Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2002 z dne 4. 7. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2002 z dne 4. 7. 2002

Kazalo

2810. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), stran 6051.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM)
Razglašam zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.
Št. 001-22-65/02
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU (ZGRM)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa pogoje za pridelovanje, trženje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: reprodukcijski material); obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem in uvažanjem reprodukcijskega materiala; strokovne naloge in postopke v zvezi z izvorom, kakovostjo in istovetnostjo reprodukcijskega materiala; pridobivanje, uporabo in izmenjavo podatkov in informacij; rezerve semenskega materiala in gozdno gensko banko; stroške; organe, ki izvajajo ta zakon, ter inšpekcijski nadzor.
2. člen
(namen zakona)
Namen zakona je zagotoviti pridelovanje in trženje kakovostnega in rastišču prilagojenega reprodukcijskega materiala, ki omogoča trajno in optimalno delovanje gozdnih ekosistemov ter njihovo obnavljanje v skladu z načeli varstva gozdnih genskih virov.
3. člen
(reprodukcijski material)
Reprodukcijski material po tem zakonu obsega semenski material, dele rastlin in sadilni material tistih drevesnih vrst in umetnih križancev, ki se uporabljajo zlasti za:
– obnovo gozdov s sadnjo in setvijo,
– pogozdovanje,
– snovanje in vzdrževanje trajnih zaščitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja,
– snovanje in vzdrževanje plantaž gozdnega drevja.
Semenski material so semena, storži, plodovi in soplodja, namenjeni setvi oziroma vzgoji sadik.
Deli rastlin so potaknjenci, material za potaknjence, izsečki ali embriji za mikropropagacijo, popki, grebenice, korenine, cepiči in katerikoli deli rastlin, namenjeni za vzgojo sadilnega materiala.
Sadilni material so rastline, vzgojene iz semena (sadike), delov rastlin (ukoreninjenci) in puljenk (rastlin iz naravnega pomlajevanja) ter puljenke.
Seznam drevesnih vrst in umetnih križancev iz prvega odstavka tega člena, za katere velja ta zakon, predpiše minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
4. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. gozdni semenski objekt (v nadaljnjem besedilu: semenski objekt) je izhodiščni material, iz katerega se pridobiva reprodukcijski material;
2. pridelovanje reprodukcijskega materiala pomeni katerokoli fazo pri pridobivanju semenskega materiala, pri dodelavi le-tega v seme, pridobivanju delov rastlin in puljenk in pri vzgoji sadilnega materiala iz semena, puljenk ali rastlinskih delov;
3. trženje reprodukcijskega materiala je prodaja ali dostava reprodukcijskega materiala drugim osebam, razstavljanje ali ponujanje z namenom prodaje, vključuje pa tudi dostavo po pogodbi o storitvah;
4. dobavitelj reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelovanje, trženje, uvoz reprodukcijskega materiala;
5. uvoz reprodukcijskega materiala je vsak vnos reprodukcijskega materiala na carinsko območje Republike Slovenije ne glede na to, kakšna raba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi zanj dovoljena, razen vnosa zaradi tranzita.
5. člen
(izjeme, za katere se zakon ne uporablja)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:
– reprodukcijski material v obliki sadilnega materiala ali v obliki delov rastlin, ki se ne uporablja za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena. Ko se trži ali uvaža tak reprodukcijski material, ga mora spremljati dokument, ki ga izda dobavitelj reprodukcijskega materiala v skladu s predpisi o trženju reprodukcijskega materiala za druge namene. Če taki dokumenti niso predpisani, ga mora spremljati pisna navedba dobavitelja: “Ni za uporabo v gozdarstvu“;
– reprodukcijski material, ki je namenjen izvozu ali ponovnemu izvozu;
– reprodukcijski material, ki ga lastniki gozdov pridobijo iz lastnega gozda in ga sami pridelujejo za uporabo v lastnem gozdu, če ga uporabijo v istem ali sosednjem sestoju, iz katerega je bil reprodukcijski material prvotno pridobljen.
II. POGOJI ZA PRIDELOVANJE IN TRŽENJE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
6. člen
(splošni pogoji za pridelovanje)
Za pridelovanje reprodukcijskega materiala, namenjenega trženju, se uporabljajo samo tisti semenski objekti, ki jih v skladu z določbami tega zakona odobri Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inštitut) in so vpisani v register gozdnih semenskih objektov (v nadaljnjem besedilu: register semenskih objektov).
7. člen
(splošni pogoji za trženje)
Reprodukcijski material, ki se trži, mora izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom, in pogoje, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
Reprodukcijski material lahko trži le dobavitelj, ki je vpisan v register dobaviteljev v skladu s tem zakonom.
Reprodukcijski material se lahko trži, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
– ustreza kategorijam iz 8. člena tega zakona,
– zanj je pridobljeno glavno spričevalo v skladu s 13. členom tega zakona,
– je ustrezne kakovosti, zlasti glede velikosti, zdravstvenega stanja in drugih splošnih značilnosti reprodukcijskega materiala,
– spremlja ga dobaviteljev dokument, izdan v skladu s 15., 16. oziroma tretjim odstavkom 48. člena tega zakona,
– označen in pakiran je na način, ki omogoča preverjanje njegove istovetnosti.
Kriterije za ustrezno kakovost ter način označevanja in pakiranja reprodukcijskega materiala iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
8. člen
(kategorije)
Reprodukcijski material se razvršča v kategorije “znano poreklo“, “izbran“, “kvalificiran“ in “testiran“.
Kot reprodukcijski material “znanega porekla“ je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, ki se nahaja znotraj enega samega provenienčnega območja in je odobren v skladu s 33. ali 42. členom tega zakona.
Kot “izbran“ reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, ki se nahaja znotraj enega samega provenienčnega območja, in ki je bil fenotipsko izbran na nivoju populacije, in ki je odobren v skladu s 34. členom tega zakona.
Kot “kvalificiran“ reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, katerega sestavni deli so bili pridobljeni iz posamično izbranih dreves na podlagi njihovega fenotipa, in ki je odobren v skladu s 35. členom tega zakona. V kategoriji “kvalificiran“ testiranje lastnosti reprodukcijskega materiala ni obvezno.
Kot “testiran“ reprodukcijski material je označen reprodukcijski material, pridobljen iz semenskega objekta, katerega nadpovprečne lastnosti so dokazane s primerjalnim testiranjem ali ocenjene z genetskim ovrednotenjem sestavin semenskega objekta, in ki je odobren v skladu s 36. členom tega zakona.
9. člen
(posebni pogoji za trženje)
Reprodukcijski material drevesnih vrst se lahko trži, če ustreza kategorijam “znano poreklo“, “izbran“, “kvalificiran“ ali “testiran“.
Reprodukcijski material umetnih križancev se lahko trži, če ustreza kategorijam “izbran“, “kvalificiran“ ali “testiran“.
Vegetativno razmnožen reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev se lahko trži v kategorijah “izbran“, “kvalificiran“ ali “testiran“. Vegetativno razmnožen reprodukcijski material v kategoriji “izbran“ se lahko trži samo, če je bil pridobljen iz sadik. Za vegetativno razmnožen reprodukcijski material se šteje sadilni material, vzgojen iz delov rastlin.
Reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev, ki izvira iz gensko spremenjenega semenskega objekta, se lahko trži samo v kategoriji “testiran“.
10. člen
(izjeme glede trženja)
Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno trženje omejenih količin:
– reprodukcijskega materiala, namenjenega testiranju, raziskovalnemu in znanstvenemu delu, selekciji oziroma žlahtnjenju ali ohranjanju gozdnih genskih virov,
– semenskega materiala, ki se ne uporablja za namene iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.
Količine in pogoje za trženje reprodukcijskega materiala iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
11. člen
(partija)
V vseh fazah pridelovanja reprodukcijskega materiala mora biti reprodukcijski material fizično ločen glede na:
– drevesno vrsto ali umetnega križanca,
– kategorijo reprodukcijskega materiala,
– številko glavnega spričevala iz 13. člena tega zakona,
– semenski objekt, iz katerega izhaja reprodukcijski material,
– namen uporabe,
– leto obroda, ko gre za semenski material,
– starost in obliko sadik ali ukoreninjencev, ko gre za sadilni material,
– obliko in trajanje vzgoje v drevesnici, ko gre za puljenke.
Za partijo se šteje vsaka količina reprodukcijskega materiala, ki je opredeljena na način iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(mešanje reprodukcijskega materiala)
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je dovoljeno mešanje reprodukcijskega materiala, ki izhaja iz istega:
– provenienčnega območja iz dveh ali več različnih semenskih objektov znotraj kategorije “znano poreklo“ ali znotraj kategorije “izbran“;
– semenskega objekta, vendar v različnih letih obroda.
13. člen
(glavno spričevalo o istovetnosti)
Za vsako partijo v semenskem objektu pridobljenega semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk se dobavitelju izda glavno spričevalo o istovetnosti reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: glavno spričevalo), ki velja tudi za ves reprodukcijski material, ki je pridelan iz tega semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk. Glavna spričevala izdaja inštitut.
