Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2002 z dne 25. 7. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2002 z dne 25. 7. 2002

Kazalo

3104. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ajdovščina, stran 7359.

Na podlagi 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96 – odločba US, 35/97, 37/97 – odločba US, 87/97, 73/98 in 31/00), zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86), zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) 20. člena, zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 82/93 in 1/96), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in na podlagi 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradni glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02), je Občinski svet občine Ajdovščina dne 11. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o javnem redu in miru v Občini Ajdovščina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se poleg ukrepov, ki jih določajo drugi državni in občinski predpisi, predpisujejo ukrepi za varstvo javnega reda in miru, za varstvo občanov in premoženja, za varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, ter za varstvo zdravja in okolja, s katerimi se zagotovi nemoten način dela in življenja občanov in drugih prebivalcev na območju Občine Ajdovščina.
S tem odlokom se ureja tudi način izobešanja in nošenja zastav in praporov.
2. člen
Vsakdo, ki prebiva na območju Občine Ajdovščina, je dolžan uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne moti ali ovira drugih pri svojem delu, razvedrilu in počitku, da ne ogroža njihovega življenja in premoženja, da spoštuje javni red in mir, da opušča in opravlja dejanja, ki so po tem odloku prepovedana oziroma obvezna.
3. člen
Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo, za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe pa starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletnika.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
4. člen
Prepovedana so vsa dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motita javni red oziroma mir in vznemirja občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu.
5. člen
Zaradi zagotovitve javnega reda in miru, je prepovedano:
1. uživati alkoholne pijače v prodajalnah in na javnih mestih, ki niso za to določena, niti primerna,
2. točiti ali prodajati alkoholne pijače v gostinskih obratih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, od začetka obratovalnega časa do 7.30,
3. prenočevati v javnih objektih, v parkih, v zapuščenih vozilih ali na drugih neprimernih krajih,
4. na parkiriščih v stanovanjskih naseljih ogrevati motorno vozilo ali pustiti, da deluje motor vozila na mestu več kot 3 minute,
5. v javnih objektih, na javnih mestih in na javnih prireditvah nadlegovati občane proti njihovi volji z zbiranjem podatkov in izjav ali z vsiljevanjem artiklov in storitev ter idej in naukov, v nasprotju z veljavnimi predpisi,
6. dopuščati živalim, da z iztrebki onesnažujejo okolje, oziroma za živalmi ne počistiti iztrebkov,
7. dopuščati, da psi v strnjenih naseljih daljši čas lajajo, zlasti v nočnem času,
8. voditi in puščati pse in druge živali na javna mesta, kjer je prepovedana njihova prisotnost, kot na primer na otroška, športna in šolska igrišča, v urejene parke, na zelenice, na pokopališča in podobno,
9. vznemirjati ljudi in ogrožati njihovo varnost z metanjem petard ali drugih pirotehničnih sredstev oziroma vznemirjati ljudi z močnimi poki, če ni z drugim predpisom določeno drugače,
10. ravnati z običajnimi predmeti na način, s katerim se lahko povzroči nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
11. poškodovati ali prestavljati javno komunalno opremo, kot na primer posode za odpadke, klopi, ulične svetilke ter drugo javno razsvetljavo in podobno,
12. med pogrebnim obredom z glasbo ali kako drugače motiti svojce pokojnika in udeležence pogreba,
13. parkirati bivalne avtodome in avtomobilske prikolice z namenom bivanja na javnih površinah, ki niso temu namenjene.
6. člen
Z namenom zagotovitve nemotenega odvijanja pogrebnega obreda v mestu Ajdovščina, je zaradi prostorske umeščenosti pokopališča ob nogometni stadion in letališče, organizator tekem, ki se bodo odvijale na tej lokaciji, obvezen obveščati upravljavca pokopališča in župnijska urada v Šturjah in Ajdovščini, o urniku dogovorjenih tekem. Upravljavec pokopališča pa je dolžan obveščati upravljavca letališča o urniku pogrebnih obredov.
7. člen
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javni prireditvi oziroma javnem shodu je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator; v gostinskem obratu ter na kmetiji, kjer se opravlja gostinska dejavnost, pa lastnik oziroma druga odgovorna oseba.
Alkoholne pijače se lahko točijo le z dovoljenjem in na za to določenem kraju.
8. člen
Oseba iz prejšnjega člena, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna skrbeti:
1. da se ohrani red in mir ter varnost udeležencev in gostov,
2. da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane,
3. za zadostno količino košev za odpadke ter za njihovo redno vzdrževanje,
4. da se javni shod ali javna prireditev konča v času, ki je naveden v dovoljenju ali v potrdilu o priglasitvi,
5. po končani javni prireditvi oziroma shodu, prostor javne prireditve oziroma shoda ter okolico v pasu 100 m od roba tega prostora, očistiti do najkasneje 7. ure:
– istega dne, če javna prireditev traja dlje kot do 24. ure, oziroma
– naslednjega dne, če javna prireditev traja do 24. ure.
9. člen
Prireditve posebnega pomena so:
a) prireditve ob državnih in občinskih praznikih, ki jih prireja Občina Ajdovščina oziroma njen pooblaščeni organizator,
b) prireditve, ki so zgodovinskega oziroma tradicionalnega značaja,
c) prireditve ob krajevnih praznikih, ki jih prirejajo krajevne skupnosti oziroma od krajevne skupnosti pooblaščeni organizatorji,
d) prireditve, ki so pomembne za turističen razvoj in utrip mesta.
10. člen
Čas trajanja javnih prireditev:
Javne prireditve v Občini Ajdovščina lahko trajajo:
a) na prostem in pod šotori:
– ob delavnikih od ponedeljka do četrtka ter ob nedeljah do 24. ure,
– ob petkih, sobotah in pred dela prostimi dnevi – v stanovanjskih in poslovno-trgovinsko-stanovanjskih območjih do 1. ure ter
– v območjih, kjer v okolici (300m od virov zvoka) ni objektov za stalno prebivanje, do 2. ure naslednjega dne;
b) v zaprtih prostorih:
– ob delavnikih od ponedeljka do četrtka ter ob nedeljah do 1. ure,
– ob petkih, sobotah ter pred dela prostimi dnevi do 2. ure naslednjega dne,
– v območjih, kjer v okolici (300 m od virov zvoka) ni objektov za stalno prebivanje do 3. ure naslednjega dne.
Ne glede na določbe tega člena, pa javne prireditve, ki so s tem odlokom opredeljene kot prireditve posebnega pomena, lahko trajajo:
a) prireditve, opredeljene pod a), b) in c) alineo 9. člena tega odloka, do 4. ure naslednjega dne,
b) prireditve, opredeljene pod d) alineo 9. člena tega odloka, do 2. ure naslednjega dne s tem, da se te prireditve lahko prireja največ dvakrat mesečno v obdobju od 15. 6. do 15. 9.
11. člen
Pred potrditvijo izvedbe javne prireditve iz 9. člena tega odloka, ki jo izda pristojna Upravna enota, mora organizator pridobiti soglasje Občine Ajdovščina, s katerim se potrjuje, da gre za prireditev posebnega pomena. Soglasje se ne izdaja za tiste prireditve, ki jih prireja Občina Ajdovščina sama oziroma njen pooblaščeni organizator.
III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
12. člen
Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano:
1. puščati proste pse brez nadzora po javnih poteh, po naseljih in zunaj njih, razen v primeru opravljanja službenih dolžnosti in lova,
2. puščati neprivezane živali na javnih mestih,
3. puščati pse ali jih imeti privezane tako, da ovirajo ali ogrožajo mimoidoče ali ovirajo dostavo do poštnega nabiralnika,
4. opuščati opozorilo “hud pes”, če je pri hiši popadljiv pes,
5. puščati nezavarovane vodnjake, jame, vhode v kleti, jarke in druge izkope, odprtine ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč, oziroma opuščati vzdrževanje ograj in drugih varovalnih naprav, tako da to ogroža varnost ljudi,
6. ograjevati zemljišča ob javnih poteh na način, da ogroža varnost ljudi,
7. uničevati, poškodovati, prekrivati ali odstranjevati oznake, oglase, plakate ali kakršnakoli druga pisna sporočila, ki služijo obveščanju javnosti, v času ko imajo ti svoj pomen,
8. onesnažiti javne prostore in javne površine,
9. metati kamenje in druge predmete na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja,
10. kuriti ali prenašati ogenj v stanovanjskih naseljih na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ter odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko povzroči požar,
11. na kakršen koli način ovirati prosto pot pešcem na pločnikih in drugih površinah, ki so jim namenjene.
13. člen
Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja, so lastniki nepremičnin dolžni:
1. poskrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi, odtoki meteornih voda in podobno na pročeljih hiš, ki so obrnjene na javno površino,
2. odstraniti suha drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.
IV. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
14. člen
Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
15. člen
Nočni trenažni poleti se lahko opravljajo le izjemoma za posebne potrebe, na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Preletanje letal nad naselji občine mora biti na ustrezni višini, tako da zvok letal ne presega maksimalno dovoljene ravni hrupa.
Za dnevni čas se v zimskem obdobju šteje čas med 6. in 22. uro, v poletnem obdobju pa čas med 6. in 24. uro. Za nočni čas se v zimskem obdobju šteje čas med 22. in 6. uro naslednjega dne, v poletnem obdobju pa čas med 24. in 6. uro. Za razmejitev med zimskim in poletnim obdobjem se šteje datum uradne prestavitve ure.
16. člen
Javne prireditve, javni shodi oziroma uporaba zvočnih naprav, ki povzročajo hrup, se smejo dovoliti ob pogoju, da stopnja hrupa ne presega mejne oziroma kritične ravni hrupa.
Ob prireditvah posebnega pomena iz 9. člena tega odloka, lahko stopnja hrupa presega predpisano raven hrupa, če k temu da soglasje pristojna lokalna skupnost.
17. člen
Cerkveni zvonovi se uporabljajo v skladu s tradicijo, na krajevno običajen način.
18. člen
Zaradi varstva pred hrupom in varstva narave je prepovedana vožnja z motornimi vozili izven občinskih cest, razen z vozili, ki se uporabljajo za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter z vozili za reševanje ljudi in premoženja.
19. člen
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, je na območjih naravnega in življenjskega okolja, z izjemo območja brez stanovanj, namenjenega industrijskim, obrtnim ali drugim podobnim dejavnostim, uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan.
Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo v mešanih trgovsko-poslovno-stanovanjskih območjih za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo.
V. VARSTVO ZDRAVJA IN OKOLJA
20. člen
Zaradi varstva zdravja in okolja je prepovedano:
1. kuriti ogenj v stanovanjskih naseljih na način, da zadimlja okolico ter onesnažuje okolico z dimom in sajami, zlasti kadar gre za kurjenje gum, odpadnih krp, plastike, odpadnega olja in drugih škodljivih snovi,
2. uporabljati okolju škodljive detergente na mestih, kjer ni urejen odtok v ustrezen kanalizacijski sistem,
3. stepati, izlivati ali odmetavati karkoli, kar onesnažuje okolje ali ogroža zdravje ljudi.
VI. IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV
21. člen
Zastave se izobesijo ob državnih, občinskih in krajevnih praznikih ter v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju z zakonom, in sicer na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov občine, na drugih javnih objektih, na stanovanjih, na stanovanjskih hišah, na drogovih ter na drugih primernih krajih.
Zastava je lahko izobešena za označitev stavbe, v kateri je sedež občinskih organov.
Na dan žalovanja se izobesi zastava, spuščena na pol droga. V primeru smrti člana delovnega kolektiva se izobesi žalno zastavo ali drugo zastavo na način, kot je določen za izobešanje zastav.
22. člen
Družba, ki je zadolžena za izobešanje zastav ob javnih cestah ter na drugih javnih mestih, je dolžna urediti in vzdrževati mesta za izobešanje zastav.
23. člen
Prapore društev in drugih organizacij je dovoljeno izobešati in nositi ob jubilejnih in drugih praznikih ter ob zanje pomembnih priložnostih.
24. člen
Zaradi spoštljivega odnosa, je občinsko zastavo prepovedano:
1. uporabljati v nasprotju z javnim redom,
2. uporabljati poškodovano ali po zunanjosti neprimerno za uporabo,
3. uporabljati na žaljiv način,
4. zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec oziroma jo uporabljati za označevanje blaga ali storitev, kar velja tudi za posamezne dele zastave.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. uživa alkoholne pijače v prodajalnah in na javnih mestih, ki niso za to določena, niti primerna (prva alinea 5. člena),
2. prenočuje v javnih objektih, v parkih, v zapuščenih vozilih ali na drugih neprimernih krajih (tretja alinea 5. člena),
3. na parkiriščih v stanovanjskih naseljih ogreva motorno vozilo ali pusti, da deluje motor vozila na mestu več kot 3 minute (četrta alinea 5. člena),
4. v javnih objektih, na javnih mestih in na javnih prireditvah nadleguje občane proti njihovi volji z zbiranjem podatkov in izjav ali z vsiljevanjem artiklov in storitev ter idej in naukov, v nasprotju z veljavnimi predpisi (peta alinea 5. člena),
5. dopušča živalim, da z iztrebki onesnažujejo okolje, oziroma za živalmi ne počisti iztrebkov (šesta alinea 5. člena),
6. dopušča, da psi v strnjenih naseljih daljši čas lajajo, zlasti v nočnem času (sedma alinea 5. člena),
7. vodi in pušča pse in druge živali na javna mesta, kjer je prepovedana njihova prisotnost, kot na primer na otroška, športna in šolska igrišča, v urejene parke, na zelenice, na pokopališča in podobno (osma alinea 5. člena),
8. vznemirja ljudi in ogroža njihovo varnost z metanjem petard ali drugih pirotehničnih sredstev oziroma vznemirjati ljudi z močnimi poki, če ni z drugim predpisom določeno drugače (deveta alinea 5. člena),
9. ravna z običajnimi predmeti na način, s katerim se lahko povzroči nevarnost za življenje in zdravje ljudi (deseta alinea 5. člena),
10. poškoduje ali prestavlja javno komunalno opremo, kot na primer posode za odpadke, klopi, ulične svetilke ter druga svetila javne razsvetljave in podobno (enajsta alinea 5. člena),
11. med pogrebnim obredom z glasbo ali kako drugače moti svojce pokojnika in udeležence pogreba (dvanajsta alinea 5. člena),
12. parkira bivalne avtodome in avtomobilske prikolice na javnih površinah, ki niso temu namenjene (trinajsta alinea 5. člena),
13. po končani javni prireditvi oziroma shodu, ne očisti prostora javne prireditve oziroma shoda ter okolice, skladno s 5. točko 8. člena,
14. pušča proste pse brez nadzora po javnih poteh, po naseljih in zunaj njih, razen v primeru opravljanja službenih dolžnosti in lova (prva alinea 12. člena),
15. pušča neprivezane živali na javnih mestih (druga alinea 12. člena),
16. pušča pse ali jih ima privezane tako, da ovirajo ali ogrožajo mimoidoče ali ovirajo dostavo do poštnega nabiralnika (tretja alinea 12. člena),
17. opušča opozorilo “hud pes”, če je pri hiši popadljiv pes (četrta alinea 12. člena),
18. uničuje, poškoduje, prekriva ali odstranjuje oznake, oglase, plakate ali kakršnakoli druga pisna sporočila, ki služijo obveščanju javnosti, v času ko imajo le ti svoj pomen (sedma alinea 12. člena),
19. onesnažuje javne prostore in javne površine (osma alinea 12. člena),
20. meče kamenje in druge predmete na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja (deveta alinea 12. člena),
21. na kakršen koli način ovira prosto pot pešcem na pločnikih in drugih površinah, ki so jim namenjene (enajsta alinea 12. člena),
22. ne poskrbi, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi, odtoki meteornih voda in podobno na pročeljih hiš, ki so obrnjene na javno površino (prva alinea 13. člena),
23. ne odstrani suhih dreves oziroma suhih vej dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje (druga alinea 13. člena),
24. opravlja polete v nasprotju s 15. členom,
25. vozi izven občinskih cest v nasprotju z 18. členom,
26. uporablja občinsko zastavo v nasprotju z javnim redom (prva alinea 24. člena),
27. uporablja občinsko zastavo poškodovano ali po zunanjosti neprimerno za uporabo (druga alinea 24. člena),
28. uporablja občinsko zastavo na žaljiv način (tretja alinea 24. člena),
29. zavaruje ali uporablja občinsko zastavo ali njene posamezne dele kot znamko, model ali vzorec oziroma jo uporablja za označevanje blaga ali storitev (četrta alinea 24. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik).
Z denarno kaznijo 15.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
26. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki:
1. toči ali prodaja alkoholne pijače v gostinskih obratih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, od začetka obratovalnega časa do 7.30 (druga alinea 5. člena).
Z denarno kaznijo 15.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
27. člen
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. pušča nezavarovane vodnjake, jame, vhode v kleti, jarke in druge izkope, odprtine ali prekope, ter poškoduje ali odstrani ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč, oziroma opušča vzdrževanje ograj in drugih varovalnih naprav, tako da to ogroža varnost ljudi (peta alinea 12. člena),
2. ograjuje zemljišča ob javnih poteh na način, da ogroža varnost ljudi (šesta alinea 12. člena),
3. kuri ali prenaša ogenj v stanovanjskih naseljih na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ter odmetava prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko povzroči požar (deseta alinea 12. člena),
4. kuri ogenj v stanovanjskih naseljih na način, da zadimlja okolico ter onesnažuje okolico z dimom in sajami, zlasti kadar gre za kurjenje gum, odpadnih krp, plastike, odpadnega olja in drugih škodljivih snovi (prva alinea 20. člena),
5. uporablja okolju škodljive detergente na mestih, kjer ni urejen odtok v ustrezen kanalizacijski sistem (druga alinea 20. člena),
6. stepa, izliva ali odmetava karkoli, kar onesnažuje okolje ali ogroža zdravje ljudi (tretja alinea 20. člena).
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje za prekršek:
– kdor na zahtevo pooblaščenega delavca občinske uprave ne pove osebnih podatkov oziroma mu da napačne podatke,
– kdor se nedostojno vede do pooblaščenega delavca občinske uprave ali oseb, ki so udeležene v postopku,
– kdor prepreči pooblaščenemu delavcu občinske uprave izvrševanje uradne naloge ali ga pri tem ovira,
– kdor onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristojnosti pooblaščenega delavca občinske uprave ali odklanja posredovanje podatkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev določene kršitve,
– kdor pooblaščeni osebi občinske uprave posreduje neresnično obvestilo o storjenem prekršku.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 25.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29. člen
Kršitelji določb 11. točke 5. člena ter 7., 8., in 11. točke 12. člena tega odloka, so dolžni vzpostaviti na stvareh, objektih in na javnih površinah takšno stanje, kakršno je bilo pred storitvijo prekrška. Če tega ne storijo sami v roku, ki jim je določen z odločbo, prvotno stanje vzpostavi na njihove stroške pristojna služba po odredbi, ki jo z odločbo izda občinska uprava.
VIII. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava.
31. člen
Kazenske določbe tega odloka se ne uporabljajo v primeru, če je kazen za isti prekršek že določena z drugim predpisom.
32. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/89, 12/90) in odlok o prepovedi točenja in prodaje alkoholnih pijač do 7.30 zjutraj (Uradno glasilo, št. 7/72).
33. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 222-02/2002
Ajdovščina, dne 11. julija 2002.
Župan
Občine Ajdovščina
Marjan Poljšak l. r.

AAA Zlata odličnost