovnih odpadkov
21. člen
Izvajalec vrši prevzem kosovnih odpadkov najmanj enkrat letno, oziroma izvrši prevzem kosovnih odpadkov na klic povzročitelja. Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke v zbirni center, mu izvajalec da navodila, kako naj jih odloži.
Izvajalec zagotovi odpremo, predelavo in odstranjevanje kosovnih odpadkov.
c) Zbiranje nevarnih frakcij
22. člen
Nevarne frakcije izvajalec zbira v posebej organiziranih akcijah, najmanj enkrat letno. Čas in kraj je vnaprej določen, povzročitelji pa so o tem obveščeni na krajevno običajen način.
Nevarne frakcije lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu tudi v zbirnem centru v skladu z urnikom, ki je objavljen na način iz prejšnjega odstavka.
d) Zbiranje biorazgradljivih ostankov komunalnih odpadkov
in ostankov komunalnih odpadkov
23. člen
Zaradi zmanjševanja količine odpadkov, ki se prepušča v ravnanje, izvajalec vzpodbuja povzročitelje, da v okviru možnosti odpadke sami kompostirajo.
24. člen
Izvajalec zagotavlja:
– dobavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov,
– dobavo ustreznih zabojnikov za nove uporabnike storitev prevzemanja biorazgradljivih ostankov odpadkov, ki bodo sukcesivno vključeni v sistem odvoza teh odpadkov,
– zamenjavo dotrajanih posod za biorazgradljive ostanke odpadkov z novimi,
– popravilo oziroma zamenjavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, če do okvar oziroma poškodb pride zaradi nestrokovnega ravnanja izvajalčevih delavcev,
– nabavo tipiziranih vrečk izvajalca in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz biorazgradljivih ostankov odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov,
– sukcesivno dograjevanje, vzdrževanje in nabavo opreme za okolju prijazno obratovanje kompostarne,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje projektnih pogojev za soglasja in izdajanje soglasij ter
– druge naloge v skladu s predpisi.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, določi izvajalec.
25. člen
Izvajalec prazni zabojnike in nalaga vrečke izvajalca tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njegove okolice ter ne poškoduje zabojnikov.
Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.
Če pri praznjenju zabojnika pride do poškodbe zabojnika po krivdi izvajalca, ga je dolžan le ta popraviti oziroma zamenjati.
26. člen
Izvajalec je dolžan prevzemna mesta zabojnikov v skupinski rabi, opremiti z ustrezno prometno signalizacijo za prepoved parkiranja.
27. člen
Prevzemno mesto za komunalne odpadke je praviloma na javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka. Če prevzemnega mesta zabojnikov v skupinski rabi ni možno urediti na javni površini, se ga uredi na privatni površini, ki se jo odkupi ali vzame v najem.
V izjemnih primerih, če ne obstaja ustrezna lokacija za posamično prevzemno mesto, mora uporabnik po poprejšnjem dogovoru z izvajalcem zagotoviti prevzemno mesto na svojem zemljišču, ki pa ni več kot 3 m oddaljeno od vhoda na njegovo parcelo oziroma je razdalja do mesta praznjenja zabojnika v smetarsko vozilo čim manjša.
Za zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto, veljajo določila tega odloka za prevzemno mesto.
28. člen
Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 5 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Površina prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana.
29. člen
V redko poseljenih goratih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljev.
30. člen
Upoštevanje pogojev tega odloka je obvezno pri načrtovanju prevzemnih in zbirnih mest pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih ter pri prenovah in spremembah namembnosti objektov.
31. člen
Za vsako gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni odpadki, se vodi:
– ime, naslov in šifro plačnika,
– šifro lokacije prevzemnega mesta za ostanke komunalnih odpadkov in biorazgradljive ostankov odpadkov,
– število članov gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi,
– izračunano količino komunalnih odpadkov iz 14. člena tega odloka,
– prostornino zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov in zabojnika za biorazgradljive ostanke odpadkov,
– morebitne olajšave oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec v registru prevzemnih mest.
32. člen
Podatki v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
– sprememb podatkov, ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi,
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov, ki so vezane na olajšave, navedene v 56. in 57. členu tega odloka.
