Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2003 z dne 25. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2003 z dne 25. 7. 2003

Kazalo

3513. Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, stran 11048.

Na podlagi 39. člena zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02 – popr.) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o določitvi provenienčnih območij
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa provenienčna območja, ki se morajo upoštevati pri pridelovanju in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: GRM) ter usmeritve za njegovo uporabo.
2. člen
(skupine površin z enotnimi ekološkimi razmerami)
(1) Na podlagi enotnih ekoloških razmer (npr. vegetacija, geologija, tla, klima) se na območju Republike Slovenije določijo naslednje ekološke regije in podregije:
----------------------------------------------
KODA      Ime ekološke regije in podregije
----------------------------------------------
1.        ALPSKA REGIJA
1.1       Julijske Alpe
1.2       Zahodne Karavanke-Kamniške Alpe
1.3       Vzhodne Karavanke-Savinjske Alpe
2.        POHORSKA REGIJA
3.        PREDPANONSKA REGIJA
3.1       Goričko
3.2       Murska ravan
3.4       Slovenske Gorice-Ptujsko polje
3.5       Haloze-Dravinjske gorice
3.6       Obsotelsko gričevje
3.7       Bela Krajina
4.        PREDALPSKA REGIJA
4.1       Škofjeloško hribovje-Savska ravan
4.2       Posavsko hribovje
4.3       Savinjsko-Šaleška podregija
5.        PREDDINARSKA REGIJA
5.1       Suha Krajina-Južno Posavsko hribovje
5.2       Mirnsko-Raduljsko hribovje
5.3       Bohor
5.4       Gorjanci
6.        DINARSKA REGIJA
6.1       Trnovski gozd
6.2       Notranjsko-Snežniško pogorje
6.3       Kočevsko-Ribniško pogorje
7.        SUBMEDITERANSKA REGIJA
7.1       Goriška Brda-Vipavska dolina
7.2       Kras-Vremsko gričevje
7.3       Brkini
7.4       Šavrinsko gričevje
(2) Karta s prikazom ekoloških regij in podregij, iz prejšnjega odstavka je v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. člen
(razmejitev ekoloških regij in podregij)
Podrobna razmejitev območja Republike Slovenije na ekološke regije in podregije iz prejšnjega člena je razvidna na karti Slovenije v merilu 1:50.000, ki je na vpogled na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska cesta 56,58, in prikazana v obliki vektorskih mej, ki so v digitalni obliki na vpogled na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2 in na Zavodu za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2, ter na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije, in sicer:
1. Območna enota Tolmin, Tumov drevored 17, Tolmin,
2. Območna enota Bled, Ljubljanska cesta 19, Bled,
3. Območna enota Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b, Kranj,
4. Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana,
5. Območna enota Postojna, Vojkova ulica 9, Ljubljana,
6. Območna enota Kočevje, Rožna ulica 39, Kočevje,
7. Območna enota Novo mesto, Gubčeva ulica 15, Novo mesto,
8. Območna enota Brežice, Cesta bratov Milavcev 61, Brežice,
9. Območna enota Celje, Ljubljanska cesta 13, Celje,
10. Območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje,
11. Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, Slovenj Gradec,
12. Območna enota Maribor, Tyrševa 15, Maribor,
13. Območna enota Murska Sobota, Cesta arhitekta Novaka 17, Murska Sobota,
14. Območna enota Sežana, Partizanska 49, Sežana.
4. člen
(osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij)
Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij predstavljajo podatki o njihovi površini, nadmorski višini, povprečni letni temperaturi zraka in količini padavin, prevladujoči geološki podlagi, tipu tal in potencialni vegetaciji, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(provenienčna območja)
(1) Ekološke regije in podregije so podlaga za določitev provenienčnih območij in podobmočij za gozdne drevesne vrste ali skupine gozdnih drevesnih vrst.
(2) Provenienčna območja, njihove oznake in imena ter osnovne značilnosti za smreko, jelko, rdeči bor, črni bor, macesen, bukev, dob, graden (večinske drevesne vrste) so enaka ekološkim regijam, provenienčna podobmočja pa ekološkim podregijam.
(3) Za drevesne vrste, ki niso navedene v prejšnjem odstavku (manjšinske drevesne vrste), je območje Republike Slovenije enotno provenienčno območje z oznako: Slovenija.
6. člen
(višinski pasovi v provenienčnih območjih)
(1) Provenienčna območja se v odvisnosti od nadmorske višine delijo na nižinski, spodnji višinski, srednji višinski in zgornji višinski pas.
(2) Posamezni višinski pas iz prejšnjega odstavka obsega:
– nižinski pas: do vključno 300 m nadmorske višine;
– spodnji višinski pas: od 301 m do vključno 700 m nadmorske višine;
– srednji višinski pas: od 701 m do vključno 1.000 m nadmorske višine;
– zgornji višinski pas: nad 1.001 m nadmorske višine.
7. člen
(usmeritve za uporabo GRM)
(1) Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja naslednja lestvica primernosti uporabe GRM:
1. najbolj primerna: v določenem provenienčnem podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem podobmočju in višinskem pasu,
2. zelo primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem provenienčnem območju in istem višinskem pasu,
3. primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v sosednjem provenienčnem območju in istem višinskem pasu,
4. manj primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in istem višinskem pasu,
5. izjemoma primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in sosednjem višinskem pasu.
(2) Če v semenskih objektih določenega provenienčnega območja in višinskega pasu ni na razpolago najbolj primernega ali zelo primernega GRM in tega ni na razpolago niti v semenski hranilnici, se lahko, vendar največ za potrebe enega leta, shranjuje oziroma uporablja tudi GRM za primerno oziroma manj primerno uporabo.
(3) Če več kot 10 let ni na razpolago niti GRM za manj primerno uporabo, se lahko shranjuje oziroma uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, tudi GRM za izjemoma primerno uporabo.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v Šavrinskem provenienčnem podobmočju dovoljena le uporaba GRM iz tega podobmočja.
8. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-174/2002
Ljubljana, dne 10. julija 2003.
EVA 2001-2311-0119
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.