V glavnem spričevalu se navedejo zlasti:
– številka glavnega spričevala s kodo Republike Slovenije,
– datum izdaje glavnega spričevala,
– botanično ime drevesne vrste ali umetnega križanca,
– ime oziroma firma in naslov oziroma sedež dobavitelja,
– oblika reprodukcijskega materiala,
– količina reprodukcijskega materiala,
– kategorija reprodukcijskega materiala,
– namen uporabe reprodukcijskega materiala,
– tip semenskega objekta,
– številka semenskega objekta iz registra semenskih objektov,
– lokacija in izvor semenskega objekta,
– provenienčno območje.
Glavno spričevalo se izda najpozneje v 7 dneh po zaključeni dodelavi semenskega materiala v dobaviteljevem objektu ali po zaključenem pridobivanju puljenk, delov rastlin ali semena v semenskem objektu.
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko dobavitelj namerava dodelati semenski material izven območja Republike Slovenije, glavno spričevalo izda najpozneje v 7 dneh po končanem pridobivanju semenskega materiala v semenskem objektu.
Kadar je partija reprodukcijskega materiala pridobljena z mešanjem v skladu z 12. členom tega zakona, se zanjo izda novo glavno spričevalo.
Podrobnejšo vsebino in obliko glavnih spričeval za reprodukcijski material, pridobljen iz posameznih tipov semenskih objektov, ter postopek in stroške pridobitve glavnega spričevala predpiše minister.
14. člen
(postopek izdaje glavnega spričevala)
Dobavitelj mora najpozneje sedem dni pred začetkom pridobivanja reprodukcijskega materiala sporočiti čas in kraj pridobivanja instituciji, pristojni za nadzor iz 61. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pristojna institucija).
V času pridobivanja reprodukcijskega materiala pristojna institucija nadzira potek pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu in o tem nadzoru sestavi zapisnik ter odvzame vzorec reprodukcijskega materiala.
Na podlagi zapisnika iz prejšnjega odstavka pristojna institucija izda dobavitelju potrdilo o izvoru reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: potrdilo). Kopijo potrdila in odvzeti vzorec reprodukcijskega materiala mora pristojna institucija nemudoma posredovati inštitutu, razen kadar je inštitut hkrati tudi pristojna institucija.
Na podlagi potrdila inštitut izda dobavitelju glavno spričevalo.
Če se glavno spričevalo izda za semenski material, pristojna institucija pri dobavitelju odvzame tudi vzorec dodelanega semenskega materiala, namenjen gozdni genski banki iz 53. člena tega zakona, in ga pošlje v semensko hranilnico.
Vsebino in obliko potrdila ter velikost in način odvzema vzorcev predpiše minister.
15. člen
(dobaviteljev dokument)
Reprodukcijski material se trži le v pošiljkah, ki ustrezajo partijam iz 11. člena tega zakona in so opremljene z dokumentom, ki ga izda dobavitelj, in v katerem se navedejo najmanj naslednji podatki:
– številka glavnega spričevala,
– ime dobavitelja,
– količina reprodukcijskega materiala v pošiljki,
– botanično ime drevesne vrste ali umetnega križanca,
– kategorija,
– namen,
– identifikacijska številka semenskega objekta iz registra semenskih objektov v skladu s tretjim odstavkom 41. člena tega zakona,
– leto obroda, ko gre za semenski material,
– starost in obliko sadik ali potaknjencev, ko gre za sadilni material,
– obliko in trajanje vzgoje v drevesnici, ko gre za puljenke,
– tip, lokacija, provenienčno območje in izvor semenskega objekta, iz katerega izhaja reprodukcijski material,
– kakovostni razred, če je predpisan.
Če se trži reprodukcijski material kategorije “testiran“, se na dokumentu iz prejšnjega odstavka navede podatek o tem, ali je reprodukcijski material gensko spremenjen in ali izhaja iz začasno odobrenega semenskega objekta iz 37. člena tega zakona.
Če se trži vegetativno razmnožen reprodukcijski material, se na dokumentu iz prvega odstavka tega člena navede tudi ta podatek.
Partija reprodukcijskega materiala, pridobljena v semenskem objektu, za katero še ni izdano glavno spričevalo, se opremi z dokumentom iz prvega odstavka tega člena, ki namesto številke glavnega spričevala vsebuje številko potrdila.
Podrobnejšo vsebino in obliko dokumenta iz prvega odstavka tega člena ter razvrstitev reprodukcijskega materiala v kakovostne razrede predpiše minister.
16. člen
(posebne zahteve za seme)
Če se trži seme, mora dokument poleg podatkov iz prejšnjega člena vsebovati še podatke o:
– čistosti kot odstotku teže čistega semena,
– kalivosti semena,
– teži 1000 čistih semen,
– številu kalivih ali vitalnih semen na kilogram partije, v slednjem primeru se navede tudi metoda ugotavljanja vitalnosti.
Podatki iz prejšnjega odstavka se ugotovijo z uporabo mednarodno priznanih metod.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na zahtevo prvega kupca podatki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena sporočijo šele takrat, ko so ugotovljeni.
Majhne količine semen se lahko tržijo tudi z dokumentom, ki ne vsebuje podatkov iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena.
Količino semen in pogoje za trženje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Partije semen ali plodov, ki se tržijo, morajo vsebovati najmanj 99% semen oziroma plodov iste vrste. V primeru zelo sorodnih vrst, razen umetnih križancev, je lahko delež posamezne vrste v partiji manjši od 99%. V takem primeru se vrstna čistost v odstotkih na dokumentu iz prejšnjega člena navede posebej.
Semenski material se lahko trži samo v plombiranih ali zapečatenih pošiljkah. Način zapiranja pošiljke mora biti tak, da postane po odpiranju neuporaben.
Metode in pogoje za ugotavljanje ter trajanje veljavnosti ugotovljenih podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
17. člen
(evidenca trženja)
Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi evidenco trženja reprodukcijskega materiala za Republiko Slovenijo.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o koledarskih letih, dobaviteljih, količinah, oblikah reprodukcijskega materiala, drevesnih vrstah oziroma umetnih križancev, kategorijah in provenienčnih območjih za ves reprodukcijski material, ki se prideluje, trži ali uvaža na območje Republike Slovenije.
III. UPORABA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
18. člen
(splošni pogoji za uporabo)
Reprodukcijski material se uporablja za namene iz 4. člena tega zakona v skladu s predpisi o gozdovih in predpisi o ohranjanju narave ter usmeritvami za uporabo po provenienčnih območjih iz 39. člena tega zakona.
Za namene iz prve in druge alinee prvega odstavka 4. člena tega zakona se uporablja reprodukcijski material, ki ustreza kategorijam “izbran“, “kvalificiran“ ali “testiran“.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru pomanjkanja reprodukcijskega materiala kategorij iz prejšnjega odstavka uporablja reprodukcijski material kategorije “znano poreklo“.
19. člen
(prepoved uporabe)
Če se ugotovi, da bi določen reprodukcijski material zaradi svojih fizičnih ali dednih lastnosti lahko imel škodljive vplive na gozd, okolje, genske vire ali biodiverziteto, se trženje do končnega uporabnika za ta reprodukcijski material prepove.
Za ugotavljanje oziroma dokazovanje škodljivih vplivov iz prejšnjega odstavka minister določi izvajalca ter predpiše postopek.
Prepoved trženja reprodukcijskega materiala iz prvega odstavka tega člena odredi minister.
S prepovedjo trženja iz prejšnjega odstavka je uporaba reprodukcijskega materiala iz prvega odstavka tega člena na območju Republike Slovenije prepovedana.
Ne glede na določila drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se o prepovedi trženja in uporabe gensko spremenjenega reprodukcijskega materiala odloča v skladu s predpisi o gensko spremenjenih organizmih.
20. člen
(spremljanje uporabe reprodukcijskega materiala)
Zavod za gozdove Slovenije v zvezi z dejavnostjo spremljanja stanja in razvoja gozdov ter dejavnostjo vodenja evidenc in baz podatkov za gozdarstvo, ki se opravljata kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih, spremlja uporabo reprodukcijskega materiala v gozdovih ter vodi evidenco o njegovi uporabi glede na mesto uporabe, drevesno vrsto, količino, kategorijo, izvor, provenienčno območje, leto sadnje ali setve ter starost uporabljenega reprodukcijskega materiala.
IV. DOBAVITELJI REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
21. člen
(dobavitelji)
S pridelovanjem, trženjem ali uvozom reprodukcijskega materiala po tem zakonu se lahko ukvarjajo le dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.
V register dobaviteljev se lahko vpišejo:
– pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja, s sedežem na območju Republike Slovenije,
– fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnost dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu, in
– tuja podjetja, ki opravljajo dejavnost dobavitelja na območju Republike Slovenije preko podružnice.
Osebe iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register dobaviteljev, če razpolagajo z zemljišči, objekti, stroji oziroma opremo, potrebnimi za opravljanje dejavnosti dobavitelja, in če zagotovijo osebo, strokovno usposobljeno za opravljanje dejavnosti dobavitelja, ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja iz 25. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.
