Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000

Kazalo

3424. Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine, stran 9053.

Na podlagi 37. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja minister, pristojen za kulturo
P R A V I L N I K
o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine
1. člen
Zaradi nadzora nad izvozom, iznosom, uvozom in trgovanjem s premično kulturno dediščino se kot predmeti premične kulturne dediščine štejejo predmeti, ki sodijo v naslednje zvrsti:
1. arheološki predmeti, ki so starejši od 50 let in izhajajo iz izkopavanj in najdišč na kopnem ali pod vodo, arheoloških območij ali arheoloških zbirk,
2. elementi, ki so sestavni del arhitekturnih, zgodovinskih ali sakralnih spomenikov, ki so bili razstavljeni in so starejši od 50 let,
3. slike in slikarska dela, z izjemo tistih, ki so zajeta v 4. in 5. točki tega člena, ročne izdelave, vseh tehnik in na kateremkoli nosilcu, starejša od 50 let,
4. akvareli, gvaši in pasteli, ki so ročno izdelani, v kateremkoli materialu in na kateremkoli nosilcu in ki so starejši od 50 let,
5. mozaiki v kateremkoli materialu, ročne izdelave, z izjemo tistih, ki so zajeti v 1. ali 2. točki tega člena, in risbe na kateremkoli nosilcu, ročne izdelave in v kateremkoli materialu (razen tistih iz 14. točke), starejši od 50 let,
6. originalne grafike, tiski, sitotiski, litografije, originalne grafične plošče, plakati, lepaki, letaki, razglednice, vrednostni papirji, starejši od 50 let,
7. originalne skulpture, kalupi in njihove kopije, ki so bile narejene po istem postopku kot originali, iz kateregakoli materiala, ki niso zajeti v 1. točki tega člena in so starejši od 50 let,
8. fotografije, filmi in njihovi negativi ter originalni zapisi zvoka, starejši od 30 let,
9. inkunabule in rokopisi, vključno z zemljevidi in partiturami, posamezno ali v zbirki, ki so starejši od 50 let,
10. knjige, posamično ali v zbirki, starejše od 100 let,
11. tiskani zemljevidi, kartografsko gradivo, posamezno ali v zbirki, starejši od 50 let,
12. dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti zasebnega arhivskega gradiva, katerekoli vrste in na kateremkoli nosilcu, starejše od 50 let,
13. arhitekturne, znanstvene in inženirske risbe, skice in makete, starejše od 50 let,
14. zbirke ali predmeti iz geoloških, zooloških, botaničnih in anatomskih zbirk,
15. numizmatične in filatelistične zbirke, zbirke domoznanskega, zgodovinskega ali paleontološkega gradiva ali posamezni predmeti iz takšnih zbirk, starejši od 50 let,
16. prevozna sredstva in njihovi deli, starejši od 50 let,
17. katerikoli drugi predmeti, ki niso vključeni v zgoraj navedene točke in so:
– igrače, igre, starejše od 50 let,
– steklenina, starejša od 50 let,
– zlatnina, srebrnina in drugi zlatarski, kositrarski in pasarski izdelki, starejši od 50 let,
– pohištvo (razen tisto, zajeto v osmi alinei), starejše od 70 let,
– optična, fotografska in filmska oprema, starejša od 50 let,
– glasbeni inštrumenti, starejši od 50 let,
–ure ter njihovi deli, starejši od 50 let,
– leseni predmeti, smuči, panjske končnice, skrinje, starejši od 50 let,
– lončenina in keramika, starejša od 50 let,
– tekstilni izdelki, uniforme, noše, vezenine, preproge, tapiserije, tapete, starejše od 50 let,
– obleke (razen tistih iz prejšnje alinee), starejše od 75 let,
– orožje, deli orožja, strelivo, razstrelivo in vojaška oprema, starejši od 50 let,
– tehnični in obrtniški predmeti, orodje, stroji, merilna oprema, učni pripomočki ter njihovi načrti, risbe, navodila za uporabo, propagandni material, starejši od 50 let,
– prototipi in izdelki, izdelani v manjših serijah ali unikati, starejši od 30 let,
– vsi preostali predmeti, ki niso posebej navedeni in so starejši od 100 let.
2. člen
Predmet iz 1. člena tega pravilnika se v skladu z mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je Republika Slovenija, šteje za narodno bogastvo, če izpolnjuje eno ali več naslednjih zahtev:
– ima status kulturnega spomenika državnega ali lokalnega pomena,
– sodi v prvo ali drugo točko prvega člena,
– je inventariziran kot del zbirke javnega muzeja, arhiva ali knjižnice oziroma kot del opreme ali zbirke cerkve ali cerkvene ustanove,
– ima za Republiko Slovenijo kulturno vrednost zaradi svojega zgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega ali splošnega človeškega pomena.
3. člen
Pri odločanju o kulturni vrednosti iz prejšnjega člena se upoštevajo naslednja merila:
1. predmet je delo umetnika, oblikovalca ali ustvarjalca, ki je pomemben za določeno področje kulture v Sloveniji,
2. je izdelek domače ustvarjalnosti oziroma znanja,
3. je značilen (tipičen) s stališča kulturne dediščine Republike Slovenije ali njenih regij,
4. je povezan z osebnostjo, pojavom ali dogajanjem, pomembnim za slovensko zgodovino oziroma za zgodovino na ozemlju Republike Slovenije,
5. je povezan s kulturnim spomenikom ali z drugim pomembnim kulturnim okoljem,
6. je na ozemlju Republike Slovenije redek, ogrožen ali bo postal redek.
4. člen
Pristojnosti in postopek ugotavljanja, kateri predmeti se v konkretnih primerih v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika štejejo za narodno bogastvo, bo določen z izvršilnim predpisom, kot ga določa četrti odstavek 31. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Do uveljavitve tega predpisa se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o postopku za izdajo dovoljenj za izvoz kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 19/95).
5. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 617-74
Ljubljana, dne 31. julija 2000.
mag. Rudi Šeligo l. r.
Minister
za kulturo