Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2000 z dne 10. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2000 z dne 10. 8. 2000

Kazalo

3376. Odlok o lokacijskem načrtu za obvoznico Pragersko, stran 8926.

Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97), 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99), 16. člena statuta Občine Rače–Fram (MUV, št. 12/99) in 21. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99 in 98/99) so Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 14. seji dne 26. 6. 2000, Občinski svet občine Rače–Fram na 13. seji dne 9. 6. 2000 in Občinski svet občine Kidričevo na 14. seji dne 29. 6. 2000 sprejeli
O D L O K
o lokacijskem načrtu za obvoznico Pragersko
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/86, 2/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/9, 72/95, 13/96, 11/99), prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97 in 72/99), Občine Rače–Fram (MUV, št. 1/86, 12/86, 16/87 in popravek 19/87, 22/88, 7/93 in 8/94) in Občine Kidričevo (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93 in 16/94, Uradni list, RS, št. 49/97), sprejme lokacijski načrt za obvoznico Pragersko (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom “Lokacijski načrt za obvoznico Pragersko“ izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v marcu 2000 pod številko projekta 30 – 112/97.
2. člen
Lokacijski načrt določa ureditve oziroma posege v prostor, ki se nanašajo na območje obvoznice Pragersko, spremljajoče ureditve ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov in naprav. Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze.
Tekstualni del obsega:
– splošni del,
– odlok o lokacijskem načrtu,
· obrazložitev lokacijskega načrta,
– izhodišča za izdelavo lokacijskega načrta,
· opis prostorskih pogojev za realizacijo obvoznice, priključnih cest in vodotokov,
· potrebni infrastrukturni objekti in naprav, ter prestavitve in prilagoditve obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
· prostorske ureditve po posameznih področjih,
· rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
· geodetski elaborat,
· oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
· etapnost izvajanja lokacijskega načrta,
– tehnični elementi za zakoličbo,
· soglasja k lokacijskemu načrtu,
· poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:
· izsek iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana
Republike Slovenije                                    M 1:250.000,
· izsek iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana občin
Slovenska Bistrica, Rače–Fram
in Kidričevo                                           M 1: 5000
· pregledna karta                                      M 1: 5000
– pregledna situacija ureditvenih
kart                                                   M 1: 5000
· ureditvene situacije                                 M 1: 1000
– ureditvena situacija melioracij                      M 1: 5000
– pregledna situacija komunalnih
kart                                                   M 1: 5000
· situacija komunalnih vodov                           M 1: 1000
· karakteristični prečni profili                       M 1: 50
· pregledni vzdolžni profil                            M 1: 5000/500
· obodna parcelacija in načrt
gradbenih parcel                                       M 1: 2000
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča obvoznice, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za potrebne deviacije lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta, so v naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Spodnja Polskava
973/2, 1441/1, 973/1, 941, 948/3, 937/2, 939/1, 939/2, 943/2, 944/2, 944/1, 813, 810, 814/2, 815, 805/1, 1455, 805/2, 807/1, 807/2, 1454, 1532, 807/3, 750, 551, 751, 552/3 552/2, 553, 552/1, 558, 731/2, 738, 749/1, 747/1, 747/3, 1461/1, 747/5, 747/2, 560/4, 1465/4, 560/2, 1461/6, 563, 1471/17, 1425/1, 667, 668/2, 669/1, 1508, 1471/21, 1471/1, 1471/20, 669/2, 670/1, 671, 672, 673, 662/1, 675, 676, 677, 678, 661, 679, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 646, 692/1, 645/1, 645/2, 644, 643/2, 702, 708/1, 708/2, 709, 710, 711/1, 711/2, 712, 715/1, 715/2, 728/1, 643/1, 728/2, 642, 639, 732, 729, 1464/1, 1525, 970, 168, 948/2, 948/1, 810, 747/5, 937/1, 1000/85, 998/2, 1472, 1547, 1545, 1546, 1444, 1548, 638/1, 559, 730;
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov in melioracijskih posegih:
973/2, 973/1, 948/3, 948/1, 941, 939/1, 815, 814/2, 813, 810, 807/1, 805/2, 747/3, 747/1, 732, 729, 728/2, 728/1, 715/2, 715/1, 712, 711/2, 711/1, 710, 709, 708/2, 708/1, 702, 692/1, 691, 690, 689, 688, 673, 672, 671, 670/1, 662/3, 662/2, 662/1, 661, 660, 650/1, 647, 646, 645/2, 645/1, 644, 643/2, 643/1, 642, 639, 638/2, 566, 561/2, 560/3, 560/1, 559, 558, 557, 556, 554/2, 554/1, 553, 552/3, 551, 550, 549/2, 549/1, 547, 546, 1471/21, 1471/17, 1465/1, 1455, 943/1, 819, 948/6, 948/7, 948/23, 948/31, 948/32, 692/2, 693, 694, 697, 1461/1, 1540, 1544, 1545, 1547, 1548, 552/1, 552/2, 568, 638/1, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 749/1, 805/1, 937/1, 937/2, 943/2, 948/2;
k.o. Gorica
898, 896, 893/4, 886, 870/1, 340/6, 340/4, 340/34, 340/33 340/32, 340/31, 340/30, 340/3, 340/22, 340/21, 340/1, 329, 324, 322, 317, 316, 313, 309/2, 309/1, 262/3, 261/1, 258, 257, 897, 260, 259, 310, 340/29, 340/5, 337/1, 60, 337/2, 335/2, 335/1, 340/18, 340/19, 340/20, 340/16, 337, 335;
Parcela za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov in melioracijskih posegih
896, 340/4, 322, 317, 316, 313, 309/2, 309/1, 308/4, 258, 259, 260, 261/1, 262/3, 310, 324, 329, 340/3, 340/30, 340/31, 870/1, 886, 893/4, 897, 898;
k.o. Stražgonjca
679, 656/2, 652/1, 651/1, 649/1, 411/9, 411/8, 411/6, 411/5, 411/4, 411/13, 411/10, 392/2, 391/2, 390/2, 390/1, 389/2, 389/1, 388/2, 388/1, 387, 386, 385, 370, 369, 368, 365/2, 365/1, 198, 197, 196, 189, 187, 186, 185, 180, 177, 168/2, 167/3, 167/1, 165, 164, 158/3, 157/3, 150/8, 150/7, 148/2, 144/1, 179, 178, 364, 375, 376, 377, 378, 391/1, 205, 109, 365/3, 205, 206, 208, 363/2, 365/2, 144/3, 102, 161, 176, 363/1, 409/4, 650;
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov in melioracijskih posegih
6521, 411/9, 411/13, 368, 365/2, 365/1, 349, 189, 187, 144/1;
k.o. Šikole
889/1, 870/1, 869, 867, 865, 889/2, 277/1, 276, 275, 278, 274, 273, 272/1, 271/1, 270/1, 220/1, 219, 218, 217, 209/1, 200/1, 199, 198, 193, 192/1, 186, 177, 172, 171, 169, 167, 165/1, 164/1, 163, 162, 161, 160, 159, 158, 157, 156, 155, 154, 153, 277/2, 269/2, 268/2, 187/2, 174/2, 168/2, 165/2, 164/2, 178/1, 120/1, 123/2, 129/2, 127/1, 128/1, 129/1, 860/2, 150/6, 176/4, 176/1, 177, 178/2;
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov in melioracijskih posegih:
177, 174/2, 867, 186, 187/2, 192/1, 193, 198, 199, 200/1, 209/1, 216/1, 220/3, 220/1, 889/1, 259, 870/1;
Kanaliziranje potoka:
186, 187/2, 192/1, 193, 198, 199, 200/1, 209/1, 216/1, 220/3, 220/1, 258, 870/1, 871, 889/1;
k.o.Pongrce
103, 102, 101, 100, 99.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO-TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka se namenja za potrebe izvedbe:
– obvoznice in priključnih cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, podvoz, mostovi),
– vodnogospodarskih ureditev (regulacije vodotokov ipd.),
– ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje.
5. člen
Lokacijski načrt se nanaša na odsek obvoznice Obvoznica Pragersko, in sicer na obstoječo glavno cesto I. reda G 1 – 2, odsek 1290 Slovenska Bistrica – Hajdina se navezuje na začetku v km 4,460 in se nanjo na koncu priključi v km 11,947. Namen izgradnje obvoznice je izboljšati potek prometa, ki sedaj poteka skozi Pragersko in dvakrat nivojsko križa železnico.
6. člen
Obvoznica:
Dolžina odseka obvoznice je 6,048 km. Trasa obvoznice Pragersko je zasnovana kot dvopasovna cesta. Projektirani normalni prečni profil je 9,50 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,25 m, dva robna pasova po 0,30 m in dve bankini po 1,20 m.
Vertikalni in horizontalni elementi na obvoznici so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 80 km/h.
7. člen
Priključki in deviacije cest in poti
Obvoznica se na obstoječe omrežje navezuje na začetku in koncu odseka ter z vmesnim priključkom na lokalno cesto Gaj – Stražgonjca – Sp. Gorica. Vsi priključki so nivojski. Ti priključki so:
– priključek Pragersko s priključno cesto, ki je del rekonstruirane obstoječe ceste G1-2 (M 3-3). Križišče je predvideno kot T križišče s pasovi za leve zavijalce.
– priključek Spodnja Gorica s priključno cesto. Ta priključek navezuje obstoječo lokalno cesto med vasmi Stražgonjca in Spodnja Gorica na novo cesto. Križišče je predvideno kot nivojsko križišče s pasovi za leve zavijalce.
– priključek Šikole je predviden kot dvojno T križišče. V km 5,577 se na obvozno cesto z južne strani priključi obstoječa cesta G1-2 (M 3-3), na severu pa se v km 5,935 navezuje lokalna cesta proti Račam. Križišči sta predvideni s pasovi za leve zavijalce.
Zaradi izgradnje obvoznice Pragersko je potrebno zgraditi naslednje deviacije cest in poti:
– deviacija železniške proge ni potrebna, gradnja objekta je predvidena z narivanjem pod progo,
– večje deviacije kategoriziranih ali lokalnih cest zaradi gradnje obvozne ceste niso potrebne. Tako je obstoječa glavna cesta deviirana le na začetku in koncu odseka zaradi ureditve horizontalnega in vertikalnega priključevanja na obvoznico. Prav tako je deviirana lokalna cesta Stražgonjca – Sp. Gorica v območju priključka v skupni dolžini 260 m.
Za zagotovitev dostopnosti na obdelovalne površine in povezavo pa so predvidene deviacije obstoječih poljskih poti in ureditev novih vzdolžno ob obvozni cesti. Te deviacije so:
– deviacija 1 v km 0,623, NPP 9 m, dolžine 220 m, priključek Pragersko s priključno cesto, ki je del rekonstruirane obstoječe ceste G1-2 (M 3-3). Križišče je predvideno kot T križišče s pasovi za leve zavijalce,
– deviacija 2, v km 1,105, NPP 4 m, dolžine 240 m, šolska pot od podaljška Bizjakove ulice mimo Orthabra do Slokače. Križanje je predvideno v podhodu
– deviacija 3, v km 1,596, NPP 4m, dolžine 160m, poljska pot, potek omogoča nivojsko prečkanje obvoznice večjim kmetijskim strojem v času poljedelskih del,
– v območju križanja obvozne ceste z železniško progo s podvozom pod železnico je po programu železnice predvideno, da ob progi levo in desno poteka povezovalna pot preko objekta. S poti levo ob progi je predvidena nova pot v dolžini cca 250 m severno ob obvoznici do obstoječe poti v P38,
– deviacija 4, km 3,252, NPP 4 m, dolžine 280 m, poljska pot ob potoku Črnec. Nova vzporedna poljska pot v dolžini 1050 m severno ob obvoznici pa povezuje obstoječo pot s potjo desno ob progi,
– prav tako sta novi povezovalni poljski poti predvideni levo in desno ob obvoznici od km 3,880 pri priključku Sp. Gorica do km 4,750, kjer se navezujeta na obstoječo poljsko pot,
– deviacija 5, v km 3,880, NPP 7,90, dolžine 140 m, priključek Spodnja Gorica s priključno cesto
– deviacija 6, v km 3,880, NPP 7,90 m, dolžine 150m, priključek Spodnja Gorica s priključno cesto. Ta priključek navezuje obstoječo lokalno cesto med vasmi Stražgonjca in Spodnja Gorica na novo cesto. Križišče je predvideno kot nivojsko križišče s pasovi za leve zavijalce,
– deviacija 7, v km 4,650, NPP 4m, dolžine 200 m, križanje obstoječe lokalne poti med Šikolami in Sp. Gorico z obvoznico je predvideno kot nivojsko prečkanje,
– deviacija 8, v km 4,850, NNP 4 m, dolžine 280 m, poljska pot, predviden je prehod poljske poti v podvozu s svetlo višino 4,25m. Potek omogoča izvennivojsko prečkanje obvoznice kmetijskim strojem v času poljedelskih del,
– deviacija 9, v km 5,577, NPP 9 m, dolžine 190m, priključek Šikole je predviden kot T križišče. V km 5,577 se na obvozno cesto z južne strani priključi obstoječa cesta G1-2. Križišče ima predvidene pasove za leve zavijalce,
– deviacija 10, v km 5,935, NPP 9 m, dolžina 180m, priključek Šikole predvideno kot T križišče, na severu se v km 5,935 navezuje lokalna cesta proti Račam. Križišče ima predvidene pasove za leve zavijalce,
– deviacija 11, križanje obstoječe lokalne ceste z obvoznico v km 5,162 je predvideno kot nivojsko prečkanje,
– nove, obvozni cesti vzporedne dostopne poti, potekajo delno po južni in delno po severni strani obvoznice v skupni dolžini 4, 565 km. Za prehod kmetijske mehanizacije v smeri Rače – Podova je na južni strani vključena poljska pot, ki omogoča prečkanje glavne ceste v križišču za Rače v km 5,935.
8. člen
Objekti
----------------------------------------------------------------------------  
Podvozi pod obvoznico                            km      l      š   sv. viš
                                                       (m)    (m)    (m)
---------------------------------------------------------------------------  
  
Podvoz 3-3 pod železniško progo               2+176   68,60   24,50  4,75
Objekt je zasnovan kot zaprti armirano 
betonski okvir, ki se nadaljuje v keson
pred  in  za objektom, debelina talne 
plošče je 1 m,  debelina voziščne plošče
pa 0,70 do 0,75 m.
Podvoz 3-3a na deviaciji 4 poljske poti     3 +252,45  8,20    5,00  3,00
Objekt  je  zasnovan kot poševni armirano
betonski okvir z vzporednimi krili,
debelina plošče je 0,40 m.
Podvoz 3-4, na deviaciji 8 za poljsko pot   4+850,00  10,59    6,00  4,25
Objekt  je  zasnovan kot armiranobetonski
okvir z vzporednimi krili, debelina
plošče je 0,50 m.
  
Podhod pod obvoznico 
Podhod 3-1 na deviaciji 2, za šolsko pot       1+105   9,95    5,00  2,60
Objekt  je  zasnovan kot armiranobetonski
okvir z vzporednimi krili, debelina
plošče je 0,50 m.
----------------------------------------------------------------------------
Mostovi                                           km     l     š   sv. viš
                                                        (m)   (m)    (m)
----------------------------------------------------------------------------
  
  
Most 5-1 čez potok Črnec                     3 +266,4  9,20   7,00   3,10
Objekt  je zasnovan kot poševni
armirano + betonski  okvir z vzporednimi
krili, debelina plošče je 0,60 m.
Most 5-2 za potok Rakitovec (Prednico)          4+483  9,20   5,00   2,96
Objekt  je  zasnovan kot armiranobetonski
okvir s poševnimi krili, debelina
plošče je 0,50 m.
Ploščati propust
Ploščati propust 3-2 za Mlinski potok           1+893  9,20   4,00   3,40
Objekt  je  zasnovan  kot zaprti armirano
betonski okvir s poševnimi krili,
debelina plošče je 0,40 m.
----------------------------------------------------------------------------
Poleg teh objektov so na regulacijah manjših potokov in melioracijskih jarkih cevni propusti ali ploščati propusti manjših prerezov.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
9. člen
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev obvoznice, priključnih cest in vodotokov mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Obvoznica:
Vse odbojne ograje so kovinske.
Objekti na obvoznici:
Mostovi, podvozi in podhodi morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora. Prostor ob objektih se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Posegi v obcestni prostor:
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Na stiku obvoznice s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov z obvoznice v odprto krajino.
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi obvoznice priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
Posegi v obvodni prostor reguliranih vodotokov:
Vsi vodotoki se regulirajo sonaravno s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za sonaravno ureditev vodotokov se izdela vodnogospodarski in krajinski načrt.
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.
V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
10. člen
Kanalizacija:
Na območju trase ni obstoječe kanalizacije.
11. člen
Vodovod:
Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev, določenih s tem odlokom, se izvedejo naslednji posegi na vodovodnem omrežju:
Vodovod
– v km 1+450 prečka obvoznico vodovod SC 350 mm, predvidena je zamenjava cevi z duktilom 350 mm v dolžini 200m. Prečkanje pod obvoznico se izvede z zaščitnimi jeklenim cevovodom v dolžini 35m.
– V km 4+280 prečka obvoznico vodovod SC 250 mm, predvidena je zamenjava z duktilom v dolžini 140m. Pod obvoznico je zaščitni cevovod iz jeklenih cevi v dolžini 40m.
– v km 4+750 prečka obvoznico vodovod SC 350 mm, predvidena je prestavitev s cevmi iz duktila 350 mm v dolžini 310m. Prečkanje pod obvoznico se izvede z zaščitnim cevovodom v dolžini 50m.
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe:
· zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku obvoznice Pragersko
· zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti začasne bay-pase.
12. člen
Elektrika:
Zaradi gradnje obvoznice Pragersko je potrebno izvesti naslednje ukrepe in posege na obstoječem in predvidenem elektro omrežju:
Srednjenapetostni vodi

– V km 0+710, obstoječi 20kV DV RTP Sl. