Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2003 z dne 21. 5. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2003 z dne 21. 5. 2003

Kazalo

2246. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica, stran 5284.

Na podlagi 35. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS-stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00) in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodna
in univerzitetna knjižnica
UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
2. člen
Ustanovitelj knjižnice je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije.
3. člen
Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost.
4. člen
Knjižnica je bila ustanovljena leta 1774 z odlokom cesarice Marije Terezije ter je bila leta 1791 formalno potrjena od dvorne študijske komisije kot javna Licejska knjižnica. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850, je knjižnica postala Študijska knjižnica za Kranjsko. Leta 1919 se je knjižnica preimenovala v Državno študijsko knjižnico, dve leti kasneje pa v Državno biblioteko. Na temelju zakona o univerzah in splošne univerzitetne odredbe je knjižnica leta 1938 postala Univerzitetna biblioteka v Ljubljani.
Z uredbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list Slovenskega Narodno osvobodilnega Sveta in Narodne Vlade Slovenije, št. 46/45) je bila knjižnica dne 13. oktobra 1945 preoblikovana v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Leta 1982 je bila z zakonom o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82 in 42/86) določena za slovensko nacionalno knjižnico.
5. člen
Ime knjižnice je: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Skrajšano ime knjižnice je: NUK.
Sedež knjižnice je v Ljubljani, Turjaška ulica št. 1.
Knjižnica je samostojna pravna oseba.
Knjižnica je vpisana v sodni register pravnih oseb pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko vložka 10057500.
6. člen
Knjižnica ima pečat, ki je okrogle oblike z napisom Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.
DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
7. člen
Knjižnica izvaja v okviru knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2. člena zakona o knjižničarstvu še naslednje naloge:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;
– skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije;
– kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji Slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo;
– opravlja naloge državnega referalnega centra;
– opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP);
– v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij;
– vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva;
– izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
– zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic;
– organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev;
– organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje;
– vodi razvid knjižnic;
– opravlja naloge centra za razvoj knjižnic;
– organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
– izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
– izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena zakona o knjižničarstvu;
– pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva;
– pripravlja strokovne podlage s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost;
– koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena zakona o knjižničarstvu;
– sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva;
– sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva;
– sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice;
– opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
– določa merila iz 14. člena zakona o knjižničarstvu;
– organizira in izvaja prireditve, razstave, seminarje, kongrese in druge oblike posredovanja kulturnih vrednot s področja svoje dejavnosti.
Knjižnica opravlja v okviru javne službe naslednje naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem:
– koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega delovnega področja;
– razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;
– organizacija strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
– ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;
– skrb za kontrolo kvalitete in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.
Poleg nalog javne službe opravlja knjižnica še naslednje naloge:
– prevaja, zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti;
– opravlja fotografiranje, fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;
– opravlja prevoze knjižničnega gradiva;
– nudi interesentom pogodbene storitve v okviru svoje dejavnosti.
Opravlja druge naloge, določene s posebnimi predpisi.
Knjižnica opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
8. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.3      Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti, od tega:
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.512    Dejavnost arhivov
O/92.522    Varstvo kulturne dediščine
M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
K/72        Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti, od tega:
K/72.300    Obdelava podatkov
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/72.600    Druge računalniške dejavnosti
K/73        Raziskovanje in razvoj, od tega:
K/73.201    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74        Druge poslovne dejavnosti, od tega:
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/74.851    Prevajanje
K/74.852    Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
DE/22       Založništvo, tiskarstvo, razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, od tega:
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.130   Izdajanje revij in periodike
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   Drugo založništvo
DE/22.220   Drugo tiskarstvo
DE/22.230   Knjigoveštvo
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.488    Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.630    Druga trgovina zunaj prodajaln
I/60.240    Cestni tovorni prevoz.
ORGANI KNJIŽNICE
9. člen
Organi knjižnice so:
– ravnatelj,
– svet,
– strokovni svet.
Ravnatelj
10. člen
Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila kandidatu ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta knjižnice.
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– najmanj univerzitetna izobrazba;
– najmanj deset let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, od tega najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju javnega zavoda oziroma službe z enako ali podobno dejavnostjo;
– aktivno znanje slovenskega jezika in najmanj enega svetovnega jezika;
– vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidati za ravnatelja morajo v prijavi na razpis predložiti načrt vodenja dela in poslovanja knjižnice.
Mandat ravnatelja traja pet let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Na podlagi akta o imenovanju ravnatelja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z ravnateljem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi ravnatelja daje minister, pristojen za kulturo.
11. člen
Ravnatelj organizira ter vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico, odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice ter ima druge naloge, pooblastila in odgovornosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ter ta sklep.
Naloge, pooblastila in odgovornosti ravnatelja so:
– sprejema naslednje akte: strateški načrt, program dela s finančnim načrtom, letno poročilo, kadrovski načrt, načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja;
– sprejema po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici naslednja akta: akt o organizaciji dela ter akt o sistemizaciji delovnih mest ter sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima. Na vse akte in na pogodbo iz te alinee daje soglasje svet knjižnice;
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice;
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice;
– organizira, usklajuje in nadzoruje delovni proces v knjižnici, odloča v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih in o vseh drugih vprašanjih iz delovnega razmerja;
– imenuje pomočnike ravnatelja;
– oblikuje poslovno politiko knjižnice ter sklepa pogodbe in druge pravne posle ter opravlja druga pravna dejanja v imenu in za račun knjižnice v skladu z zakonom, tem sklepom in drugimi predpisi in v okviru svojih pooblastil ter določa cene blaga in storitev knjižnice;
– zagotavlja izvajanje aktov knjižnice ter izvršuje sklepe in odločitve ustanovitelja, sveta knjižnice in drugih organov knjižnice;
– izdaja sklepe, odredbe in druge posamične akte iz svoje pristojnosti ter imenuje komisije in druga delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj in za izvedbo določenih nalog;
– odloča o nabavi, zamenjavi, prodaji in odpisu opreme in drugih osnovnih sredstev v okviru, določenem v aktih knjižnice.
Ravnatelj lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem sklepom, prenese s pisnim pooblastilom opravljanje posameznih zadev, zastopanje v mejah danega pooblastila in pravico podpisovanja določenih aktov, pogodb in drugih listin na druge osebe.
12. člen
Ravnatelja lahko minister, pristojen za kulturo, pred iztekom mandata prehodno razreši iz razlogov, določenih v 37. členu zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta knjižnice ter seznaniti ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v zvezi z razrešitvijo v roku 30 dni, se šteje za pozitivno.
Pomočniki
13. člen
Knjižnica ima:
– pomočnika ravnatelja za vodenje strokovnega dela,
– pomočnika ravnatelja za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani,
– pomočnika ravnatelja za finančne in splošne zadeve.
Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega povabila.
Mandat pomočnika ravnatelja traja pet let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Delovno razmerje pomočnika ravnatelja se sklene za določen čas, za čas mandata.
14. člen
Pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela vodi strokovno delo knjižnice ter skrbi za razvoj strokovnega dela. Ravnatelju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost, za katero je knjižnica ustanovljena; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu knjižnice s svojega delovnega področja; daje mnenje ravnatelju v zvezi s programom knjižnice; izvršuje sklepe in odločitve sveta knjižnice in ravnatelja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti knjižnice ter navodili ravnatelja.
Za pomočnika za vodenje strokovnega dela je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
– najmanj univerzitetna izobrazba s področja bibliotekarstva ali drugih smeri družboslovja, humanistike ali drugega ustreznega področja ter opravljen bibliotekarski izpit, razen če ima akademski naziv s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved;
– strokovnjak s področja knjižničarstva ali informacijskih ved;
– najmanj pet let delovnih izkušenj v bibliotekarstvu, od tega vsaj tri na vodstvenih delih;
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika;
– vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidati za pomočnika za vodenje strokovnega dela knjižnice morajo v prijavi za razpis predložiti smernice strokovnega dela knjižnice.
15. člen
Pomočnik ravnatelja za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani vodi strokovno delo knjižnice na področju univerzitetne funkcije knjižnice in opravlja strokovno koordinacijo visokošolskih knjižnic Univerze Ljubljani. Predlaga ravnatelju odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu knjižnice s svojega delovnega področja; daje mnenje ravnatelju v zvezi s programom knjižnice; izvršuje sklepe in odločitve sveta knjižnice in ravnatelja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti knjižnice ter navodili ravnatelja.
Za pomočnika za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
– najmanj univerzitetna izobrazba s področja bibliotekarstva ali drugih smeri družboslovja, humanistike ali drugega ustreznega področja ter opravljen bibliotekarski izpit, razen če ima akademski naziv s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved;
– strokovnjak s področja knjižničarstva ali informacijskih ved;
– najmanj pet let delovnih izkušenj v bibliotekarstvu, od tega vsaj tri na vodstvenih delih;
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika;
– vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidati za pomočnika ravnatelja za knjižnični sistem morajo v prijavi za razpis predložiti smernice dela knjižnice kot univerzitetne knjižnice.
16. člen
Pomočnik ravnatelja za finančne in splošne zadeve vodi finančne in splošne zadeve knjižnice. Ravnatelju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost z njegovega delovnega področja; pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu knjižnice s svojega delovnega področja; daje mnenje ravnatelju v zvezi s poslovanjem knjižnice; izvršuje sklepe in odločitve sveta knjižnice in ravnatelja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti knjižnice ter navodili ravnatelja.
Za pomočnika za finančne in splošne zadeve je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
– najmanj univerzitetna izobrazba ekonomske ali pravne smeri;
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju finančnih in splošnih zadev, od tega vsaj tri leta na vodstvenih delih;
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika;
– vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidati za pomočnika ravnatelja za finančne in splošne zadeve morajo v prijavi za razpis predložiti smernice urejanja finančnih in splošnih zadev knjižnice.
17. člen
Pomočnik ravnatelja je lahko razrešen pred potekom mandata iz razlogov, kot veljajo za predčasno razrešitev ravnatelja. Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora ravnatelj seznaniti pomočnika ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočnik ravnatelja je lahko razrešen pred potekom mandata tudi v primeru, če preneha mandat ravnatelju, ki ga je imenoval. Sklep o razrešitvi sprejme novo imenovani ravnatelj.
Svet knjižnice
18. člen
Svet knjižnice sestavlja pet članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov s področja dela knjižnice, financ in pravnih zadev, in sicer:
– dva na predlog Ministrstva za kulturo,
– enega na predlog Ministrstva za finance,
– enega na predlog Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in
– enega na predlog Univerze v Ljubljani.
Član sveta knjižnice ne more biti obenem tudi član strokovnega sveta knjižnice.
Mandat članov sveta knjižnice traja štiri leta in začne teči na dan, določen v sklepu o imenovanju. Člani sveta so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Predsednika sveta in namestnika predsednika sveta izmed sebe izvolijo člani sveta z večino glasov vseh članov sveta na prvi konstitutivni seji.
Ravnatelj je dolžan obvestiti Ministrstvo za kulturo o poteku mandata članom sveta knjižnice najmanj 90 dni pred potekom.
19. člen
Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice;
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja;
– ocenjuje delo ravnatelja ter izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do ravnatelja in sklepa z ravnateljem pogodbo o zaposlitvi po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturo;
– daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu, sistematizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje;
– potrjuje letno poročilo knjižnice;
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin;
– daje predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja;
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.
20. člen
Prvo (konstitutivno) sejo sveta knjižnice v novi sestavi skliče ravnatelj najkasneje v roku 60 dni od dne, ko so bili imenovani člani sveta knjižnice.
Seje sveta knjižnice sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo ali zahtevo dveh članov sveta, na pobudo ali zahtevo strokovnega sveta ter na pobudo ali zahtevo ravnatelja in na pobudo ali zahtevo ministra, pristojnega za kulturo. Seje se sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj dvakrat letno.
Svet knjižnice je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejši način svojega delovanja in poslovanja določi svet knjižnice s poslovnikom.
Strokovni svet
21. člen
Strokovni svet knjižnice sestavlja devet članov:
– tri člane izvolijo zaposleni, in sicer: dva izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je knjižnica ustanovljena; enega pa izmed vseh zaposlenih v knjižnici; način izvedbe neposrednih tajnih volitev zaposlenih v strokovni svet ureja akt, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju in tem sklepom, sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev v roku 30 dni od uveljavitve tega sklepa;
– po dva člana imenujejo predlagatelji Kulturniška zbornica Slovenije, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ter Univerza v Ljubljani izmed uglednih zunanjih strokovnjakov s področja dela knjižnice.
Volitve delavcev se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata. Direktor mora pozvati predlagatelje k dostavi predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Član strokovnega sveta knjižnice ne more biti obenem tudi član sveta knjižnice.
Mandat članov strokovnega sveta prične teči z dnem konstituiranja in traja štiri leta, člani so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Predsednika in namestnika predsednika strokovnega sveta imenuje strokovni svet knjižnice na prvi konstitutivni seji izmed svojih članov z večino glasov članov. Prvo konstitutivno sejo strokovnega sveta skliče ravnatelj v roku 60 dni po izvolitvi oziroma imenovanju najmanj sedmih članov strokovnega sveta.
Podrobnejši način svojega delovanja določi strokovni svet knjižnice s poslovnikom.
22. člen
Strokovni svet knjižnice ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja;
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je knjižnica ustanovljena;
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje ravnatelju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;
– daje predhodno mnenje ministru, pristojnemu za kulturo, k imenovanju in razrešitvi ravnatelja knjižnice;
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi;
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice.
Razrešitev člana sveta knjižnice ali strokovnega sveta
23. člen
Član sveta knjižnice ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev oziroma odstopi;
– se ne udeležuje sej ali ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno;
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
24. člen
Člana sveta knjižnice razreši ustanovitelj na predlog sveta zavoda ali ministra, pristojnega za kulturo.
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha na podlagi odpoklica, ki ga ureja akt iz prvega odstavka 21. člena.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko podata predlog za odpoklic strokovni svet ali minister, pristojen za kulturo.
SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST
ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
25. člen
Knjižnica upravlja s stavbo na Turjaški 1 (Plečnikov NUK), parcelna številka 164/2, pripisana pri zemljiškoknjižnem vložku št. 343, k.o. Ljubljana mesto, in z vso opremo na Turjaški 1 ter vso drugo opremo ter premoženjem, s katerim je doslej upravljala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in ga izkazuje v bilanci stanja na dan 31. 12. 2002, kot delom javne kulturne infrastrukture za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena.
26. člen
Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz sredstev državnega proračuna za izvajanje javne službe. Poleg tega lahko knjižnica pridobiva sredstva iz naslednjih virov:
– s plačili storitev javne službe s strani uporabnikov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz mednarodnih virov za posebne projekte,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
27. člen
Presežek prihodkov nad odhodki knjižnica nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog ravnatelja po predhodnem mnenju sveta.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog ravnatelja po predhodnem mnenju sveta.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU
28. člen
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa in posluje v pravnem prometu v okviru svojih dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
29. člen
Premoženje, s katerim upravlja knjižnica, je last ustanovitelja.
S premičnim premoženjem upravlja in razpolaga knjižnica samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI KNJIŽNICE TER MEDSEBOJNE PRAVICE
IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN KNJIŽNICE
30. člen
Za obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarja Republika Slovenija do višine sredstev, ki se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije za delovanje knjižnice.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti knjižnice iz naslova drugih dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.
31. člen
Knjižnica sprejme petletni strateški načrt knjižnice v skladu s prioritetami nacionalnega kulturnega programa. K strateškemu načrtu knjižnice daje mnenje Nacionalni svet za knjižničarstvo.
Knjižnica vsako leto sprejme program dela s finančnim načrtom ter ga posreduje Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost v mnenje ter Vladi Republike Slovenije v soglasje.
Če ustanovitelj odloči, da program dela s finančnim načrtom ni izvedljiv v celoti, ga organi knjižnice ponovno obravnavajo in uskladijo s sredstvi, zagotovljenimi s pogodbo med knjižnico in ustanoviteljem, ki ga zastopa ministrstvo, pristojno za kulturo.
SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
32. člen
Knjižnica ima poleg in splošnih aktov, določenih v zakonu in tem sklepu, tudi druge splošne akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda.
Splošni akti knjižnice so zlasti pravilniki, poslovniki, organizacijski predpisi ter sklepi in navodila s področja dela ali v zvezi z delom knjižnice.
Splošne akte knjižnice sprejema samostojno ravnatelj knjižnice, če ni drugače določeno z zakonom ali tem sklepom.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Svet knjižnice in strokovni svet knjižnice morata biti imenovana najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljata nujne naloge, opredeljene v zakonu, svet knjižnice in strokovni svet knjižnice v dosedanji sestavi.
Z dnem uveljavitve tega sklepa nadaljuje z delom dosedanji ravnatelj do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
34. člen
Strateški načrt, akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt mora knjižnica sprejeti najkasneje do 29. 11. 2003.
35. člen
Ravnatelj poskrbi za vpis tega sklepa v sodni register skladno z veljavnimi predpisi.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Uradni list RS, št. 84/98).
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati statutarni sklep, sprejet na svetu knjižnice dne 17. maja 1996.
37. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 631-00/2002-4
Ljubljana, dne 8. maja 2003.
EVA 2003-3511-0024
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik