Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2001 z dne 12. 1. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2001 z dne 12. 1. 2001

Kazalo

144. Statut Občine Jesenice, stran 195.

Na podlagi prvega odstavka 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00) je Občinski svet občine Jesenice na redni 24. seji dne 21. 12. 2000 sprejel
S T A T U T
Občine Jesenice
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, vrsto, vsebino splošnih in posamičnih aktov iz pristojnosti občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti, ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občina Jesenice je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO) – Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98, 75/98.
Občina Jesenice je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež občine je na Jesenicah, Cesta maršala Tita 78.
Občino Jesenice predstavlja in zastopa župan.
3. člen
Občina ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, in standardne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina Jesenice, v sredini pečata je grb občine, v spodnjem obodu pa naziv organa občine. Način hrambe pečata določi župan z navodilom.
Simbola občine sta grb in zastava. Oba simbola, njun opis in uporabo ureja poseben odlok.
Občina ima svoj občinski praznik. Praznik občine je določen z odlokom.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče so občani.
Občani uresničujejo svoje interese v občini preko organov občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom, kakor tudi z ljudsko iniciativo.
Občani se lahko s peticijo ali pobudo obračajo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti v 30 dneh.
5. člen
Območje občine obsega mesto Jesenice z naselji Sava, Podmežakla, Plavž, Podkočna ter naselja Koroška Bela, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Kočna, Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki in Prihodi. Način obeleževanja meje občine določi občinski svet z odlokom.
Območje občine se lahko spremeni z zakonom, po postopku, ki ga določa zakon.
6. člen
Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti. Pravni status, organizacija in naloge krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom, splošnimi pravnimi akti občine in splošnimi pravnimi akti krajevnih skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
a) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– sprejema načrt razvoja občine
– sprejema prostorske akte
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb
– zagotavlja delovanje občinskega sveta in njegovih organov, župana, nadzornega odbora
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti
– ureja delovanje občinske uprave
– zagotavlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti
– ureja delovanje občinske uprave
– ureja poimenovanja cest, ulic, poti ipd.
b) upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
– sklepa pogodbe v premoženjsko-pravnih poslih v katere vstopa
– podeljuje koncesije
c) omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini
– sprejema akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj
– sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami, ki delujejo na področju gospodarstva in v okviru interesov in nalog občine pomaga pri razreševanju gospodarskih problemov
– z investiranjem javnih sredstev, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov
– določa pogoje in pospešuje razvoj obrti in trgovine
– določa pogoje in pospešuje razvoj kmetijstva ter celostni razvoj podeželja
– določa pogoje in pospešuje razvoj gostinstva in turizma
d) skrbi za urejanje prostora, tako da:
– načrtuje prostorski razvoj
– določa namembnost urbanega prostora
– ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine
– vodi evidenco nepremičnin v lasti občine
– gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov
– v skladu z zakonom upravlja javno dobro
e) skrbi za izvedbo stanovanjskega programa občine in ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj, tako da:
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini in se vključuje v stanovanjski trg
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov
f) zagotavlja in pospešuje dejavnosti:
– zdravstvenega varstva na primarni ravni
– socialnega skrbstva
– predšolskega varstva
– osnovnega varstva otrok in družine
– osnovnega varstva socialno ogroženih, invalidov in ostarelih
– javno službo za osebno pomoč ter pomoč na domu
– lekarniško dejavnost
– splošno izobraževalno knjižnično dejavnost
– muzejsko dejavnost
– dejavnosti na področju športa in rekreacije
– drugo vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost.
Občina zagotavlja in pospešuje te dejavnosti, tako da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, kulturni, zdravstveni in športni zavod, ter zagotavlja pogoje za njegovo delovanje
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
– sodeluje z zavodi s področja zdravstva, kulture, vzgoje in izobraževanja, ter športa, katerih ustanoviteljica je občina
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih
– sodeluje s centrom za socialno delo
– omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov
– skrbi za kulturno dediščino na svojem področju in zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine
g) na področju gospodarskih javnih služb skrbi za:
– organizacijo in izvajanje dimnikarske službe
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
– urejanje lokalnega potniškega prometa
– racionalno rabo energije in drugih naravnih virov
– organizacijo in opravljanje pokopališke in pogrebne službe
h) upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti
– površine za pešce in kolesarje
– parkovne površine, obcestne zelenice in drevorede
– igrišča za šport in rekreacijo, ter druge športne objekte in naprave v lasti občine
– otroška igrišča
– javne parkirne prostore, in druge javne površine
– ureja promet v občini in predpisuje prometno ureditev
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč
i) skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijami
– skrbi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi
j) na področju civilne zaščite in gasilstva zagotavlja in organizira:
– organizira požarno stražo,
– organizira reševalno pomoč v požarih
– organizira požarno stražo ob povečani nevarnosti požarov v naravnem okolju oziroma izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primeru elementarnih in drugih nesreč
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremo in izvajanje požarne varnosti in sredstva pred naravnimi nesrečami
– organizira in usposablja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni
k) ureja javni red v občini
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
– organizira občinsko redarstvo
– izvaja nadzor nad javnimi prireditvami
l) občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet
– organizacijo in način dela v vojnih razmerah
– organiziranje kurirske službe in izvajanje mobilizacije
m) ureja druge zadeve javnega pomena, kot jih nalaga zakon.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
8. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Občina Jesenice ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in referendumov, ter za varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
9. člen
Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, predvsem z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovniki organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskih organov, ki so zaupne narave, oziroma označeni kot državna, uradna ali vojaška tajnost.
Občani ter njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci imajo pravico do vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
10. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine
– sprejema odloke in druge občinske akte
– sprejema poslovnik za svoje delo
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če o tem v skladu z zakonom ne odloča drug organ občine
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih
– nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana izmed članov občinskega sveta, ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, če tako predlaga župan
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
– imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor zakon ali ta statut za to ne pooblaščata župana
– razpisuje referendume
– daje pobudo za sklice zborov občanov
– določa kriterije za nadomestila in nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij, za plačo župana in drugih funkcionarjev občine, občinske volilne komisije ter članov svetov krajevnih skupnosti
– odloča o načinu opravljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb
– ustanavlja režijske obrate
– ustanavlja gospodarske javne zavode ter javne gospodarske družbe, ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt javnega zavoda oziroma javne gospodarske družbe ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan
– ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti ter javne zavode s področja negospodarstva, ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt javnega zavoda oziroma gospodarske družbe ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan
– podeljuje koncesije, če tako določa zakon
– določa ceno za opravljanje komunalnih storitev
– določa pogoje za priključitev na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev
– odloča o najemu dolgoročnih posojil in dajanju poroštev
– predpisuje davke in prispevke v skladu z zakonom
– sprejema program in letni načrt, ter določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter varstva pred požari
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni
– sprejema začasne nujne ukrepe v skladu z zakonom
– odloča o vseh, na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem statutom.
11. člen
Občinski svet občine ima osemindvajset članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Tisti član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
12. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta, ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, vendar najmanj štirikrat na leto. Župan za vodenje seje občinskega sveta lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Glas je opredeljen, če se glasi »ZA« ali »PROTI«.
13. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim v skladu z zakonom podrobno uredi način dela, postopek odločanja, razmerja do drugih organov občine ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta. Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan o izvrševanju odločitev poroča občinskemu svetu najmanj dvakrat letno.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
14. člen
Seje občinskega sveta so javne. Javnost dela občinskega sveta se zagotavlja v skladu z določili tega statuta. Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi. Postopek za izključitev javnosti opredeljuje poslovnik občinskega sveta.
3. Odbori in komisije občinskega sveta
15. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v občinskem svetu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Delovna telesa ustanovi občinski svet za proučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, ki jih sprejema občinski svet na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov splošnih in posamičnih pravnih aktov, ki jih sprejema občinski svet.
16. člen
Občinski svet ima komisije in odbore kot stalna delovna telesa.
Število komisij in odborov, sestavo, imenovanje, pristojnosti in način njihovega dela, ter njihova razmerja do občinskega sveta, ter razmerja med njimi in drugimi organi občine, določa poslovnik občinskega sveta in poslovnik posamezne komisije.
17. člen
Občinski svet lahko ustanovi začasna delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu svoja mnenja in predloge v zvezi z obravnavano zadevo. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
Način dela občasnih delovnih teles, ter razmerja med njimi, ter razmerja med njimi in drugimi organi občine, določi občinski svet v skladu z zakonom, ter določili statuta in poslovnika občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
18. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
19. člen
Nadzorni odbor v skladu z zakonom:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– opravlja nadzor nad vodenjem poslov občine
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev
– preverja skladnost proračuna in zaključnega računa s predpisi s področja financ in odločitvami občinskega sveta
– v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost finančnega poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna
– nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana
– obvezno obravnava zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon.
20. člen
Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na predlog najmanj osmih članov občinskega sveta.
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora.
21. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi pravna oseba, katere zakonitost in pravilnost poslovanja ugotavlja nadzorni odbor. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
22. člen
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določila zakona, ki urejajo predčasno prenehanje funkcije župana in člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem, ko člana nadzornega odbora z ugotovitvenim sklepom razreši občinski svet.
23. člen
Nadzorni odbor ima poslovnik, ki podrobneje ureja njegovo organizacijo in delovanje, ter ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh svojih članov.
24. člen
V postopku nadzora so občinski organi, občinska uprava, krajevne skupnosti, javni zavodi, javna podjetja, ter drugi porabniki sredstev občinskega proračuna dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
25. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvešča občinski svet v obliki pisnega poročila. Nadzorni odbor poda občinskemu svetu poročilo o izvrševanju programa dela najmanj dvakrat na leto.
Občinski svet, župan, ter porabniki proračunskih sredstev so poročilo, mnenja in ocene nadzornega odbora dolžni obravnavati in upoštevati predloge in priporočila.
26. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
27. člen
Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo nagrajevanje članov občinskega sveta.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora.
28. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna organizacija, ki jo na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
5. Župan
29. člen
Občino predstavlja in zastopa župan.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
30. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko največ tri podžupane.
Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupanov določi občinski svet na predlog župana tistega podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupanov odloči občinski svet na predlog župana.
31. člen
Razloge za predčasno prenehanje mandata župana ureja zakon.
Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občinskem svetu. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s sklepom ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
32. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja tisti podžupan, ki je tako določen s sklepom o imenovanju, funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev, do izvolitve novega župana. V tej funkciji je podžupan tudi izvrševalec proračuna za tekoče proračunsko leto.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, so razrešeni tudi vsi podžupani.
33. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino
– predlaga občinskemu svetu v sprejem občinski proračun in zaključni račun, statut, odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinskega sveta
– izvršuje občinski proračun, ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, ter o pridobitvi nepremičnega premoženja, kolikor o tem ne odloča občinski svet občine
– skrbi in odgovarja za objavo in izvajanje splošnih aktov in drugih odločitev občinskega sveta
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja ter njihove notranje organizacije, ter določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike notranjih organizacijskih enot in organov skupne občinske uprave
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave
– predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta, ter predlaga obravnavanje določenih zadev na sejah občinskega sveta
– zadrži objavo splošnega akta, če meni, da je neustaven oziroma nezakonit
– zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah
– v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, kolikor to ni v izključni pristojnosti občinskega sveta
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
34. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami in uresničevanju zaščitnih ukrepov, ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito
– sprejme načrt zaščite in reševanja in vodi zaščito, reševanje in pomoč
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
35. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah drugih organov občine, odborov in komisij občinskega sveta, na sejah posvetovalnega kolegija in na sejah svetov krajevnih skupnosti, nima pa pravice glasovanja.
Organi iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni župana vabiti na svoje seje.
36. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje posebne komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti, ter za opravljanje nalog, ki z zakonom ali drugim predpisom v pristojnosti posebnih komisij.
IV. OŽJI DELI OBČINE
37. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. To so krajevne skupnosti Blejska Dobrava, Cirila Tavčarja, Hrušica, Mirka Roglja Petka, Podmežaklja, Planina pod Golico, Sava, Slovenski Javornik – Koroška Bela, Staneta Bokala. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Grafične priloge, ki natančno označujejo meje krajevnih skupnosti, so sestavni del tega statuta.
38. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 100 prebivalcev dela občine, po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
39. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom oziroma posebnim odlokom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost ima svoj statut. Določbe statuta krajevne skupnosti ne smejo biti v nasprotju z določbami statuta občine.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
40. člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini.
Občinski svet lahko z odlokom prenese opravljanje določenih nalog iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevnim skupnostim. V ta namen občinski svet z odlokom o proračunu določi tudi ustrezna finančna sredstva.
To so naloge s področja gospodarskih javnih služb, varstva okolja, športa in kulture, povezovanja občanov v društva, civilne zaščite.
41. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti odloča v vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Svet krajevne skupnosti ima svoj poslovnik, v katerem opredeli način dela ter postopek odločanja sveta.
42. člen
Svet krajevne skupnosti ima sedem članov.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Volitve v svet krajevne skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti, ki jih imenujejo sveti krajevnih skupnosti.
43. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta, ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
44. člen
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Določbe zakona, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. Ob prenehanju mandata člana sveta krajevne skupnosti, se izvedejo nadomestne volitve. Izvedbo volitev določa zakon.
45. člen
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
46. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu z zakonom, tem statutom, z odlokom o prenosu nalog v opravljanje krajevnim skupnostim in statutom krajevne skupnosti.
Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
47. člen
Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet krajevne skupnosti ne poda mnenja v 30 dneh od prejema zaprosila, odloči občinski svet po svoji presoji.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če s statutom ali odlokom ni drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbor krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
48. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinskih pristojnosti lahko župan oblikuje posvetovalni kolegij, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Delovanje posvetovalnega kolegija ureja poslovnik, ki ga kolegij sprejme z večino glasov vseh članov.
49. člen
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, potrjuje na predlog župana občinski svet.
Za uresničevanje posebnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva finančna sredstva iz prostovoljnih prispevkov prebivalcev krajevne skupnosti in drugih fizičnih oseb, ter iz prispevkov podjetij, zavodov in drugih organizacij, ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva sta dolžni krajevna skupnost in občina posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Sredstva za izvajanje nalog se v občinskem proračunu zagotovijo ločeno po posameznih krajevnih skupnostih.
50. člen
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Pravni posli iz katerih nastanejo obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ter pravni posli, ki presežejo vrednost, opredeljeno za posamezen namen v proračunu občine za posamezno proračunsko leto in v finančnem načrtu krajevne skupnosti, so veljavni samo, če jih predhodno odobri župan in da k njim svoje soglasje tudi občinski svet. Soglasji morata biti podani kumulativno.
51. člen
Predsednik Sveta krajevne skupnosti je odgovoren za finančno poslovanje krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu krajevne skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
52. člen
Naloge, ki jih krajevne skupnosti posebej izvajajo v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje organi krajevnih skupnosti zagotovi občina.
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih organov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
53. člen
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
54. člen
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha status pravne osebe preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
55. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ali dvetretjinske večine članov sveta krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane v skladu s tem statutom posebnim odlokom oziroma statutom krajevne skupnosti, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti občine
– če se po najmanj trikratnem sklicu sveta krajevne skupnosti v obdobju šestih mesecev svet krajevne skupnosti ne sestane na sklepčni seji
– če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je svet nezakonito razpolagal s sredstvi občinskega proračuna, ali drugimi dohodki, oziroma da so bila sredstva, ki so bila dodeljena krajevne skupnosti uporabljena nenamensko.
56. člen
Ob razpustitvi sveta krajevne skupnosti občinski svet razpiše predčasne volitve v svet krajevne skupnosti. Do izvolitve novih organov krajevne skupnosti opravlja naloge sveta krajevne skupnosti župan.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
57. člen
Neposredne oblike odločanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
a) Zbor občanov
58. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, imena občine, sedeža občine, ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic
– dajejo predloge organom občine v zvezi z varovanjem življenjskega okolja
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor (gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi ipd.)
– razpravljajo o delu organov občine
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako določa zakon, ta statut ali drug splošni akt občine
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo ob sklicu zbora krajanov za posamezen del občine.
59. člen
Odločitve, predloge, stališča in pobude zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost zadeva sodi, dolžni obravnavati in pri izvajanju nalog upoštevati. Kolikor pristojni občinski organ meni, da pobud, predlogov in stališč, sprejetih na zboru občanov ni mogoče upoštevati, je dolžan svojo obrazloženo odločitev posredovati občanom v 30 dneh po prejemu sklepov.
60. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Za posamezen del se šteje ena krajevna skupnost, eno naselje, več krajevnih skupnosti ali več naselij.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.
61. člen
Zbor občanov skliče župan tudi na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, oziroma v njenem posameznem delu.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora biti pisna in obrazložena. Zahtevi mora biti priložen seznam občanov, ki imajo volilno pravico, in ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati: ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, ter njegov podpis.
Župan skliče zbor občanov v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Župan s sklepom zavrne zahtevo za sklic zbora občanov, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Obrazložen sklep se vroči pobudniku zahteve oziroma prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
62. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje, kraj zbora občanov, čas zbora občanov, ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov se objavi na oglasni deski občine, oglasni deski krajevne skupnosti, ter v sredstvih javnega obveščanja, najmanj 10 dni pred dnem sklica zbora občanov.
63. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena oseba.
Zbor občanov v krajevni skupnosti, ki ima manj kot 1000 krajanov je sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev, v krajevni skupnosti, ki ima več kot 1000 prebivalcev pa je zbor občanov sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 50 volivcev.
64. člen
Kadar zbor občanov občine ali njenega posameznega dela obravnava pobude ali se izjavlja oziroma na referendumu odloča o statusnih vprašanjih ali o uvedbi samoprispevka, pa zbor občanov zaradi prenizke udeležbe ne more odločati, ali pa je pobuda na zboru občanov zavrnjena, se lahko izjavljanje oziroma odločanje o tem vprašanju ponovi po preteku enega leta, razen če zakon ne določa drugače.
b) Referendum
65. člen
Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o samoprispevkih in drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
66. člen
Občinski svet razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
67. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini, svet krajevne skupnosti.
Pobuda mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Pobuda mora biti podprta s podpisi 50 volivcev v občini, na seznamu, ki vsebuje ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
68. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. Župan določi način dajanja podpore.
Šteje se , da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v roku ki ga določi župan, s svojim podpisom podprlo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
69. člen
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v sredstvih javnega obveščanja, ter v prostorih občine in krajevnih skupnosti.
70. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Referendum se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki ureja referendum ni drugače določeno.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
c) Svetovalni referendum
71. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, zakona o referendumu in ljudski iniciativi in tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov občine.
d) Ljudska iniciativa
72. člen
Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prvega odstavka tega člena in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zadeva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zadeva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu po prejemu pravilno vložene zahteve.
VI. OBČINSKA UPRAVA
73. člen
Občinska uprava je organizirana v občinskem uradu, ki ima posamezne notranje organizacijske enote. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta, izda župan.
74. člen
Občinski svet na predlog župana lahko odloči, da v skladu z zakonom ustanovi z drugimi občinami enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
75. člen
Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
76. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ter sklepe, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
77. člen
Organi občinske uprave odločajo o pravicah in dolžnostih, ter pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Organi občinske uprave odločajo s posamičnimi akti (odločbami in sklepi) v upravnih stvareh iz pristojnosti občine in prenesene državne pristojnosti.
78. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce v občinski upravi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega upravnega postopka, ali za odločanje v upravnih stvareh.
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje predpisov o splošnem upravnem postopku.
79. člen
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine, odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte organa skupne občinske uprave odloča župan tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
80. člen
Pooblaščena uradna oseba v občinski upravi ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v upravnem postopku, ter sodelovati v drugih ne-upravnih – pravno poslovnih razmerjih, v katere vstopa občina, če je:
– v zadevi, v kateri teče postopek, stranka, soupravičenec, sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke
– če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z to osebo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti
– če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca
– če teče postopek v upravni zadevi na drugi stopnji – če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari odloči.
O izločitvi uradne osebe v stvareh iz prenesene državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
81. člen
Določbe prejšnjega člena o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za člane občinskega sveta, odborov in komisij pri občinskem svetu, za člane nadzornega odbora in člane drugih organov občine.
VII. DRUGI ORGANI OBČINE
82. člen
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. To so:
– Komisija, ki je ustanovljena po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
– Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, katerega naloge opravlja posvetovalni kolegij, opredeljen v 48. členu tega statuta
– Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga imenuje župan
– Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj
– Drug organ, če tako določa zakon.
83. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
84. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora imeti občina v skladu z zakonom, določi občinski svet, na predlog župana, razen če zakon oziroma na njegovi podlagi ta statut ne določajo drugače.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
85. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom, in javnih služb, ki jih kot takšne določi sama.
86. člen
Občina organizira gospodarske javne službe na področjih, kot jih opredeljuje odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice.
87. člen
Občina organizira negospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– osnovnošolsko izobraževanje
– predšolska vzgoja in varstvo otrok
– glasbena vzgoja
– izobraževanje odraslih
– osnovno zdravstvo
– lekarniška dejavnost
– osebna pomoč družini
– knjižničarstvo
– muzejska dejavnost
– druge negospodarske javne službe, za katere tako določa zakon.
88. člen
Občina kot gospodarsko ali negospodarsko javno službo lahko določi tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije občine.
89. člen
Občinski svet z odlokom določi vrsto posameznih javnih služb, ter način in obliko njihovega izvajanja.
Ustanovitveni akt posameznega javnega zavoda oziroma javnega podjetja je odlok občine, ki ga sprejme občinski svet, razen če zakon ne določa drugače.
90. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti ustanovi javno službo tudi v okviru zaokroženih oskrbovalnih, izobraževalnih, informacijskih in drugih sistemov z drugimi občinami.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani.
Akt o ustanovitvi skupnega organa določa naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov med občinami.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
91. člen
Premoženje občine sestavljajo premične in nepremične stvari, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
92. člen
Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme občinski svet.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja odloča župan.
Pravni promet s premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se pravni promet izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za državno premoženje.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin javnih zavodov in javnih podjetij odločajo predstojniki zavodov in direktorji javnih podjetij na podlagi letnega finančnega programa, ki ga potrdi župan.
93. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin, nadomestil odškodnin in drugih dajatev, v skladu z zakonom, kakor tudi iz državnega proračuna ter z zadolževanjem občine. Prihodki pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
94. člen
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in krajevne skupnosti.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina.
95. člen
Prihodki in prejemki, ter odhodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti oba podžupana direktorja občinske uprave ali predstojnike posameznih notranjih organizacijskih enot v občinskem uradu.
Za izvrševanje dela proračuna, ki se nanaša na sredstva, s katerimi v okviru finančnega načrta, ki ga potrdi občinski svet, razpolagajo krajevne skupnosti, je odgovoren od župana pooblaščeni predsednik sveta krajevne skupnosti.
96. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih predhodno potrdi občinski svet. O zadolžitvi odloča občinski svet.
Obseg zadolževanja določa zakon.
97. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, do višine, ki jo določa zakon. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
98. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno-računovodska služba občine. Delo finančno-računovodske službe nadzorujejo direktor občinske uprave in nadzorni odbor.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
99. člen
Splošni akti občine so statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun in zaključni račun, kot posebne vrste splošnih aktov.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik za delo občinskega sveta.
100. člen
Statut je temeljni splošni akt občine. Določa namen, temeljna načela, organizacijo in način delovanja lokalne skupnosti kot pravne osebe.
Statut sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut po enakem postopku, kot je določen za sprejem odloka.
101. člen
S poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem pravnih aktov iz pristojnosti občinskega sveta, ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
Poslovnik sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
102. člen
Z odlokom občina v skladu z zakonom ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe, ureja zadeve iz prenesene pristojnosti države.
103. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
104. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
Če ima pravilnik naravo splošnega akta izvršilne narave, ga po postopku, ki ga določa zakon oziroma podzakonski akt sprejme občinski svet občine.
Če tako določa zakon, lahko župan s pravilnikom kot splošnim aktom uredi posamezna vprašanja delovanja občinske uprave.
105. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali posameznega odloka.
106. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme po postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
107. člen
Kadar ne sprejme drugega akta, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko po svoji naravi splošni ali posamični pravni akt.
108. člen
Statut, odloki in drugi splošni pravni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon, oziroma za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
109. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti države, ter na podlagi javnih pooblastil.
Premoženjsko pravna razmerja, v katere vstopa občina kot enakopravni subjekt, na temelju svobodne volje strank, in za katerih kršitev je določena premoženjska sankcija, občina ureja po pravilih civilnega prava, v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
110. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja občine, posega v njene pravice.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
111. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko župan sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
112. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
113. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta, oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI
114. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, širšo lokalno skupnost, zvezo ali združenje občin, zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena in zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Občina lahko v sodelovanju z drugimi občinami združuje sredstva, in ustanovi organe skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanovi in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami se uredijo s pogodbo.
115. člen
Ustanovitev, organizacijo, sodelovanje, spremembo, ter način prenehanja delovanja pokrajine, širše lokalne skupnosti, zveze ali združenja občin, ureja zakon.
S sklepom o vključitvi občine v pokrajino, širšo lokalno skupnost, zvezo ali združenje občin, se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na asociacijo. S potrditvijo statusa občinski svet dokončno določi njene pristojnosti.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
Statut sprejema občinski svet po postopku, kot ga določa zakon in poslovnik občinskega sveta. Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
V primeru nejasnosti določil statuta daje njihovo obvezno tolmačenje občinski svet, na predlog statutarne komisije.
117. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99, 23/99).
Organi občine so dolžni uskladiti veljavne predpise občine s tem statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
118. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-2/00
Jesenice, dne 21. decembra 2000.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.