Podrobnejše zahteve glede zemljišč, objektov, strojev oziroma opreme ter pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
22. člen
(vsebina in vodenje registra dobaviteljev)
Register dobaviteljev vsebuje:
– identifikacijsko številko dobavitelja;
– identifikacijske podatke o dobavitelju:
a) za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;
b) za pravne osebe: firmo, sedež, matično številko poslovnega subjekta, davčno številko in pravno organizacijsko obliko, ter za odgovorno osebo pravne osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;
– podatke o dejavnosti dobavitelja: pridobivanje reprodukcijskega materiala v semenskih objektih, dodelava semenskega materiala, shranjevanje semenskega materiala, vzgoja sadilnega materiala, trženje, uvoz;
– podatke o mestu pridelovanja ali trženja reprodukcijskega materiala: lastništvo, parcele in vrsta rabe zemljišča, mesta objektov za pridelovanje ali trženje reprodukcijskega materiala; o objektih, strojih oziroma opremi za pridelovanje;
– identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;
– podatke o pravici do pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu;
– podatke o količinah, oblikah reprodukcijskega materiala, drevesnih vrstah oziroma umetnih križancih, kategorijah in provenienčnih območjih za ves reprodukcijski material, ki ga dobavitelj prideluje, trži ali uvaža v posameznem koledarskem letu.
Podatki iz registra dobaviteljev so javni.
Ministrstvo hrani listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah najmanj pet let po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.
Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev predpiše minister.
23. člen
(vpis v register dobaviteljev)
Register dobaviteljev vzpostavi in vodi ministrstvo.
Vloga za vpis v register dobaviteljev vsebuje podatke iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alinee prvega odstavka prejšnjega člena in jo dobavitelj vloži na ministrstvo na predpisanem obrazcu.
Vloga iz prejšnjega odstavka se lahko vloži tudi v elektronski obliki.
Če dobavitelj, ki opravlja dejavnost trženja, dodelave oziroma shranjevanja semenskega materiala ali vzgoje sadilnega materiala na različnih mestih, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena za vsako posamezno mesto.
Ministrstvo odloči o vpisu dobavitelja v register dobaviteljev z odločbo. Ministrstvo ob vpisu v register dobaviteljev dodeli dobavitelju registrsko številko.
Obrazec iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.
Minister lahko po uradni dolžnosti vpiše v register dobaviteljev tiste dobavitelje, ki so vpisani v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se vodi po predpisih o varstvu rastlin, če izpolnjujejo pogoje za vpis v register dobaviteljev iz 21. člena tega zakona.
24. člen
(izbris dobavitelja iz registra dobaviteljev)
Ministrstvo izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:
– na predlog dobavitelja ali gozdarskega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnost dobavitelja,
– po uradni dolžnosti, če dobavitelj preneha opravljati dejavnost dobavitelja ali če preneha izpolnjevati pogoje iz 21. člena tega zakona.
Ministrstvo lahko po uradni dolžnosti ali na predlog gozdarskega inšpektorja izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev tudi, če dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz 25. člena tega zakona ali če ne izvršuje ukrepov, ki mu jih odredi gozdarski inšpektor na podlagi 64. člena tega zakona.
O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči ministrstvo z odločbo.
25. člen
(obveznosti dobaviteljev)
Dobavitelj, ki je vpisan v register dobaviteljev:
1. lahko pridobiva semenski material, dele rastlin in puljenke samo v semenskih objektih, ki so vpisani v register semenskih objektov;
2. mora zapisovati količino pridobljenega semenskega materiala, delov rastlin in puljenk;
3. pridobiva semenski material v semenskih objektih samo v skladu z usmeritvami za pridobivanje, izdelanimi v skladu z 38. členom tega zakona, v skladu z načrtom gospodarjenja s semenskim objektom, izdelanim v skladu s 40. členom tega zakona, in v skladu s predpisi o gozdovih;
4. mora shranjevati, tržiti ali pridelovati posamezne partije reprodukcijskega materiala v skladu z 11. oziroma 12. členom tega zakona;
5. mora zagotoviti stalno spremljanje pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu oziroma dodelavo semena ter o izvedenih ukrepih voditi zapise;
6. mora tržiti, pakirati in označiti reprodukcijski material na predpisan način;
7. lahko uporablja za pridelovanje sadilnega materiala samo semenski material, dele rastlin in puljenke, ki izhajajo iz odobrenega semenskega objekta;
8. mora izdelati za vsako mesto pridelave sadilnega materiala načrt pridelave in ga najmanj dvakrat letno dopolniti;
9. mora zagotoviti stalno spremljanje vzgoje sadilnega materiala v skladu z načrtom pridelave ter o izvedenih ukrepih voditi zapise;
10. mora pristojnim institucijam omogočiti izvajanje nadzora in jim omogočiti odvzem vzorcev;
11. mora izvajati ukrepe, odrejene pri inšpekcijskem nadzoru;
12. mora na predpisan način voditi zapise in hraniti dokazila o nabavi, skladiščenju, zalogah, prodaji ali dobavi reprodukcijskega materiala najmanj sedem let od nastanka teh dogodkov;
13. mora izdati za reprodukcijski material, ki se trži, dokument v skladu s 15., 16. oziroma 48. členom tega zakona;
14. mora obvestiti inštitut ali pristojnega inšpektorja o pojavu ali sumu na pojav škodljivih organizmov ali prepovedanih rastlinskih vrst po predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin;
15. mora na predpisan način in v predpisanem roku sporočiti ministrstvu podatke o pridelovanju, trženju ali uvozu reprodukcijskega materiala;
16. mora sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev, najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe;
17. mora izpolnjevati druge predpisane obveznosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
Način vodenja zapisov iz 2., 5., 9. in 12. točke, obliko in vsebino načrta pridelave iz 8. točke ter način sporočanja podatkov iz 15. in 16. točke prejšnjega odstavka predpiše minister.
26. člen
(odstop pravice lastnika semenskega objekta)
Ne glede na 21. člen tega zakona vpis v register dobaviteljev ni obvezen za lastnike tistih zemljišč, na katerih se nahajajo semenski objekti (v nadaljnjem besedilu: lastnik semenskega objekta), ki odstopijo pravico do:
– enkratne pridobitve reprodukcijskega materiala v semenskem objektu dobavitelju, ki je vpisan v register dobaviteljev;
– pridobivanja reprodukcijskega materiala z notarsko overjeno pisno izjavo za določen ali nedoločen čas dobavitelju reprodukcijskega materiala, ki je vpisan v register dobaviteljev in prevzame vse obveznosti in odgovornosti lastnika semenskega objekta po tem zakonu in po predpisih o gozdovih.
Lastnik semenskega objekta mora kopijo notarsko overjene pisne izjave iz druge alinee prejšnjega odstavka poslati ministrstvu.
Če dobavitelj iz druge alinee prvega odstavka tega člena odstopi od pravice do pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu, mora o tem pisno obvestiti ministrstvo in lastnika semenskega objekta.
V. GOZDNI SEMENSKI OBJEKTI
27. člen
(tipi semenskih objektov)
Tipi semenskih objektov so: skupina semenjakov, semenski sestoj (v nadaljnjem besedilu: sestoj), semenska plantaža, starši družine, klon ali mešanica klonov.
Skupina semenjakov so drevesa znotraj določenega območja, s katerih se pridobiva seme.
Sestoj je prostorsko omejena populacija dreves z enovito sestavo.
Semenska plantaža je nasad, osnovan z izbranimi sadikami ali potaknjenci, ki je izoliran ali se z njim gospodari tako, da se prepreči ali zmanjša opraševanje iz zunanjih genskih virov, in v katerem način gospodarjenja omogoča pogost in obilen obrod ter preprosto pridobivanje semena.
Starši družine so drevesa, namenjena pridobivanju potomcev s kontroliranim ali prostim opraševanjem, z enim znanim staršem kot materinskim drevesom in s pelodom drugega starša (sestrska družina) ali skupine staršev (polsestrska družina).
Klon je skupina potomcev (v nadaljnjem besedilu: rameti), pridobljenih iz enega osebka (v nadaljnjem besedilu: ortet) na vegetativen način (s potaknjenci, z mikropropagacijo, s cepiči, z grebenicami, z deljenjem itd.).
Mešanica klonov je mešanica znanih klonov v določenem razmerju.
28. člen
(popis semenskih objektov)
Gozdovi, ki ustrezajo pogojem za semenski objekt iz 34. člena tega zakona, se v postopku izdelave gozdnogospodarskih načrtov popišejo in kartirajo kot gozdovi s poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin v skladu s predpisi o gozdovih.
Zavod za gozdove Slovenije v zvezi z dejavnostjo strokovnega svetovanja in usposabljanja lastnikov gozdov, ki se opravlja kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih, lastnike gozdov iz prejšnjega odstavka obvešča in jim svetuje v zvezi z odobritvijo semenskih objektov za pridelovanje reprodukcijskega materiala.
29. člen
(obveznosti lastnikov semenskih objektov)
Lastnik semenskega objekta:
1. mora pred začetkom pridobivanja semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk v svojem semenskem objektu zagotoviti odobritev semenskega objekta v skladu z 31. členom tega zakona;
2. mora upoštevati usmeritve za nego sestoja oziroma skupine semenjakov, izdelane v skladu z 38. členom tega zakona;
3. mora pred osnovanjem semenske plantaže, klona, klonske mešanice ali staršev družine izdelati načrt gospodarjenja za semenski objekt ter poskrbeti za njegovo uradno potrditev v skladu s 40. členom tega zakona;
4. mora pri osnovanju in negi semenskega objekta upoštevati potrjen načrt gospodarjenja v skladu s 40. členom tega zakona;
5. mora vsako spremembo podatkov o semenskem objektu iz načrta gospodarjenja s semenskim objektom najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe sporočiti inštitutu.
30. člen
(vloga za odobritev semenskega objekta)
Postopek odobritve semenskega objekta se začne na podlagi popolne vloge za odobritev semenskega objekta, ki se vloži na predpisanem obrazcu na inštitut.
Vloga iz prejšnjega odstavka se lahko vloži tudi v elektronski obliki.
Vlogo iz prvega odstavka tega člena lahko vloži lastnik zemljišča, na katerem se nahaja semenski objekt, ali dobavitelj, kateremu je bila odstopljena pravica do pridobivanja reprodukcijskega materiala v skladu z drugo alineo prvega odstavka 26. člena tega zakona.
Vloga za odobritev semenskega objekta vsebuje:
– identifikacijske podatke o lastniku semenskega objekta:
a) za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;
b) za pravne osebe: firmo, sedež, matično številko poslovnega subjekta, davčno številko in pravno organizacijsko obliko, za odgovorno osebo pravne osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, enotno matično številko občana;
– podatke o semenskem objektu: lastništvo, katastrsko občino, parcelno številko, občino,
– kategorijo, v kateri naj bi se tržil reprodukcijski material, pridelan iz navedenega semenskega objekta,
– namen uporabe reprodukcijskega materiala, če je specifičen. Za specifičen namen uporabe se šteje tak namen uporabe reprodukcijskega materiala, ki ni večnamenski oziroma primeren za splošno uporabo v gozdarstvu.
Če vlagatelj ni lastnik semenskega objekta, priloži vlogi za odobritev semenskega objekta tudi pooblastilo o zastopanju lastnika semenskega objekta v postopku odobritve semenskega objekta.
K vlogi za odobritev semenskega objekta v kategoriji “kvalificiran“ se priloži tudi načrt gospodarjenja s semenskim objektom, izdelan v skladu s 40. členom tega zakona.
K vlogi za odobritev semenskega objekta v kategoriji “testiran“ se priloži tudi rezultate primerjalnih ali genetskih testov, v skladu s 36. členom tega zakona.
Za semenski objekt, ki izvira iz gensko spremenjenih organizmov, se k vlogi za odobritev semenskega objekta priloži tudi dovoljenje za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje, v skladu s predpisi o gensko spremenjenih organizmih.
Obrazec iz prvega odstavka tega člena ter druge listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.
31. člen
(odobritev semenskega objekta)
Postopek odobritve semenskega objekta vodi inštitut.
V postopku odobritve semenskega objekta se ugotavlja:
– za kategoriji “znano poreklo“ in “izbran“: ali semenski objekt ustreza pogojem za odobritev iz 33. ali 34. člena tega zakona;
– za kategorijo “kvalificiran“: ali je semenski objekt osnovan in ali se z njim gospodari v skladu s potrjenim načrtom gospodarjenja s semenskim objektom;
– za kategorijo “testiran“: ali rezultati primerjalnih ali genetskih testov dokazujejo nadpovprečne lastnosti najmanj ene od proučevanih značilnosti reprodukcijskega materiala, ki izhaja iz semenskega objekta, za katerega se vodi postopek odobritve.
Inštitut glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka z odločbo odloči o odobritvi semenskega objekta.
32. člen
(opisni list za sestoj ali skupino semenjakov)
V postopku odobritve semenskega objekta v kategorijah “znano poreklo“ in “izbran“ inštitut od Zavoda za gozdove Slovenije pridobi opisni list za sestoj ali skupino semenjakov.
Zavod za gozdove Slovenije v okviru naloge zbiranja podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki jo opravlja kot javno gozdarsko službo v skladu s predpisi o gozdovih, pripravi opisni list iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje podatke o semenskem objektu, potrebne za ugotavljanje pogojev iz 33. ali 34. člena tega zakona ter podatke o semenskem objektu iz 45. člena tega zakona.
Obliko in vsebino opisnih listov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
33. člen
(pogoji za odobritev semenskega objekta v kategoriji “znano poreklo“)
Pogojem za odobritev semenskega objekta v kategoriji “znano poreklo“ ustreza sestoj ali skupina semenjakov znotraj enega provenienčnega območja, v katerem je glede na razvojno fazo oziroma zgradbo sestoja, način gospodarjenja in stanje gozda možno pridobivati semenski material, dele rastlin ali puljenke, ne da bi se s tem povzročilo opustošenje gozda.
Minimalne pogoje glede najmanjšega števila semenjakov, starosti in razvojne faze, prilagojenosti na rastiščne razmere, zdravstvenega stanja in odpornosti, rastnosti, kakovosti ter oblike in načina rasti drevja v semenskem objektu za semenske objekte v kategoriji “znano poreklo“ predpiše minister.
34. člen
(pogoji za odobritev semenskega objekta v kategoriji “izbran“)
Semenski objekt, ki je sestoj znotraj enega provenienčnega območja, namenjen pridelovanju reprodukcijskega materiala v kategoriji “izbran“, se lahko odobri, če glede na namen uporabe reprodukcijskega materiala ustreza predpisanim pogojem glede izvora, izoliranosti, starosti in razvojne faze sestoja, velikosti populacije, enovitosti, prilagojenosti na rastiščne razmere, zdravstvenega stanja in odpornosti, rastnosti, kakovosti lesa ter oblike in načina rasti.
Pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
35. člen
(pogoji za odobritev semenskega objekta v kategoriji “kvalificiran“)
V kategoriji “kvalificiran“ se lahko odobrijo semenske plantaže, starši družin, kloni ali klonske mešanice, osnovani v skladu z načrtom gospodarjenja s semenskim objektom iz 40. člena tega zakona.
Družine ali kloni, ki sestavljajo semensko plantažo, starši, ki sestavljajo starše družin, orteti, ki se uporabijo za vzgojo klonov ali klonske mešanice, se izberejo na podlagi fizičnih značilnosti vnaprej določenih dreves, ki ustrezajo predpisanim pogojem glede starosti, prilagojenosti na rastiščne razmere, zdravstvenega stanja in odpornosti, rastnosti, kakovosti lesa ter oblike in načina rasti.
Pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
36. člen
(pogoji za odobritev semenskega objekta v kategoriji “testiran“)
Semenski objekt, ki je odobren v kategoriji “izbran“ ali “kvalificiran“, ustreza tudi pogojem za odobritev v kategoriji “testiran“, če se njegove nadpovprečne lastnosti dokažejo s primerjalnimi ali z genetskimi testi.
Rezultate testov iz prejšnjega odstavka ovrednoti inštitut.
Način izvedbe testov iz prvega odstavka tega člena ter ovrednotenja rezultatov testov iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
37. člen
(začasna odobritev)
Semenski objekt v kategoriji “testiran“ se lahko začasno odobri za največ deset let, če se na podlagi predhodnih rezultatov primerjalnih ali genetskih testov domneva, da bo semenski objekt po končanih testih izpolnjeval pogoje za odobritev v tej kategoriji.
38. člen
(usmeritve za pridobivanje in nego)
Inštitut v okviru naloge strokovnega usmerjanja gozdnega semenarstva in drevesničarstva, ki se opravlja kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih, izdela:
– usmeritve za pridobivanje semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk za sestoje in skupine semenjakov v kategorijah “znano poreklo“, “izbran“ in “testiran“;
– usmeritve za nego sestoja za sestoje v kategorijah “izbran“ in “testiran“.
Usmeritve iz prejšnjega odstavka se morajo upoštevati pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov v skladu s predpisi o gozdovih.
39. člen
(provenienčna območja)
Zaradi odobritve semenskih objektov, namenjenih pridelovanju in trženju reprodukcijskega materiala v kategorijah “znano poreklo“ in “izbran“, ter zaradi usmerjanja uporabe reprodukcijskega materiala se določijo in na karti prikažejo provenienčna območja.
Za posamezno drevesno vrsto ali podvrsto se kot provenienčno območje določi površina ali skupina površin z enotnimi ekološkimi razmerami, znotraj katerih imajo, ob upoštevanju nadmorskih višin, sestoji ali skupine semenjakov podobne fenotipske ali genetske značilnosti.
Provenienčna območja iz prvega odstavka tega člena določi minister, pri čemer je sestavni del predpisa karta provenienčnih območij.
40. člen
(načrt gospodarjenja s semenskim objektom)
Za semensko plantažo se izdela načrt gospodarjenja s semensko plantažo, v katerem se določijo namen osnovanja, načrt križanja, sestavine in njihov prostorski razpored, izoliranost, način zasaditve, ki omogoča identifikacijo vseh sestavin semenske plantaže, potrebna redčenja in usmeritve za njihovo izvedbo, usmeritve za pridobivanje semenskega materiala in delov rastlin ter način gospodarjenja s semensko plantažo in pridobivanja semenskega materiala, s katerim bo namen osnovanja semenske plantaže dosežen.
Za starše družine se izdela načrt gospodarjenja s starši družine, v katerem se določijo: namen osnovanja, načrt križanja, sistem opraševanja, sestavine, izoliranost, lokacija, identiteta, ter število in razmerje staršev v mešanici.
Za klone in klonske mešanice se izdela načrt gospodarjenja s klonom ali klonsko mešanico, v katerem se določijo: rok, do katerega se semenski objekt lahko uporablja za pridobivanje reprodukcijskega materiala, ali največje število rametov, ki se lahko pridobijo iz semenskega objekta, opis klonov, število in razmerje klonov v mešanici, ter metoda za izbiro in osnovni izbor klonov v klonski mešanici.
Načrt gospodarjenja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kot tudi njegove spremembe zagotovi dobavitelj in potrdi inštitut.
Podrobnejšo vsebino ter postopek potrjevanja načrtov gospodarjenja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in njihovih sprememb predpiše minister.
41. člen
(register semenskih objektov)
Register semenskih objektov je zbirka dokumentov o odobrenih semenskih objektih, ki vsebuje zlasti:
– opisne liste za sestoje in skupine semenjakov,
– načrte gospodarjenja s semenskimi objekti,
– odločbe o odobritvi semenskih objektov,
– evidenco o drevesnih vrstah in umetnih križancih, oblikah, količinah in kakovosti v semenskih objektih pridobljenega reprodukcijskega materiala,
– podatke o pregledih semenskih objektov v skladu s 43. členom tega zakona.
Register semenskih objektov vzpostavi in vodi inštitut.
Odobren semenski objekt inštitut po uradni dolžnosti vpiše kot posamezno enoto odobritve v register semenskih objektov in mu dodeli enotno identifikacijsko številko.
Vse spremembe podatkov o semenskih objektih, ki so nastale po vpisu semenskega objekta v register semenskih objektov, inštitut vpiše v register semenskih objektov po uradni dolžnosti.
Inštitut mora trajno hraniti listine iz prvega odstavka tega člena.
42. člen
(izjema za vpis v register v kategoriji “znano poreklo“)
Ne glede na 30., 31. in 33. člen tega zakona se v register semenskih objektov v kategoriji “znano poreklo“ za vsako drevesno vrsto ali umetnega križanca in vsako provenienčno območje vpišejo kot enota odobritve vsi gozdovi, skupine drevja in posamično drevje, ki so primerni za pridobivanje reprodukcijskega materiala, namenjenega uporabi izven gozdarstva.
Šteje se, da je enota odobritve iz prejšnjega odstavka odobren semenski objekt v skladu s tem zakonom.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se v register semenskih objektov kot tip semenskega objekta vpiše “skupina semenjakov“, kot namen uporabe pa se navede “ni za uporabo v gozdarstvu“.
43. člen
(pregled semenskih objektov)
Semenski objekti, odobreni v skladu z 31. členom tega zakona, se pregledujejo po uradni dolžnosti ali na zahtevo lastnika semenskega objekta.
Pri pregledu semenskih objektov se ugotavlja:
– ali semenski objekt še izpolnjuje pogoje za odobritev semenskega objekta,
– ali so upoštevane usmeritve za pridobivanje in nego iz 38. člena tega zakona oziroma načrt gospodarjenja s semenskim objektom iz 40. člena tega zakona.
Zavod za gozdove Slovenije v okviru nalog javne gozdarske službe v skladu s predpisi o gozdovih enkrat letno pregleda semenske objekte, ki so bili odobreni v skladu s prvo alineo drugega odstavka 31. člena tega zakona in o tem pisno obvesti inštitut.
Inštitut v okviru nalog javne gozdarske službe v skladu s predpisi o gozdovih enkrat letno pregleda semenske objekte, ki so bili odobreni v skladu z drugo ali tretjo alineo drugega odstavka 31. člena tega zakona.
44. člen
(izbris iz registra semenskih objektov)
Odobren semenski objekt se izbriše iz registra semenskih objektov:
– po uradni dolžnosti, če se s pregledom iz prejšnjega člena ugotovi, da semenski objekt ne izpolnjuje več pogojev za odobritev semenskega objekta v skladu s tem zakonom, oziroma da lastnik semenskega objekta ne izpolnjuje obveznosti iz 29. člena tega zakona;
– na zahtevo lastnika semenskega objekta.
Inštitut o izbrisu semenskega objekta iz registra semenskih objektov izda odločbo.
Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
Z izbrisom semenskega objekta iz registra semenskih objektov se prekliče tudi odobritev semenskega objekta iz 31. člena tega zakona.
45. člen
(seznam semenskih objektov)
Na podlagi podatkov iz registra semenskih objektov inštitut enkrat letno izdela seznam semenskih objektov (v nadaljnjem besedilu: seznam), ki vsebuje naslednje podatke o semenskem objektu:
1. botanično ime drevesne vrste ali umetnega križanca,
2. kategorijo, v kateri se lahko trži reprodukcijski material,
3. namen uporabe reprodukcijskega materiala,
4. tip semenskega objekta,
5. enotno identifikacijsko številko iz registra semenskih objektov,
6. provenienčno območje,
7. zemljepisno širino in dolžino,
8. občino,
9. katastrsko občino,
10. nadmorsko višino,
11. površino: velikost skupine semenjakov, sestoja ali semenske plantaže,
12. izvor,
13. navedbo morebitne genske spremenjenosti v primeru kategorije “testiran“,
14. kodo lastnika,
15. pristojno območno ali krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
Podatki iz seznama semenskih objektov so javni.
Podrobnejšo vsebino, obliko, način izdelave in objave seznama predpiše minister.
VI. UVOZ REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
46. člen
(splošni pogoji za uvoz)
Reprodukcijski material lahko uvozi le dobavitelj, ki je registriran za uvoz reprodukcijskega materiala.
Reprodukcijski material se lahko uvozi, če:
– je enakovreden reprodukcijskemu materialu, pridelanemu na območju Republike Slovenije, ali
– pride do pomanjkanja reprodukcijskega materiala določenih drevesnih vrst oziroma umetnih križancev, pridelanega na območju Republike Slovenije.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko uvaža reprodukcijski material, za katerega veljajo izjeme v skladu s prvo alineo 5. člena ali 10. členom tega zakona.
47. člen
(priznavanje enakovrednosti reprodukcijskega materiala)
Reprodukcijski material, ki ni pridelan na območju Republike Slovenije, je enakovreden reprodukcijskemu materialu, pridelanemu na območju Republike Slovenije, če se ugotovi, da so pogoji za pridelovanje in trženje reprodukcijskega materiala ter postopki uradne odobritve izhodiščnega materiala ter nadzora dobaviteljev, ki so predpisani v državi izvoznici, enakovredni pogojem in postopkom, določenim s tem zakonom.
Ko se uvaža reprodukcijski material iz prejšnjega odstavka, ga morata spremljati dokument, ki ga je izdal pristojni državni organ v državi izvoznici in izkazuje, da je reprodukcijski material skladen s predpisanimi pogoji za reprodukcijski material v državi izvoznici, ter dokument dobavitelja iz države izvoznice.
Minister lahko po uradni dolžnosti ali na predlog dobavitelja preveri, če so izpolnjeni pogoji za priznanje enakovrednosti reprodukcijskega materiala iz prvega odstavka tega člena. Podatke o državah, iz katerih se lahko uvaža enakovreden reprodukcijski material, njihovih veljavnih uradnih dokazilih ter o njihovih uradnih organih, ki dokazila izdajajo, minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
48. člen
(uvoz v primeru pomanjkanja reprodukcijskega materiala)
Kadar je na območju Republike Slovenije zaradi pomanjkanja ustreznega reprodukcijskega materiala ogrožena oskrba končnih uporabnikov reprodukcijskega materiala, se lahko uvozi tudi reprodukcijski material, ki ne ustreza vsem pogojem za trženje v skladu s tem zakonom.
Minister lahko na predlog dobavitelja odloči o uvozu iz prejšnjega odstavka z odločbo, v kateri se natančno navedejo drevesne vrste oziroma umetni križanci, tip semenskega objekta, namen uporabe, količina, poreklo reprodukcijskega materiala in rok, do katerega se sme ta reprodukcijski material tržiti na območju Republike Slovenije.
Pri trženju reprodukcijskega materiala, ki je uvožen v skladu s prejšnjim odstavkom, mora dobaviteljev dokument vsebovati navedbo: “Ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev“, iz podatkov na dokumentu pa mora biti razvidno, katerih pogojev reprodukcijski material ne izpolnjuje.
49. člen
(postopek pri uvozu)
Dobavitelj, ki uvaža reprodukcijski material, mora fitosanitarnemu inšpektorju pred uvozom vsako pošiljko reprodukcijskega materiala prijaviti v inšpekcijski pregled. Prijava se vloži na predpisanem obrazcu in vsebuje zlasti podatke o:
– uvozniku: ime, priimek in naslov oziroma firmo in sedež ter identifikacijsko številko iz registra dobaviteljev,
– reprodukcijskem materialu, ki se uvaža,
– državi pridelave in državi izvoza.
Obrazec prijave iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Inšpekcijski pregled iz prvega odstavka tega člena se opravi na prvem vstopnem mestu v Republiko Slovenijo, kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti vključno s carinskimi, ali na uradno določenih mestih v notranjosti države, ki so pod carinskim nadzorom.
Carinski delavci ne smejo začeti s postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe reprodukcijskega materiala, dokler fitosanitarni inšpektor ne dovoli uvoza.
Če fitosanitarni inšpektor z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uvoz iz 46. člena tega zakona, dovoli uvoz reprodukcijskega materiala z odločbo, ki se izda v obliki uradnega zaznamka na prijavi.
Če fitosanitarni inšpektor dvomi v istovetnost vsebine pošiljke s podatki, navedenimi na dobaviteljevem dokumentu, ali v skladnost reprodukcijskega materiala s predpisanimi zahtevami za reprodukcijski material, ki se uvaža, lahko odvzame vzorce reprodukcijskega materiala in jih pošlje v analizo instituciji, pooblaščeni za diagnostične preiskave in teste reprodukcijskega materiala. Dokler istovetnost pošiljke ali skladnost reprodukcijskega materiala s predpisanimi zahtevami ni zagotovljena, fitosanitarni inšpektor ne dovoli uvoza.
Če fitosanitarni inšpektor na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda oziroma rezultatov analiz odvzetih vzorcev ugotovi, da pošiljka reprodukcijskega materiala ni istovetna ali da reprodukcijski material ne izpolnjuje pogojev za uvoz iz 46. člena tega zakona, z odločbo prepove uvoz takšnega reprodukcijskega materiala.
Kopijo odločbe iz petega in sedmega odstavka tega člena fitosanitarni inšpektor pošlje ministrstvu.
VII. REZERVE SEMENSKEGA MATERIALA IN GOZDNA GENSKA BANKA
50. člen
(semenska hranilnica)
Semenska hranilnica je skladiščen semenski material, ki obsega obvezne rezerve semenskega materiala za potrebe trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, da bi se preprečilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, ki je nujen za normalno obnavljanje gozdov in ohranjanje gozdnih genskih virov.
V semenski hranilnici skrbi za oblikovanje, shranjevanje in uporabo rezerv semenskega materiala Zavod za gozdove Slovenije v zvezi z dejavnostjo gozdnega semenarstva, ki se opravlja kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih.
V semenski hranilnici se hranijo tudi vzorci semenskega materiala iz 14. člena tega zakona.
Inštitut v zvezi z dejavnostjo gozdnega semenarstva, ki se opravlja kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih, izvaja strokovne naloge glede kakovosti in istovetnosti semenskega materiala v semenski hranilnici.
51. člen
(program oblikovanja rezerv semenskega materiala)
Program vlaganj v gozdove, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije v skladu s predpisi o gozdovih, vsebuje tudi program oblikovanja rezerv semenskega materiala, ki se oblikujejo v semenski hranilnici.
Program oblikovanja rezerv semenskega materiala glede na drevesne vrste, provenienčna območja, kategorije in količine sprejme minister.
52. člen
(uporaba rezerv)
Rezerve semenskega materiala iz semenske hranilnice se uporabljajo za obnovo gozdov s sadnjo in setvijo.
Rezerve semenskega materiala so v lasti Republike Slovenije. Z njimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije v skladu s programom vlaganj v gozdove.
53. člen
(gozdna genska banka)
Gozdna genska banka je nadzorovana ali gojena populacija gozdnih lesnih rastlin, ki se upravlja za namene ohranjanja vrst in njihovih genskih skladov. Sestavljajo jo semenski objekti, posebni osebki ali populacije gozdnega drevja, živi arhivi gozdnih drevesnih vrst, testni nasadi, semenska banka in drugi biološki materiali. Gozdna genska banka je del genske banke po predpisih o ohranjanju narave.
Semenska banka je dolgoročno shranjena zbirka vzorcev semenskega materiala iz semenske hranilnice ter drugih virov.
V semenski banki skrbi za oblikovanje, shranjevanje in uporabo rezerv semenskega materiala inštitut v zvezi z dejavnostjo gozdnega semenarstva, ki se opravlja kot javna gozdarska služba v skladu s predpisi o gozdovih.
V semenski banki shranjene količine semenskega materiala, s katerimi upravlja inštitut, se lahko uporabljajo v raziskovalne oziroma znanstvene namene.
VIII. PRIDOBIVANJE, UPORABA TER IZMENJAVA PODATKOV IN INFORMACIJ
54. člen
(pridobivanje podatkov)
Za vzpostavitev in vodenje registra dobaviteljev ter drugih evidenc in baz podatkov, ki jih ministrstvo vodi v skladu s tem zakonom, lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, iz:
– registra semenskih objektov,
– registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov,
– registra pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
– katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč,
– registra prostorskih enot,
– davčnega registra (davčna številka),
– centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, naslov, enotna matična številka občana),
– zemljiškega katastra (parcelna številka, meje parcele, površina, lastnik, upravljavec, najemnik),
– zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah),
– poslovnega registra Republike Slovenije,
– zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu reprodukcijskega materiala,
– zbirk statističnih podatkov s področja kmetijstva in gozdarstva.
Ministrstvo lahko uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte.
Način povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za posamezno zbirko podatkov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podatkov.
Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljavci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Upravljavci zbirk podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prvega in drugega odstavka tega člena posredujejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunavajo pa lahko neposredne materialne stroške.
55. člen
(povezovanje zbirk podatkov)
Ministrstvo v skladu s svojimi pristojnostmi povezuje vse zbirke podatkov, ki se vodijo na podlagi tega zakona, in omogoči brezplačen dostop do teh zbirk vsem institucijam, ki te podatke potrebujejo za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom.
Način povezovanja zbirk podatkov, pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.
Minister lahko glede na zagotovljene tehnične in kadrovske pogoje odloči, da se evidence in registri, ki se vodijo po tem zakonu, vodijo v računalniški obliki in da se kot taki povežejo v informacijski sistem.
Zbirke podatkov, ki se vzpostavijo in vodijo po tem zakonu, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
56. člen
(posredovanje podatkov)
Podatki iz registrov in evidenc, ki se vodijo v skladu s tem zakonom, se posredujejo upravičeni osebi na njeno pisno zahtevo proti plačilu stroškov posredovanja in se smejo uporabljati samo za namene, za katere so bili dani, ne sme pa se jih spreminjati ali posredovati drugim osebam.
Ministrstvo lahko brezplačno posreduje določene podatke iz prejšnjega odstavka drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil, izvajalcem javnih služb in drugim pravnim in fizičnim osebam, če te podatke potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.
Ministrstvo lahko brezplačno posreduje podatke, ki jih pridobi v skladu s 54. členom tega zakona institucijam, ki te podatke potrebujejo za izvajanje pooblastil in nalog, določenih s tem zakonom.
57. člen
(mednarodna izmenjava podatkov in informacij)
Na mednarodni ravni ministrstvo izmenjuje zlasti naslednje podatke in informacije o:
– uradnem organu, odgovornem za izvajanje tega zakona, ter o institucijah, odgovornih za zagotavljanje istovetnosti reprodukcijskega materiala,
– dobaviteljih, vpisanih v register dobaviteljev,
– pridelovanju in trženju reprodukcijskega materiala v Republiki Sloveniji,
– provenienčnih območjih,
– pošiljkah reprodukcijskega materiala, ki potujejo iz ene države v drugo,
– prepovedi uporabe določenega reprodukcijskega materiala,
– izjemah, ki veljajo glede pridelovanja in trženja reprodukcijskega materiala določenih drevesnih vrst oziroma umetnih križancev.
Na mednarodni ravni inštitut izmenjuje naslednje podatke in informacije o:
– semenskih objektih, vpisanih v register semenskih objektov,
– izdanih glavnih spričevalih.
IX. JAVNA POOBLASTILA
58. člen
(javna pooblastila)
Naloge iz 13., 14. v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena, 31., 36., 40., 45. in 65. člena tega zakona opravlja inštitut kot javno pooblastilo.
Nalogo iz 14. člena v zvezi z drugim odstavkom 61. člena tega zakona izvaja Zavod za gozdove Slovenije kot javno pooblastilo.
Nosilci javnih pooblastil po tem zakonu so za izvajanje nalog, za katere jim je dano pooblastilo, odgovorni ministrstvu.
V upravnih stvareh, o katerih odločajo nosilci javnih pooblastil po tem zakonu, je ministrstvo organ druge stopnje.
Zagotavljanje pogojev za izvajanje ter izvajanje nalog po javnem pooblastilu se financira iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
X. STROŠKI
59. člen
(stroški)
Stroške, ki nastanejo inštitutu v postopku odobritve semenskega objekta, nosi vlagatelj.
Stroške izdelave načrtov gospodarjenja s semenskim objektom in izvedbe primerjalnih ali genetskih testov nosi lastnik semenskega objekta.
Stroške preiskav reprodukcijskega materiala, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja zaradi ugotovitve izvora, kakovosti ali istovetnosti reprodukcijskega materiala, če je izvid analize neugoden za dobavitelja, plača dobavitelj ali končni uporabnik reprodukcijskega materiala, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski pregled.
Stroške ukrepov, odrejenih pri inšpekcijskem nadzoru dobaviteljev ali uporabnikov reprodukcijskega materiala, nosi dobavitelj oziroma uporabnik.
XI. PRISTOJNOSTI ORGANOV
1. Ministrstvo
60. člen
(ministrstvo)
Ministrstvo izvaja po tem zakonu naslednje naloge:
a) vodi register dobaviteljev in evidenco o trženju reprodukcijskega materiala,
b) izdaja uvozna dovoljenja za reprodukcijski material,
c) izvaja strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil,
d) pripravlja poročila, analize, informacije in druga gradiva za organe in mednarodne organizacije, ki jim Republika Slovenija poroča, v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami,
e) sodeluje pri pripravi mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa Vlada Republike Slovenije na področju reprodukcijskega materiala, in skrbi za njihovo izvajanje,
f) vzpostavi in vodi informacijski sistem na področju pridelovanja in trženja reprodukcijskega materiala.
2. Nadzor
61. člen
(sistem nadzora)
Zaradi zagotavljanja istovetnosti reprodukcijskega materiala v vseh fazah pridelovanja in trženja se vzpostavi uradni sistem nadzora nad celotnim procesom od pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu do njegove dostave končnemu uporabniku.
Nadzor nad pridobivanjem reprodukcijskega materiala v sestojih in skupinah semenjakov izvaja Zavod za gozdove Slovenije.
Nadzor nad pridobivanjem reprodukcijskega materiala v semenskih plantažah, starših družin, klonih in klonskih mešanicah izvaja inštitut.
Nadzor pri dobaviteljih v procesu pridelovanja in trženja reprodukcijskega materiala, razen kadar dobavitelj pridobiva reprodukcijski material v semenskem objektu, ter nad uporabo reprodukcijskega materiala pri končnih uporabnikih izvajajo gozdarski inšpektorji.
Nadzor pri uvozu reprodukcijskega materiala izvajajo fitosanitarni inšpektorji.
Vsi organi, ki izvajajo nadzor nad pridelovanjem, trženjem, uvažanjem ali uporabo reprodukcijskega materiala, med seboj sodelujejo, izmenjujejo podatke in informacije ter o svojem delu poročajo ministrstvu.
62. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo gozdarski in fitosanitarni inšpektorji.
Kdor se ukvarja s pridelovanjem, trženjem ali uvažanjem reprodukcijskega materiala in kdor ga uporablja v smislu prvega odstavka 4. člena tega zakona mora gozdarskemu oziroma fitosanitarnemu inšpektorju omogočiti nadzorstvo nad svojo dejavnostjo ter nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora in ga pri tem ne sme ovirati ter mu mora dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete.
Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je gozdarski ali fitosanitarni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
63. člen
(pooblastila)
Gozdarski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
– pregledovati reprodukcijski material, mesta, kjer se prideluje, ter dokumentacijo pri dobaviteljih reprodukcijskega materiala in končnih uporabnikih reprodukcijskega materiala;
– ugotavljati, ali reprodukcijski material, ki ga dobavitelj prideluje oziroma trži, izpolnjuje pogoje iz 7. člena tega zakona;
– jemati vzorce reprodukcijskega materiala, ki se trži, in jih pošiljati v analizo pooblaščeni instituciji;
– ugotavljati, ali dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev, in dobavitelji, ki so zaprosili za vpis v register, izpolnjujejo predpisane pogoje;
– preverjati, ali nosilci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne gozdarske službe opravljajo svoje naloge v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
– najmanj enkrat letno preveriti, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti iz 25. člena tega zakona;
– pridobivati podatke iz zbirk podatkov, ki so potrebni za izvajanje nadzora.
Fitosanitarni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
– pregledovati reprodukcijski material ter dokumentacijo pri dobaviteljih ob uvozu;
– jemati vzorce reprodukcijskega materiala, ki se uvaža, in jih pošiljati v analizo pooblaščeni instituciji;
– dovoliti uvoz reprodukcijskega materiala;
– pridobivati podatke iz zbirk podatkov, ki so potrebni za izvajanje nadzora.
64. člen
(ukrepi)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko gozdarski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijskem nadzoru:
– odredi odpravo pomanjkljivosti glede pakiranja, označevanja in kakovosti ter drugih pogojev, ki jih mora izpolnjevati reprodukcijski material;
– odredi spremembo dobaviteljevega dokumenta in začasno prepove trženje, če se ugotovi, da reprodukcijski material ne ustreza podatkom na dokumentu;
– prepove trženje reprodukcijskega materiala, če se z analizo ali s pregledom ugotovi, da ne ustreza predpisanim pogojem;
– odredi uničenje reprodukcijskega materiala, če ugotovi, da ni pridelan v skladu s tem zakonom in da ga ni mogoče porabiti za druge namene;
– ustavi pridelovanje in trženje reprodukcijskega materiala, ki ne poteka v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
– v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za javni interes, odredi začasne ukrepe, da se škoda prepreči;
– odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijskem nadzoru:
– odredi spremembo dobaviteljevega dokumenta in začasno prepove uvoz, če se ugotovi, da reprodukcijski material ne ustreza podatkom na dokumentu;
– prepove uvoz reprodukcijskega materiala, če se z analizo ali s pregledom ugotovi, da ne ustreza predpisanim zahtevam;
– odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi gozdarski oziroma fitosanitarni inšpektor z odločbo. Pritožba zoper odločbo iz prve, druge, tretje ali pete alinee prvega odstavka tega člena oziroma prve ali druge alinee prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
65. člen
(določitev laboratorijev)
Izvajanje laboratorijskih diagnostičnih preiskav in drugih testov reprodukcijskega materiala za potrebe inšpekcijskega nadzora izvaja inštitut.
Inštitut mora zagotoviti ustrezno strokovno, prostorsko in tehnično usposobljenost za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
66. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. trži reprodukcijski material, ki ne izpolnjuje splošnih pogojev za trženje (tretji odstavek 7. člena);
2. trži reprodukcijski material, ki ne ustreza posebnim pogojem za trženje (9. in 10. člen);
3. trži reprodukcijski material, ki ne ustreza podatkom na dokumentu (15. člen, prvi odstavek 16. člena in tretji odstavek 48. člena);
4. na dokumentu navede podatke za seme, ki niso bili ugotovljeni s predpisano metodo (drugi odstavek 16. člena);
5. trži semenski material v pošiljkah, ki niso plombirane ali zapečatene (sedmi odstavek 16. člena);
6. uporablja v gozdu reprodukcijski material, ki ne ustreza predpisanim kategorijam (drugi in tretji odstavek 18. člena);
7. uporablja reprodukcijski material, katerega trženje in uporaba je v Republiki Sloveniji prepovedana (19. člen);
8. se ukvarja s pridelovanjem, trženjem ali uvozom reprodukcijskega materiala, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (21. člen);
9. pridobiva reprodukcijski material v semenskem objektu, ki ni vpisan v register semenskih objektov (1. točka prvega odstavka 25. člena);
10. ne upošteva usmeritev za pridobivanje ali načrta gospodarjenja s semenskim objektom (3. točka prvega odstavka 25. člena);
11. za pridelovanje reprodukcijskega materiala uporablja semenski material, dele rastlin ali puljenke, ki ne izhajajo iz odobrenega semenskega objekta (7. točka prvega odstavka 25. člena);
12. pristojnim institucijam ne omogoči izvajanje nadzora ali odvzema vzorcev (10. točka prvega odstavka 25. člena);
13. ne izvaja ukrepov, odrejenih pri inšpekcijskem nadzoru (11. točka prvega odstavka 25. člena);
14. ne izda dokumenta za reprodukcijski material, ki se trži, ali ga ne izda na predpisan način (13. točka prvega odstavka 25. člena);
15. ne sporoči ministrstvu podatkov o pridelovanju, trženju ali uvozu reprodukcijskega materiala v roku in na predpisan način (15. točka prvega odstavka 25. člena);
16. ministrstva ne obvesti o odstopu pravice do pridobivanja reprodukcijskega materiala v semenskem objektu (drugi in tretji odstavek 26. člena);
17. ne zagotovi odobritve semenskega objekta pred začetkom pridobivanja semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk v svojem semenskem objektu (1. točka 29. člena);
18. v roku ne sporoči spremembe podatkov iz načrta gospodarjenja s semenskim objektom (5. točka 29. člena);
19. gozdarskemu inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora, ga pri tem ovira ali mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (drugi odstavek 62. člena);
20. če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je gozdarski ali fitosanitarni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 62. člena);
21. v roku ne sporoči ministrstvu stanja zalog (71. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
67. člen
(mandatne kazni)
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. trži reprodukcijski material v obliki sadilnega materiala ali delov rastlin, ki ni namenjen gozdarstvu, in katerega rabe ne urejajo drugi predpisi, brez navedbe “ni za uporabo v gozdarstvu“ (prva alinea 5. člena);
2. prideluje ali trži reprodukcijski material, pa ni vpisan v register dobaviteljev (drugi odstavek 7. člena);
3. ne shranjuje, trži ali prideluje posamezne partije reprodukcijskega materiala na primeren način (4. točka prvega odstavka 25. člena);
4. ne vodi in hrani zapisov ter dokazil na predpisan način (2., 5., 9. in 12. točka prvega odstavka 25. člena);
5. za posamezno mesto pridelave sadilnega materiala nima izdelanega ali dopolnjenega načrta pridelave (8. točka prvega odstavka 25. člena);
6. v roku ne sporoči ministrstvu posamezne spremembe podatka, ki se vodi v registru dobaviteljev (16. točka prvega odstavka 25. člena).
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
(roki za izdajo podzakonskih predpisov)
Minister izda predpis iz 4. člena tega zakona najpozneje v enem mesecu, ostale predpise, predvidene s tem zakonom, pa najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
69. člen
(register semenskih objektov)
Za semenske objekte, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register, ki ga vodi inštitut po predpisih o semenu in sadikah, se postopek za vpis v register semenskih objektov začne po uradni dolžnosti.
Najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona mora inštitut pridobiti pisno izjavo lastnikov semenskih objektov, ki so vpisani v register po predpisih o semenu in sadikah, da soglašajo z vpisom v register semenskih objektov v skladu s tem zakonom.
70. člen
(register dobaviteljev)
Ministrstvo vzpostavi register dobaviteljev v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Osebe iz 21. člena tega zakona, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register pridelovalcev oziroma dodelovalcev semena in sadik v skladu z 18. členom zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73, 45/73 – popravek in 29/86), razen oseb, ki jih vpiše v register dobaviteljev ministrstvo po uradni dolžnosti, se morajo vpisati v register dobaviteljev najpozneje v treh mesecih po začetku veljavnosti predpisa iz 23. člena tega zakona.
Dobavitelji iz prejšnjega odstavka smejo opravljati dejavnosti, za katere so bili vpisani v register pridelovalcev oziroma dodelovalcev semena in sadik v skladu z 18. členom zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73, 45/73 – popravek in 29/86), še največ eno leto po uveljavitvi tega zakona.
71. člen
(zaloge)
Reprodukcijski material, ki je bil ob uveljavitvi tega zakona oziroma najpozneje do 31. 12. 2002 pridelan v skladu z zakonom o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73, 45/73 – popravek in 29/86), se lahko trži do porabe zalog.
Dobavitelji morajo najpozneje do 31. 1. 2003 sporočiti ministrstvu stanje zalog reprodukcijskega materiala na dan 31. 12. 2002 glede na količino, drevesno vrsto oziroma umetnega križanca, izvor in obliko reprodukcijskega materiala.
72. člen
(kategorija “testiran“)
Rezultati testov, ki se začnejo pred 1. 1. 2003 in ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom, se lahko priznajo v postopku za odobritev semenskega objekta v kategoriji “testiran“ do 1. 1. 2013, če kažejo, da je reprodukcijski material, ki izhaja iz tega semenskega objekta, nadpovprečen.
73. člen
(določbe v zvezi s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji)
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji:
– se za uvoz reprodukcijskega materiala v Republiko Slovenijo šteje uvoz iz držav, ki niso države članice Evropske unije (5. točka 3. člena);
– se šteje, da je semenski objekt uradno odobren v skladu s tem zakonom, če je vpisan v skupni seznam izhodiščnega materiala Evropske unije ali v državni seznam članic Evropske unije (6. člen);
– se šteje, da reprodukcijski material izpolnjuje pogoje za trženje po tem zakonu, če izpolnjuje pogoje za trženje reprodukcijskega materiala na notranjem trgu Evropske unije, določene s predpisi Evropskih skupnosti (7. in 9. člen);
– se šteje, da je glavno spričevalo izdano v skladu s tem zakonom, če ga izda uradni organ države članice Evropske unije (13. člen);
– se šteje, da je dobaviteljev dokument, ki spremlja pošiljko reprodukcijskega materiala, izdan v skladu s tem zakonom, če je izdan v skladu s predpisi Evropskih skupnosti (15. in 16. člen);
– se šteje, da je dobavitelj vpisan v register dobaviteljev, če je registriran kot dobavitelj v državi članici Evropske unije (prvi odstavek 21. člena);
– se v register dobaviteljev vpišejo osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici Evropske unije in opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 21. člena);
– inštitut posreduje podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12. in 13. točke 45. člena tega zakona kot Državni seznam Republike Slovenije državam članicam Evropske unije ter Evropski komisiji, v obliki in na način, ki ga predpiše Evropska komisija;
– se šteje, da je reprodukcijski material, pridelan izven območja Republike Slovenije, enakovreden reprodukcijskemu materialu, pridelanemu na območju Republike Slovenije, tudi če o skladnosti postopkov odobritve izhodiščnega materiala in izvajanja ukrepov pri pridelovanju in trženju reprodukcijskega materiala s postopki iz predpisov Evropskih skupnosti (prvi odstavek 47. člena), odloči Svet Evropske unije;
– se enakovrednost reprodukcijskega materiala, pridelanega v tretji državi, ugotavlja v skladu s postopki iz predpisov Evropskih skupnosti (tretji odstavek 47. člena);
– se lahko uvaža reprodukcijski material, ki ne ustreza pogojem za trženje v skladu s tem zakonom, če o dovoljenju za trženje reprodukcijskega materiala na območju Republike Slovenije, ki ne ustreza pogojem za trženje na območju Evropske unije, predhodno odloči Evropska komisija, oziroma če je dovoljenje za uvoz izdala država članica Evropske unije (48. člen);
– mora ministrstvo o vseh postopkih in ukrepih, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, obveščati države članice Evropske unije in Evropsko komisijo;
– mora Republika Slovenija organom Evropske komisije omogočiti nadzor nad izvajanjem predpisov Evropskih skupnosti s področja reprodukcijskega materiala;
– se pristojnosti ministra iz drugega odstavka 10. člena, petega odstavka 16. člena ter drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona prenesejo na Evropsko komisijo;
– ima ministrstvo pravico pridobiti od držav članic Evropske unije podatke o izhodiščnem materialu, odobrenem za pridelovanje reprodukcijskega materiala na njihovem ozemlju, informacije o pošiljkah reprodukcijskega materiala, namenjenih trženju na območju Republike Slovenije, in karte provenienčnih območij;
– se določbe tega zakona, ki bi lahko omejevale prost pretok blaga znotraj Evropske unije, ne uporabljajo za drevesne vrste in umetne križance, ki niso zajete v predpisih Evropskih skupnosti s področja reprodukcijskega materiala.
Do dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma do preteka prehodnega obdobja iz Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani (Uradni list RS-MP, št. 13/97), se lahko v register dobaviteljev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona vpišejo tudi družbe in državljani Evropskih skupnosti.
74. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati oziroma se prenehajo uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73, 45/73 – popravek in 29/86), ki se nanašajo na gozdno seme in sadike.
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe, ki se nanašajo na gozdno seme in sadike, v naslednjih predpisih:
– zakonu o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80, 82/90 in 86/98);
– pravilniku o postopku za priznanje novega selekcioniranega gozdnega semena (Uradni list SFRJ, št. 30/67);
– pravilniku o metodi in postopku za priznanje novega vzgojenega in domačega ter udomačenega tujega selekcioniranega gozdnega sadilnega materiala ter o postopku za dovoljenje, da se vpelje v proizvodnjo tuj gozdni sadilni material (Uradni list SFRJ, št. 14/68);
– pravilniku o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet gozdnega semena ter o enotni metodi za njegovo analizo (Uradni list SFRJ, št. 45/68);
– pravilniku o pogojih za priznavanje gozdnega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 45/68);
– pravilniku o kakovostnih normah in drugih pogojih za promet gozdnega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 45/68);
– pravilniku o enotni metodi za preizkušanje sort topolov in vrb na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 9/89);
– pravilniku o enotni metodi za preizkušanje sort gozdnih listavcev na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 9/89);
– pravilniku o enotni metodi za preizkušanje sort gozdnih iglavcev na poskusnem polju in v laboratoriju in o enotni metodi za obdelavo rezultatov preizkušanja, dobljenih na poskusnem polju in v laboratoriju (Uradni list SFRJ, št. 9/89);
– pravilniku o registru novih domačih sort oziroma evidenci tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin, za katere je dovoljena introdukcija (Uradni list SFRJ, št. 56/89);
– pravilniku o vsebini in podatkih, ki jih mora vsebovati zahteva za potrditev nove sorte (kultivarja) oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte (kultivarja) kmetijskih in gozdnih rastlin, in o imenu sorte (Uradni list SFRJ, št. 56/89);
– odredbi o prometu gozdnega semena, ki ni selekcionirano ali ni normalno (Uradni list SFRJ, št. 3/69);
– odredbi o višini stroškov postopka za dovolitev introdukcije tuje sorte kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
75. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-06/02-1/1
Ljubljana, dne 12. junija 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.