Izvajalec enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva.
Izvajalec o vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest obvesti plačnika storitev službe. Ravno tako mora v roku enega meseca po vpisu spremembe v register prevzemnih mest uskladiti obračun storitev ravnanja z odpadki z nastalo spremembo.
33. člen
Pri izdelavi urnika prevzemanja ostanka komunalnih odpadkov in biorazgradljivih ostankov odpadkov izvajalec upošteva naslednja načela:
– odpadke se običajno prevzema najmanj enkrat tedensko,
– pristojni organ na območjih poselitve s strnjeno individualno in blokovno zazidavo, kjer primanjkuje prostora za namestitev ustreznih zabojnikov, lahko naloži večjo pogostost prevzemanja odpadkov,
– pristojni organ v primerih manjših strnjenih naselij oziroma v primerih, ko so naselja več kot običajno oddaljena od ustaljenih poti odvoza, lahko dovoli manjšo pogostost prevzema odpadkov.
Uporaba teh določil ne vpliva na višino smetarine.
V primeru izpada prevzema odpadkov po urniku zbiranja ostankov komunalnih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec izpadli prevzem opraviti čimprej.
34. člen
Izvajalec ugotavlja in evidentira količino prevzetih ostankov komunalnih odpadkov ter ločeno zbranih frakcij v zbiralnicah. Ločeno ugotavljanje in evidentiranje količine prevzetih biorazgradljivih in nebiorazgradljivih ostankov odpadkov se zagotovi po uvedbi njihovega ločenega zbiranja na izvoru.
Izvajalec ugotavlja nepravilno uporabo zabojnikov za prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij. V primeru kršitve kršilca prijavi občinskemu nadzorstvu.
e) Odlaganje odpadkov
35. člen
Izvajalec zagotavlja:
– redni prevzem komunalnih odpadkov,
– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,
– tehtanje odpadkov,
– vizualni pregled odpadkov pred kompaktiranjem,
– občasne kontrolne kemične analize,
– izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,
– oddajo izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– urejanje, vzdrževanje in varovanje odlagališča skladno s predpisi,
– izvajanje obratovalnega monitoringa,
– izdelavo poslovnika za obratovanje odlagališča,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje soglasij in
– druge naloge, v skladu s predpisi.
V poslovniku za obratovanje odlagališča izvajalec, skladno z določili pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), določi seznam vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo, podatke o obratovanju odlagališča ter naslednja navodila: za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov, za vzdrževalna dela na odlagališču, za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča, tehničnih objektov in naprav, za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja, za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in za vodenje ter shranjevanje obratovalnega dnevnika.
36. člen
Zemlja in jalovina se na odlagališču uporabljata samo za sprotno sanitarno prekrivanje odpadkov.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV
37. člen
Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje obvezna.
Vsi povzročitelji na območju občine se morajo v skladu s tem odlokom obvezno vključiti v ločeno zbiranje teh odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki v skladu s predpisi.
Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah in v zbirnem centru ter da ostanek odpadkov že na izvoru ločijo na biorazgradljivi del, primeren za kompostiranje ter nebiorazgradljivi del, namenjen odlaganju oziroma sortiranju.
Povzročitelji morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnem centru ali v premičnih zbiralnicah (pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij),
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah,
– v skladu z urnikom prevzema ostankov komunalnih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih mestih zabojnike ali vrečke z ostanki komunalnih odpadkov;
– v skladu z urnikom prevzema biorazgradljivih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih mestih zabojnike z biorazgradljivimi ostanki odpadkov.
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, z izjemo malih povzročiteljev iz prvega odstavka 65. člena tega odloka, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ločeno zbrane frakcije lahko prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij samo, če je tako določeno v tej pogodbi.
38. člen
Na zabojnike za komunalne odpadke je prepovedano pisati, lepiti plakate ali jih prebarvati.
39. člen
Povzročitelji morajo zagotoviti, da se:
– hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici, ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
– ločene frakcije hrani do oddaje izvajalcu (v zbiralnico ali zbirni center) varno in neškodljivo za okolje,
– odpadek večjih dimenzij pred oddajo razstavi na več kosov tako, da zavzame čim manjši volumen.
40. člen
Povzročitelji ne smejo:
– mešati nevarnih frakcij z drugimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati ločenih frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so umešane nevarne frakcije,
– prepuščati organskih odpadkov v zabojnikih, ki niso namenjeni za prepuščanje teh odpadkov,
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih ali vrečkah za komunalne odpadke,
– prepuščati odpadkov, ki jih je potrebno ločeno zbirati, v zabojnike za ostanke komunalnih odpadkov.
V primeru neupoštevanja določil iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika, ampak nanj pritrdi obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in o tem obvesti občinsko nadzorstvo.
41. člen
V zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– ločeno zbrane frakcije,
– odpadni gradbeni material, kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in topel pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka,
– biorazgradljive odpadke (po uvedbi ločenega zbiranja na izvoru).
42. člen
V zabojnike, ki so namenjeni prepuščanju biorazgradljivih ostankov odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– ostanke komunalnih odpadkov,
– nevarne frakcije,
– ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, umetne mase),
– odpadni gradbeni material, kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.
43. člen
Vrečke izvajalca za prepuščanje viška ostankov komunalnih odpadkov morajo povzročitelji teh odpadkov hraniti v času do prevzema ostankov komunalnih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.
44. člen
Če prevzemno mesto ni hkrati zbirno mesto, lahko povzročitelji zabojnike za prepuščanje biorazgradljivih ostankov odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov dostavijo na prevzemno mesto le v času, ki je določen z urnikom prevzemanja teh odpadkov.
Lastnik, najemnik ali upravitelj stavbe mora zagotoviti, da so tipizirane vrečke izvajalca, ki so namenjene za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je z urnikom prevzemanja komunalnih odpadkov določen za prevzem ostankov komunalnih odpadkov. Vrečke morajo biti zaprte in zložene na prevzemnem mestu ob zabojnikih.
Povzročitelji morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu.
Povzročitelji ne smejo prepuščati komunalnih odpadkov ob zabojnikih oziroma na njih ali jih prepuščati v vrečkah, razen v primeru, če izpade redni prevzem ostankov komunalnih odpadkov in v primeru, če v zabojniku ni dovolj prostora za vse odpadke.
Če izpade redni prevzem ostankov komunalnih odpadkov, prepusti povzročitelj višek ostankov komunalnih odpadkov v plastičnih vrečkah, ki so lahko tudi navadne.
45. člen
Upravljalci javnih poti, javnih površin in lokalnih cest morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta.
46. člen
Povzročitelji, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biorazgradljivih odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov.
Če povzročitelji iz prejšnjega odstavka ne uredijo prevzemanja biorazgradljivih odpadkov s posebno pogodbo z izvajalcem, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.
47. člen
Lastnik, najemnik ali upravljalec novozgrajenega ali obnovljenega objekta mora prijaviti izvajalcu začetek uporabe objekta, zato da se dogovorita o številu zabojnikov ter o drugih pogojih za začetek izvajanja javne službe.
Začetek uporabe objekta mora biti prijavljen izvajalcu najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe.
Izvajalec pred začetkom uporabe objekta vpiše prevzemno mesto biorazgradljivih ostankov odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov v register prevzemnih mest in vpis potrdi lastniku, najemniku ali upravljalcu objekta.
48. člen
Kosovne odpadke mora povzročitelj odložiti na prevzemno mesto na dan prevzema, in sicer v namenski kontejner. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe še isti dan zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta.
Manjše količine kosovnih odpadkov lahko povzročitelj odda v zbirnem centru.
Kolikor povzročitelj želi prepustiti večje količine kosovnih odpadkov izven termina za prevzem, mora namero pravočasno sporočiti izvajalcu, ki bo poskrbel za dodatno postavitev kontejnerja in odvoz v breme povzročitelja.
Določila tega člena veljajo samo za odpadke iz gospodinjstev.
49. člen
Manjše količine odpadkov, kot so:
– gradbeni odpadki, količinsko do 350 kg pri enkratnem lastnem dovozu in največ do 3.500 kg letno na gospodinjstvo in
– azbestcementni gradbeni odpadki, količinsko do 150 kg pri enkratnem lastnem dovozu in največ do 500 kg letno na gospodinjstvo, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Odlaganje odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. Ob vsakem dovozu dežurni delavec evidentira vstop na območje zbirnega centra, pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo.
Povzročitelji lahko z lastnim prevozom pripeljejo v zbirni center oziroma na odlagališče tudi mešane komunalne odpadke, ki jih morajo predhodno razvrstiti po frakcijah, skladno z navodili delavcev izvajalca. V primeru, da jih oddajo brez razvrščanja po frakcijah, plačajo oddani volumen ali maso mešanih odpadkov po veljavni lastni ceni ravnanja z odpadki, razvrščanje pa namesto njih opravi izvajalec.
Določilo tega člena izključuje odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti.
50. člen
Opustitev uporabe storitev javne službe ter kopičenje komunalnih odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano.
51. člen
Povzročitelj, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežigati ali jih odlaga izven odlagališča, ki je namenjeno predelavi in odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj iz prejšnjega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec na podlagi odločbe občinskega nadzorstva.
Če povzročitelja iz drugega odstavka prejšnjega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec iz virov, ki so navedeni v 53. členu tega odloka. Podlaga za izvajalčevo ukrepanje je odločba občinskega nadzorstva.
52. člen
Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane zabojnike za odpadke in poskrbeti za njihovo praznjenje.
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo vlogi za organizacijo teh prireditev priložiti soglasje izvajalca, ki predpiše število in prostornino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.
V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
53. člen
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
VI. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
54. člen
Stroške ravnanja z odpadki praviloma plačuje lastnik, najemnik, uporabnik oziroma upravljalec objekta ter organizator javnih shodov in prireditev, na osnovi obračuna storitev ravnanja z odpadki, ki mu ga izstavi izvajalec. Podatke za obračun izvajalec pridobi od pristojnega organa.
Obračun storitev velja za uporabnika storitev s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu vselitve v stavbo, po dnevu začetka uporabe objekta za izvajanje dejavnosti ali po zaključku javnega shoda oziroma prireditve.
55. člen
Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca najkasneje 14 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem.
V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi.
Kolikor je izvajalcu zaradi netočnih oziroma neusklajenih podatkov povzročena škoda, mu jo je uporabnik storitev dolžan povrniti.
56. člen
V primeru odsotnosti, daljše kot tri mesece (služenje vojaškega roka, službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno), se uporabniku storitve javne službe stroška ravnanja z odpadki za obdobje odsotnosti ne zaračuna. V takih primerih mora upravičenec svoji vlogi za oprostitev plačila priložiti uraden dokument, iz katerega je razviden vzrok in trajanje odsotnosti.
Olajšava pri obračunu storitve ravnanja z odpadki se upošteva tudi pri družinah z več kot tremi nepreskrbljenimi otroci tako, da se pri obračunu cene javne službe upoštevajo le trije od nepreskrbljenih otrok. Vlogo z ustreznimi dokazili upravičenec vloži pri izvajalcu in jo vsako leto podaljšuje.
57. člen
Občinski svet lahko v posameznih primerih posredno odobri nižjo ceno ravnanja z odpadki lastnikom parcel znotraj vplivnega območja odlagališča in zbirnega centra, tako da zniža količino dejansko povzročenih odpadkov. Razlika do polne cene, izračunane na podlagi dejansko povzročene količine odpadkov, predstavlja odškodnino za degradacijo njihovih parcel zaradi onesnaženja, povzročenega z odpadki.
VII. OBLIKOVANJE CEN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI ZA GOSPODINJSTVA
58. člen
Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki sprejme občinski svet ob upoštevanju tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec.
59. člen
V ceno smetarine so za gospodinjstva in za počitniške hiše oziroma stanovanja, vključene storitve odvoza in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, odvoza in kompostiranja biorazgradljivih ostankov odpadkov, odvoza in obdelave kosovnih odpadkov, ravnanja z odpadki, ki jih povzročitelji sami pripeljejo v zbirni center oziroma na odlagališče, obdelave in odpreme ločeno zbranih frakcij, zbiranja in uničenja nevarnih odpadkov ter osveščanja občanov.
V to ceno ni vključeno odlaganje gradbenih odpadkov, ki presega količine, določene v prvem odstavku 49. člena tega odloka in odlaganje odpadkov, ki jih povzročitelj ne razvrstiti po frakcijah, skladno z drugim odstavkom 49. člena tega odloka. V navedenih primerih povzročitelj storitev plača posebej.
60. člen
V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah, je strošek ravnanja z odpadki vključen v ceni vrečke.
61. člen
Oddaljenost prevzemnega mesta gospodinjstva od mesta obdelave oziroma odstranitve ne vpliva na ceno odvoza odpadkov.
62. člen
Ceno in obračun storitev javne službe za gospodinjstva podrobneje določa pravilnik o tarifnem sistemu.
Osnova za obračun storitev v gospodinjstvih je število članov gospodinjstva, upoštevajoč za količino povzročenih komunalnih odpadkov pavšalno količino, ki jo določa predpis iz prejšnjega odstavka.
Osnova za obračun storitev za počitniško hišo ali stanovanje, ki se uporablja kot počitniško stanovanje, je pavšalna količina povzročenih odpadkov, ki jo določa predpis iz prvega odstavka tega člena.
VIII. OPRAVLJANJE STORITEV IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI ZA PRAVNE OSEBE IN DRUGE PRAVNE SUBJEKTE, KI OPRAVLJAJO KAKRŠNOKOLI DEJAVNOST
63. člen
Občina je dolžna zagotavljati javno službo le za komunalne odpadke pravnih oseb in drugih pravnih subjektov, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost (v nadaljevanju: pravne osebe in drugi pravni subjekti).
Cene teh storitev sprejme občinski svet na način, določen v 58. členu tega odloka.
64. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena, lahko izvajalec v soglasju z občino prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe in drugi pravni subjekti v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o tarifnem sistemu in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem. Izvod pogodbe prejme tudi občinska inšpekcija.
65. člen
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke v majhnih količinah in zato nimajo lastnih posod, so mali povzročitelji odpadkov. Osnova za obračun smetarine je površina njihovih poslovnih prostorov.
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki generirajo nenevarne odpadke v večjih količinah in te odpadke zbirajo v njim posebej namenjenih posodah, so srednji in veliki povzročitelji odpadkov. Osnovo za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke, oziroma masa v ravnanje prevzetega odpadka ter cena ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov glede na cenik komunalnega podjetja. Cene zbiranja in odvoza so odvisne od parametrov, kot so: razdalja odvoza, rednost odvažanja, lastništvo nad kontejnerji oziroma posodami in podobno.
66. člen
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki z lastnim prevozom pripeljejo odpadke v zbirni center oziroma na odlagališče, plačajo storitve odlaganja in eventualne obdelave po ceniku za ravnanje glede na posamezne vrste odpadkov.
67. člen
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki z lastnim prevozom pripeljejo mešane odpadke v zbirni center oziroma na odlagališče, morajo odpadke pri prepuščanju oziroma odlaganju razvrstiti po frakcijah, skladno z navodili delavcev izvajalca. Povzročitelji imajo možnost prepustiti oziroma odložiti mešane odpadke tudi brez razvrščanja po frakcijah. Takšen odpadek se imenuje ‘mešani odpadek brez izvajanja ustreznega ločenega zbiranja oziroma razvrščanja’.
Ceno za prepustitev ali odlaganje tega odpadka se določi v taki višini, da vzpodbuja razvrščanje odpadkov po frakcijah v zbirnem centru v primeru lastnega dovoza.
68. člen
Odpadki v posodah za ostanek odpadkov ne smejo vsebovati frakcij, ki jih je pravna oseba oziroma drugi pravni subjekt v skladu s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, dolžan ločeno zbirati. V nasprotnem primeru se povzročitelju količina izpraznjene posode oziroma kontejnerja z neprimerno vsebino zaračuna po ceni za vrsto odpadkov z nazivom ‘mešani odpadki brez izvajanja ustreznega ločenega zbiranja oziroma razvrščanja’. Dokaz o neprimerni vsebini posode predstavlja fotografija z datumom, posneta na dan praznjenja posode.
69. člen
Če je na zaključenem območju, ki gravitira na isto prevzemno mesto komunalnih odpadkov locirano zadostno število malih povzročiteljev odpadkov, jim izvajalec praviloma omogoči ločeno zbiranje najpomembnejših frakcij odpadkov, ki tu nastajajo, oziroma jim omogoči še dodatna prevzemna mesta za ločeno zbiranje tipičnih frakcij odpadkov, ki tu nastajajo.
Če pa se na takšnem zaključenem območju nahajajo le redki mali povzročitelji odpadkov, le-ti oddajajo ločene frakcije v bližnjih zbiralnicah ločenih frakcij.
Če mali povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, mu izvajalec zaračuna storitev ravnanja z odpadki po ceniku komunalnega podjetja za mešane odpadke iz prejšnjega člena, za izračunani volumen generiranih odpadkov v določenem mesecu. Takšen ukrep lahko izvajalec izvede, če v naslednjem mesecu po predhodnem pisnem opozorilu, povzročitelj ne prične z ločenim zbiranjem svojih odpadkov.
70. člen
Ceno in obračun storitev javne službe za pravne osebe in druge pravne subjekte, ki so mali povzročitelji odpadkov, podrobneje določa pravilnik o tarifnem sistemu.
Osnova za obračun storitev se določi glede na površino poslovnih prostorov in glede na količino ter sestavo odpadkov.
IX. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
71. člen
Lastnina infrastrukturnih objektov in opreme, ki služi za izvajanje javne službe, se vodi v evidenci osnovnih sredstev pri izvajalcu, ločeno za Občino Ajdovščina in Občino Vipava ter ločeno za izvajalca. O vrednosti infrastrukturnih objektov in opreme izvajalec vsako leto obvešča lastnika po stanju 31. 12.
Medsebojna lastninska razmerja glede infrastrukturnih objektov, se med občinama natančneje uredijo s posebno pogodbo.
X. NADZOR
72. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinsko nadzorstvo, to je občinska komunalna inšpekcija in občinski redar, kateremu je na njegovo zahtevo izvajalec dolžan nuditi potrebne podatke in sodelovanje svojih pooblaščenih delavcev.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru v obsegu iz 7. člena tega odloka,
2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 8. in 11. člena tega odloka,
3. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 16. člen tega odloka,
4. ne označi svojih zabojnikov v skladu z 18. členom tega odloka,
5. ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka,
6. ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim programom in po urniku iz letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 20. člena tega odloka,
7. ne prevzema kosovnih odpadkov skladno z 21. členom tega odloka,
8. ne prevzema nevarnih frakcij skladno z 22. členom tega odloka,
9. ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka,
10. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to določa 25. člen tega odloka,
11. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev službe, kot to določa 32. člen tega odloka,
12. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 34. člen tega odloka,
13. če ravna v nasprotju s 35. in 36. členom.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
74. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj, ki je pravna oseba, če:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega odloka,
2. ravna v nasprotju z določbami 39., 40., 41., 42., 43. in 44. člena tega odloka,
3. ravna v nasprotju s 46. členom tega odloka,
4. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu s 47. in 55.
členom tega odloka,
5. ravna v nasprotju z določbami 50. člena tega odloka,
6. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 52. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in ostali pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
75. člen
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj, ki je fizična oseba, če:
1. ne uporablja storitev zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega odloka,
2. ravna v nasprotju s 39., 40., 41., 42., 43., 44. in 46. členom tega odloka,
3. ne obvešča izvajalca o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu s 47. in 55. členom tega odloka,
4. ravna v nasprotju s 48. členom tega odloka,
5. ravna v nasprotju z določbami 50. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki so uporabljali storitve te službe na dan uveljavitve tega odloka, morajo uporabljati tipizirane zabojnike, opredeljene v 12. členu tega odloka. Neustrezne zabojnike je potrebno zamenjati v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka.
77. člen
Izvajalec ravnanja z odpadki pripravi letni program zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov prvič za leto 2004.
Dejavnosti, ki jih ta odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvajale postopoma, v skladu z zakonsko določenimi termini.
78. člen
Do vzpostavitve občinske komunalne inšpekcije iz 72. člena tega odloka, opravlja naloge občinske komunalne inšpekcije po tem odloku delavec občinske uprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje, na podlagi pooblastila župana.
79. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o ravnanju z odpadki v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 4/92) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ravnanju z odpadki v Občini Vipava (Uradno glasilo Nova Gorica, št. 5/01).
80. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 12. 2003.
Št. 35301-0002/2003
Vipava, dne 16. oktobra 2003.
Župan
Občine Vipava
mag. Ivan Princes l. r.
    PRILOGA 1

    NENEVARNE LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV
20 01      ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01)
20 01 01   papir in karton
20 01 02   steklo
20 01 08   organski kuhinjski odpadki
20 01 10   oblačila
20 01 11   tekstilije
20 01 25   jedilno olje in maščobe
20 01 26   olje in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25
20 01 28   premazi, črnila, lepila in smole, ki niso zajeti v
           20 01 27
20 01 30   čistila, ki niso zajeta v 20 01 29
20 01 31   citotoksična in citostatična zdravila
20 01 32   zdravila, ni niso zajeta v 20 01 31
20 01 34   baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33
20 01 3    zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21,
           20 01 23 in 20 0l 35(5)
20 01 38   drugi les, ki ni zajet v 20 01 37
20 01 39   plastika
20 01 40   kovine
20 01 41   odpadki, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov
20 01 99   drugi tovrstni odpadki
20 02      odpadki z vrtov in parkov in pokopališč
20 02 01   odpadki, primerni za kompostiranje
20 02 02   zemlja in kamenje
20 02 03   drugi odpadki, primerni za kompostiranje
20 03      drugi komunalni odpadki
20 03 01   mešani komunalni odpadki
20 03 02   odpadki z živilskih trgov
20 03 03   odpadki pri čiščenju cest
20 03 04   greznični mulji (1)
20 03 06   odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda
20 03 07   kosovni odpadki
20 03 99   drugi tovrstni odpadki

    (1) Pojem ‘mulj’ vključuje tudi pojma ‘blato’ in ‘gošča’.
    (5) Odpadek se smatra stabiliziran, če se s procesom stabilizacije nevarne
sestavine odpadka ne pretvorijo popolnoma v nenevarne in bi se lahko sproščale
v okolje v krajšem, srednjem ali daljšem obdobju.

15 01      embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki
           je komunalni odpadek
15 01 01   embalaža iz papirja in kartona
15 01 02   embalaža iz plastike
15 01 03   embalaža iz lesa
15 01 04   embalaža iz kovine
15 01 05   embalaža iz sestavljenih materialov
15 01 07   embalaža iz stekla
    PRILOGA 2
 
    NEVARNE LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH
    ODPADKOV
20 01      ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01)
20 01 13   topila (organska in halogenirana)
20 01 14   kisline
20 01 15   alkalije (baze)
20 01 17   fotokemikalije
20 01 19   pesticidi in biocidi
20 01 21   fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo
           živo srebro
20 01 23   zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike ali
           klorofluoroogljikovodike (nekateri hladilniki,
           zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave za uporabo v
           gospodinjstvih)
20 01 27   premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi
20 01 29   čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi
20 01 33   baterije in akumulatorji, ki so zajeti v 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03
           ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in
           akumulatorje
20 01 35   zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in
           ni zajeta v 20 01 21 in 20 01 23 (TV sprejemniki, radijski sprejemniki,
           osebni računalniki, tiskalniki in druga elektronska oprema, ki je v
           splošni, neprofesionalni rabi)
20 01 37   les, ki vsebuje nevarne snovi
15 01      embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek
15 01 10   embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
           nevarnimi snovmi
15 01 11   kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren porozni ovoj, kot je azbest in
           prazne tlačne posode