Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2001 z dne 7. 6. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2001 z dne 7. 6. 2001

Kazalo

2561. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lendava, stran 5107.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 ter 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00) je Občinski svet občine Lendava na 20. seji dne 1. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lendava
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za mesto Lendava, ki jih je v novembru 1999 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz M. Sobote pod številko 24-A/99-PUP/LE.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji za mesto Lendava so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje nove Občine Lendava (Uradni list RS, št. 36/00 in 19/01) in na osnovi strokovne podlage za morfološko, tipološko in urbanistično analizo obravnavanega območja.
3. člen
PUP za mesto Lendava vsebujejo:
1. Tekstualni del s prilogami:
– obrazložitev,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
2. Grafični del:
– pregledna karta območja,
– prikaz območja z načini in pogoji urejanja.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– mejo območja urejanja in veljavnost,
– funkcijo območja,
– merila in pogoje za:
– vrsto posegov v prostor,
– urbanistično oblikovanje posegov v prostor,
– arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
– urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– prometno urejanje,
– druge posege, ki spreminjajo prostor,
– ohranjanje in varovanje kulturne dediščine,
– varovanje in izboljšanje okolja,
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite ter
– odstopanja.
Merila in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga odlok ureja.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
Meja območja urejanja
Meja območja urejanja poteka po zunanji planski meji mesta Lendava, ki označuje mejo poselitvenega območja mesta. Na severni strani sega območje do meje s k.o. Dolga vas, poteka na zahodni strani vzdolž železniške proge in glavne ceste II. reda do industrijske cone in na južni strani do meje s k.o. Petišovci. Delno poteka planska meja pozidave, s katero je identična tudi meja PUP po k.o. Petišovci, na lokalni cesti Trimlini–Petišovci pa preide zopet v k.o. Lendava. Meja obkroži industrijsko cono, rekreacijske cone ob šoli in hotelu območja stanovanjske gradnje in območje mestnega pokopališča.
Nad Ribarjevim naseljem prečka plansko mejo pozidave in sicer po zunanjih mejah parcel 6474, 6472/2, 6458 in 6014/2 k.o. Lendava ter zopet nadaljuje po planski meji mesta do parcel 5866, 5851, 5852, 5853 in 6159, ki jih obkroži po zunanjih mejah. Meja poteka zopet po planski meji mesta do zunanjih mej parcel 4584/1, 4583/1 in 4550. Plansko mejo spremlja še naprej z vmesnim prečkanjem po severnih mejah parcel 3904 in 3905/13 vse do k.o. Lendava do meje s k.o. Dolga vas in priključenimi parcelami od št. 5362 do parc. št. 3741/2 k.o. Dolga vas. S planske meje pozidave preide meja PUP na mejo k.o. Lendava in po njej do izhodiščne točke na železnici.
6. člen
Veljavnost
PUP veljajo za celotno območje mesta Lendava, definirano z mejo iz prejšnjega člena, razen za območja, ki se že urejajo z drugimi veljavnimi prostorskimi akti.
Za nekatera območja veljajo PUP začasno in s posebnimi pogoji, to so območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Za ostalo območje definirano z mejo iz 5. člena tega odloka veljajo PUP neomejeno vključno z območji, kjer so izvedbeni načrti v celoti ali pretežno izvedeni.
7. člen
Območja obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, za katera PUP ne veljajo, so v grafičnih prilogah označena s šifro PIN/O in zaporednih številkah. Urejamo jih z naslednjimi odloki:
PIN/O-1                         odlok o zazidalnem načrtu za območje ob ulici
                                Vl. Nazorja v Lendavi (Uradni objave, št. 23/88).
PIN/O-2                         odlok o zazidalnem načrtu za del mesta Lendava –
                                jedro (Uradni objave, št. 26/91).
PIN/O-3                         odlok o zazidalnem načrtu bencinskega servisa v
                                Lendavi (Uradni list RS, št. 17/94).
PIN/O-4                         odlok o zazidalnem načrtu za del mesta Lendava ob
                                Kolodvorski ulici (Uradni objave, št. 12/90).
PIN/O-5                         odlok o zazidalnem načrtu med naseljem Prekmurske
                                brigade in Gidosom v Lendavi
                                (Uradni list RS, št. 51/97).
8. člen
Območja predvidenih izvedbenih načrtov, za katera veljajo PUP začasno do izdelave izvedbenih načrtov in s posebnimi pogoji so območja z naslednjimi šiframi in določeno namembnostjo.
1. PIN/P-1/Si                   – območje južno od gradbenega podjetja za
                                individualno stanovanjsko gradnjo.
2. PIN/P-2/CR                   – območje med Ledavo in Kobiljskim potokom za
                                rekreacijo in centralne dejavnosti.
3. PIN/P-3/CO                   – območje Kmetijskega gospodarstva severno od hotela
                                Lipa za centralne dejavnosti in obrt.
4. PIN/P-4/R                    – območje južno od rekreacijske cone pri Hotelu Lipa
                                za rekreacijo in centralne dejavnosti.
5. PIN/P-5/T                    – območje med glavno cesto II. reda Lendava – Mursko
                                Središče in železniško progo, namenjeno transportnim
                                Dejavnostim.
6. PIN/P-6/IOT                  – območje južno od naselja Trimlini za industrijske,
                                obrtne in transportne dejavnosti.
7. PIN/P-7/IO                   – območje vzhodno od industrijske ceste za
                                industrijo in obrt.
9. člen
PUP veljajo neomejeno tudi za območja v celoti ali delno izvedenih izvedbenih načrtov, katerih veljavnost je preklicana s tem odlokom. To so območja z naslednjimi šiframi in pretežno dejavnostjo:
1. PIN/I-1/C                    – območje zazidalnega načrta ob Mlinski ulici (odlok
                                in spremembe objavljen v Uradnem listu RS, št.
                                25/93, 25/95, 76/99) za centralne dejavnosti.
2. PIN/I-2/Si                   – območje zazidalnega načrta za individualno
                                stanovanjsko gradnjo severno od Doma starejših
                                (odlok objavljen v Uradnih objavah, št. 19/75).
3. PIN/I-3/I                    – območje zazidalnega načrta za del industrijske
                                cone (odlok o sprejemu objavljen v Uradnih objavah
                                št. 23/88, sprememba v Uradnem listu RS, št. 23/99).
III. FUNKCIJA OBMOČJA
10. člen
Območja stavbnih zemljišč
Območje obdelave zajema območje mesta Lendava, ki je občinsko središče, ohranilo pa je tudi širšo upravno in družbeno funkcijo za območje nekdanje Občine Lendava.
Osrednji del mesta ob Partizanski ulici zavzema mešano območje različnih funkcij, pretežno centralnih in stanovanjskih, obrobje mesta pa je pretežno stanovanjsko. Južni del območja obdelave zavzemajo kompleksi za industrijsko dejavnost.
Območje obdelave delimo na posamezne komplekse stavbnih zemljišč, ločenih po pretežni namembnosti in označenih s šifro namembnosti:
Območja imajo glede na namembnost naslednje lastnosti:
Si                              – območja za individualno stanovanjsko gradnjo in
                                pripadajoče stanovanjske pritikline, vključno z
                                mirnimi gospodinjskimi, servisnimi in obrtnimi
                                dejavnostmi, ter poslovnimi funkcijami.
Sb                              – območja za blokovsko stanovanjsko gradnjo,
                                vključno z mirnimi gospodinjskimi, servisnimi in
                                obrtnimi dejavnostmi, ter poslovnimi funkcijami v
                                pritličnih etažah stanovanjskih blokov.
C                               – območja za centralne dejavnosti. To so oskrbne,
                                storitvene, servisne, obrtne in druge dejavnosti, ki
                                izhajajo iz funkcije občinskega središča in
                                dopolnjujejo bivalno in delovno funkcijo
                                prebivalcev.
I                               – območja za industrijo. To so območja z
                                agresivnejšimi dejavnostmi, ki lahko vključujejo
                                tudi vse ostale dejavnosti razen stanovanjskih in
                                delno centralnih (npr. zdravstvo, šolstvo).
T                               – območja za transportno-skladiščne dejavnosti
                                namenjena večjim komunalnim in infrastrukturnim
                                objektom ter transportnim površinam.
                                - območja za proizvodno-obrtne dejavnosti,
                                namenjena gradnji večjih obrtnih ali servisnih
                                objektov ter trgovskih in gostinskih lokalov.
R                               – območja za šport in rekreacijo, namenjena gradnji
                                športnih in rekreacijskih objektov in površin ter
                                objektov dopolnilnih dejavnosti (gostinski lokali,
                                trgovine).
Z                               – območja zelenih površin. To so območja gozdov,
                                parkov, zelenic in drevesnih pasov z estetsko in
                                varovalno funkcijo. Med zelene površine so vključene
                                tudi ozelenjene brežine vodotokov, vključno z vodno
                                površino, pokopališča, vse gozdne površine in
                                okolica grajske stavbe. Ponovno je v območje zelenih
                                površin vključen gozd v industrijski coni.
Prometne površine ter koridori podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih objektov so vključene v območja pretežne namembnosti in so evidentne v naravi in na kopijah katastrskih načrtov, ki so podlaga za grafične prikaze tega odloka.
11. člen
Ostala območja
1. Infrastrukturni objekti in varovalni pasovi
Površine infrastrukturnih objektov (ceste, ulice, poti, železnica, koridori komunalnih in energetskih objektov ter koridori infrastrukture s področja zvez) so vključene v posamezna območja stavbnih zemljišč. Ceste in ulice so v mestu Lendava razvrščene v kategorije na podlagi odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 57/98). Pogoje za gradnjo in vzdrževanje pa ureja odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 15/99, sprem. 58/00). Ulice in ceste v mestu Lendava so poimenovane z odlokom o imenovanju in preimenovanju ulic v mestu Lendava – Lendva in imenovanju ulic v naseljih na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 23/00).
2. Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine
Nekatera območja in objekti znotraj območja obdelave so opredeljena tudi kot zavarovana območja kulturne dediščine v skladu z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) in registrom kulturne dediščine. Zavarovana območja in objekti so razvidni iz grafičnih prilog.
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV
12. člen
Na območjih urejanja, ki so navedena v 10. členu tega odloka in na območjih izvedenih prostorskih načrtov, navedenih v 9. členu tega odloka, so glede na določeno prevladujočo namembnost dopustni naslednji posegi:
– v območjih za individualno in blokovsko stanovanjsko gradnjo, za centralne dejavnosti, industrijo, transportno-skladiščne in proizvodno-obrtne dejavnosti:
– novogradnja, dozidava in nadzidava vseh vrst objektov glede na določeno pretežno namembnost navedeno v 10. členu in prikazano v grafičnih prilogah,
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov,
– nadomestna gradnja objektov in naprav,
– adaptacija, sanacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– odstranitev objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v skladu s pretežno namembnostjo območja,
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov,
– odstranitev in postavitev ograj,
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
– ureditev prometnih in zelenih površin,
– komunalne ureditve,
– vodnogospodarske ureditve,
– parcelacija zemljišč.
Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja objekta, ki ohranja razmerje tlorisa in višine obstoječega objekta in ki se gradi na mestu obstoječega ali z upoštevanjem odmikov, definiranih v tem odloku in z upoštevanjem požarnih in sanitarnih pogojev.
13. člen
Na območjih za šport in rekreacijo, ter na zelenih površinah (parki, gozdovi) so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja in dogradnja (prizidava in nadzidava) športnih, rekreacijskih in gostinskih objektov,
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– odstranitev objektov in naprav,
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve,
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov,
– komunalne ureditve,
– ureditev zunanjih površin,
– dopolnilna zasaditev,
– postavitev ograj,
– vodnogospodarske ureditve.
Za vse posege na zemljiščih, ki so v planskih dokumentih ali gozdnogospodarskih načrtih opredeljena kot gozdna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
14. člen
Na območjih vodnih površin in na zelenih površinah, ki jim pripadajo so poleg posegov iz 13. člena dopustni še naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– gradnja premostitvenih objektov (mostovi, brvi),
– ureditve manjših zajemališč požarne vode,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov,
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna.
15. člen
Na območjih infrastrukturnih objektov in njihovih varovalnih pasovih in koridorih (ceste in železnica, komunalni in energetski objekti ter infrastruktura s področja zvez) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja servisnih objektov,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt in če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
16. člen
Na zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine so dopustni vsi posegi iz 10. člena pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe, za kar je v postopku pridobitve dovoljenja potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Kulturnovarstvene pogoje in soglasje je potrebno pridobiti tudi za vse posege izven zavarovanih območij, ki nanje mejijo in vplivajo ali je utemeljeno pričakovati da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje nepremične dediščine.
17. člen
Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov, ki so navedeni v 8. členu tega odloka, so do sprejema izvedbenih načrtov dopustni naslednji posegi glede na prevladujočo namembnost:
– gradnja posamičnih objektov na že formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto,
– sanacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za definirano namembnost,
– vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in površin,
– novogradnja, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,
– odstranitev objektov, naprav in vegetacije za potrebe priprave zemljišča,
– pripravljalna dela za predvidene posege.
V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
18. člen
Posege na območjih, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu z merili, ki jih določajo morfološke in prostorske značilnosti območja.
Mesto Lendava je naselje z urbano in centralno funkcijo. Različnost dejavnosti je v veliki meri vplivala tudi na prostorski razvoj mesta, ki se je iz vzdolžne oblike, utesnjene med Lendavske gorice in potoke na Panonski ravnini, razširilo ob vpadnicah v vse smeri. Zato z vidika ohranitve morfološke in tipološke oblike ohranjamo le osrednji del vzdolž Partizanske ulice s pretežno centralnimi (C) in stanovanjskimi funkcijami (Si, Sb).
Morfološka merila so določena za naslednja območja:
– območja za individualna stanovanjsko gradnjo (Si),
– območja za blokovsko gradnjo in za centralne dejavnosti (Sb, C).
Prostorska merila in pogoji veljajo za vse vrste območij iz 10. člena in določajo:
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel ter velikost funkcionalnih zemljišč,
– odmike med objekti in parcelnimi mejami,
– ureditev parcele,
– dovozne priključke,
– postavitev ograj,
– postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme.
19. člen
Morfološka merila
Morfološka merila za območja za individualno stanovanjsko gradnjo:
– ohranjati na komunikacijo pravokotno parcelacijo,
– ohranjati obcestno gradbeno linijo,
– cestne fasade oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov ter brez balkonov in teras,
– upoštevati značilne odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje),
– upoštevati zaporednost gradnje od ulice v notranjost parcele (stanovanjski del ob cesti, pritikline v notranjosti parcele,
– upoštevati postopno nižanje višinskih gabaritov od ulice v notranjost parcele,
– ohranjati vzdolžno ali križno zasnovo komunikacij,
– ohranjati značilni rob naselja (zazelenitev, žive meje),
– nadomestne objekte graditi praviloma na mestu obstoječih ali delno na obstoječih objektih.
20. člen
Morfološka merila za območja za blokovsko stanovanjsko gradnjo in centralne dejavnosti:
– ohranjati obcestno gradbeno linijo,
– varovati in upoštevati obstoječe odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje),
– upoštevati obstoječe višinske gabarite in razporeditev stavbnih mas.
21. člen
Prostorska merila
Prostorska merila za določanje gradbenih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč ter za odmike se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen primer. Pri tem je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta ali naprave,
– obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah,
– obstoječo infrastrukturo,
– obstoječo zasaditev,
– dovozni priključek na javno cesto,
– tradicionalno zasnovo parcele.
Na območjih izvedenih zazidalnih in ureditvenih načrtov, ki so navedena v 9. členu tega odloka se upoštevajo tudi prostorska in druga merila iz izvedbenega načrta, ki je obravnaval določeno območje.
22. člen
Stavbna parcela
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti v območjih za individualno stanovanjsko gradnjo se morajo graditi ob cesti, ostali objekti (pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v drugi vrsti le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti v območjih s pretežno namembnostjo za industrijo, transport in obrt ter objekti za centralne dejavnosti v za to definiranih območjih.
Širina stavbne parcele ob cesti ne sme biti manjša od 16 m, za individualne stanovanjske objekte ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni odmiki.
23. člen
Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če dodatnega funkcionalnega zemljišča za javne objekte (parkirišče) ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 30 m.
Funkcionalno zemljišče za individualne stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline sega do 2 m od fasade, širina dovoza je 3 m. Za stanovanjske bloke in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) znaša funkcionalno zemljišče do 4 m od fasade, širina dovoza je 4 m.
Funkcionalna zemljišča za stanovanjske bloke, objekte centralnih dejavnosti in za druge javne objekte se lahko določijo za posamezen objekt ali za več objektov skupaj. Vsako funkcionalno zemljišče mora imeti dovoz z javne ceste. Javne površine, namenjene širšemu območju (npr. igrišča, parki, javna parkirišča) lahko nadomestijo del funkcionalnega zemljišča, če le-tega ni možno zagotoviti ob objektih.
24. člen
Dodatna funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so zelenice, dvorišča in parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati velikost in zmogljivost objekta, ter lego v odnosu na sosednje objekte in javne površine. Pri določitvi funkcionalnih zemljišč za nekatere javne objekte (šole, vrtci, zdravstveni domovi in podobno) je potrebno upoštevati tudi normative, ki so v veljavi za posamezen objekt.
Za določitev parkirnih mest je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
-----------------------------------------------------------------------
Dejavnost                                 Število parkirnih mest
                                          (PM) na enoto
-----------------------------------------------------------------------
Stanovanjski objekti
– enodružinske hiše                        1 PM
– večstanovanjski objekti                  1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne)                1 PM na 30 m2 netto površine
prodajni prostori                          1 PM na 30 m2
                                           koristne površine
nakupovalni center                         1 PM na 15 m2
                                           koristne površine
gostinski objekti                          1 PM na 8–10 sedežev
gostišča s prenočišči                      1 PM na 5 sob in
                                           1 PM na 4 sedeže
prireditveni prostori                      1 PM na 5 sedežev
zdravstveni domovi                         1 PM na 3 zaposlene + 1 PM
                                           na 30 m2 koristne površine
šole, vrtci                                 1 PM na 2 zaposlena
industrija, obrt
– industrijski obrati                      1 PM na 50 m2 netto površine
– obrtne delavnice, servisi                1 PM na 2 zaposlena
pokopališča                                1 PM na 20 grobov
-----------------------------------------------------------------------
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
25. člen
Odmiki
Odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, ne slabšajo bivalnih pogojev v sosednjem objektu in zagotavljajo osončenost sosednjega objekta in parcele. Bivalni objekti morajo biti osončeni čez celo leto vsaj 2 uri dnevno.
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 2 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed mejaš in če gre za strnjeno vrstno zazidavo ali sistem zazidave z manjšim odmikom.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Pri odmikih nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale, ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
26. člen
Dovozni priključek
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 24. člena tega odloka.
27. člen
Ureditev parcele
Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati prostorsko zasnovo območja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo avtohtono vegetacijo.
Okolica stanovanjskih in poslovnih objektov in objektov družbenega standarda mora biti urejena tako, da je funkcionalno oviranim osebam omogočen samostojen in varen dostop.
28. člen
Ograje
Parcela ali deli parcele za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v stanovanjskih območjih morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa.
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
29. člen
Postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v stanovanjskih, centralnih, športnih in rekreacijskih območjih. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani.
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
VI. POGOJI IN MERILA ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
30. člen
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne velikosti in oblike objektov,
– višinske gabarite,
– obliko in naklon strehe, ter kritino,
– oblikovanje in obdelavo fasad.
31. člen
Tlorisna velikost in oblika
Tlorisna velikost in oblika objekta morata biti prilagojeni velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti območja in objekta.
Pri novogradnjah in dozidavah v vseh območjih se morajo ohranjati merila in velikosti za območje značilne zazidave.
Tlorisna oblika objektov v območjih za individualno stanovanjsko gradnjo mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. Tlorisna oblika stavbnega kompleksa na parceli je lahko tudi lomljena, če je taka oblika značilna za ožje območje.
32. člen
Višinski gabariti
Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit namenskega območja. Novi ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov, oziroma rušiti kompozicijsko razmerje do celote (ulice, območja).
Višina individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom. Etažnost stanovanjskih blokov ne sme presegati višine P + 5. Višina ostalih objektov je prilagojena namenu (če to zahteva tehnološki proces).
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 25. člena tega odloka.
33. člen
Strehe
Obliko, naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi namenskega območja.
V območjih za individualno stanovanjsko gradnjo morajo vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo imeti streho v naklonu (praviloma enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.
Manjši nakloni strešin so dopustni na obrtnih, servisnih in večjih javnih objektih ter stanovanjskih blokih in sicer v vseh območjih, ki so opredeljena za stanovanjsko (blokovsko), centralno, industrijsko, obrtno-servisno in transportno dejavnost. Manjši nakloni so dopustni tudi na športnih objektih.
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodnji v območjih za industrijo, obrt in transport ter na manjših pomožnih objektih v vseh namensko ločenih območjih.
34. člen
Oblikovanje in obdelava fasad
Pri novogradnjah in pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). V območjih ob dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov kot so obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, steklenih zidakov ali drugih umetnih materialov.
V vseh območjih s pretežno namensko rabo je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavi),
– ulične fasade do gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso dopustni balkoni ali terase. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno,
– opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve.
35. člen
Oblikovanje kioskov in stojnic
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev.
36. člen
Oblikovanje obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov, neprometnih znakov in drugih objektov ulične opreme
Pri oblikovanju naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov.
V enem zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno. Plakatiranje in neprometne znake ureja odlok o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 11/01).
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
37. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih, ali zemljiščih, kjer je oprema predvidena.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko in rešeno vodooskrbo.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.
38. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov ali vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
39. člen
Odvajanje odpadnih voda
V območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V območjih, kjer še ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Greznice morajo biti dimenzionirane v skladu z navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Vsebina greznic se ob praznenju mora praviloma odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo.
Vsebina greznic in gnojničnih jam se lahko odvaža na kmetijska zemljišča le ob predhodno izdelani presoji, iz katere so razvidne količine in razpolaganje z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, ter ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Vsebina greznic in gnojničnih jam se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na kmetijska zemljišča v bližini mesta Lendava in na varstvene pasove pitne vode.
V območjih, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj predhodni sistem čiščenja.
40. člen
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96).
41. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju. Za potrebe izgradnje večjih obrtnih ali industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno preveriti možnost napajanja z električno energijo.
V območjih z javno funkcijo ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Novi in nadomestni električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti natančne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju, v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
42. člen
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
V naselju je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
Pred gradbenimi ali drugimi posegi v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno izdelati zakoličbo zemeljskega TK omrežja in kanalizacije.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.
43. člen
Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine.
Pri posegih v varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
44. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem varovalnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije in da omogočajo dostope invalidnim osebam.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območjih, ki so namenjena stanovanjem in centralnim dejavnostim ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča, vendar urejeni tako, da je omogočen prehod invalidnim osebam.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.
IX. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE IN DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
45. člen
Kulturna dediščina
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93), ter evidentirana v registru kulturne dediščine.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se mora upoštevati register KD in varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti so razvidni iz grafičnega dela PUP.
Območij naravne dediščine v obravnavanem območju ni.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
46. člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– neurejena odlagališča komunalnih in drugih odpadkov.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) izdelano poročilo o vplivih na okolje.
47. člen
Varstvo pred hrupom
Pri vseh posegih v prostor, predvsem v območjih namenjenih za stanovanja se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.
Na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka. To so kompleksi šol in vrtcev, ki jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom. Območja, ki so namenjena za industrijo, obrt, transportne in skladiščne dejavnosti uvrščamo v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.
48. člen
Varstvo zraka
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
XI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
49. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Požarna varnost
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Za območja stanovanjskih, industrijskih in obrtnih gradenj je potrebno izvesti hidrantno omrežje v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
Na podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev določi stopnja požarne obremenitve, po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti in določijo ustrezni ukrepi.
50. člen
Varstvo pred plazovi
V lokacijskem postopku je za vsak poseg, v bližini obstoječih plazov ali v bližini območja, za katerega se domneva, da je plazovito, potrebno izdelati ustrezno geološko poročilo na osnovi predhodne preverbe na terenu. Kolikor se ugotovi, da gre za plazovito območje, se poseg ne dovoli, ali se predpišejo ustrezni ukrepi za izvedbo in zavarovanje.
Zaklonišča
Mesto Lendava ne dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč zaklonilnikov ni obvezna, kar povzema tudi odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 3/93).
XII. ODSTOPANJA
51. člen
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka in sicer:
Odstopanja v odmikih, velikosti funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 23. in 24. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Odstopanje od podolgovate oblike objektov v območjih individualne stanovanjske gradnje je dopustno v primerih, če so na ožjem območju že drugačni objekti ali če objekt meji na območje z drugačnimi objekti.
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi streh (kritina) so možna pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave območja in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.
XIII. KONČNA DOLOČILA
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
53. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati:
1. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto – mesto Lendava (Uradni objave, št. 28/88)
2. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del območja ob Mlinski ulici (Uradni list RS, št. 25/93)
odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja ob Mlinski ulici (Uradni list RS, št. 25/95 in Uradni list RS, št. 76/99)
3. odlok o zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi (Uradni objave, št. 23/88) odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi (Uradni list RS, št. 23/99)
4. odlok o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo severno od Doma starejših (Uradne objave, št. 19/75).
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 00303-0002/01
Lendava, dne 22. maja 2001.
Župan
Občine Lendava
Jožef Kocon l. r.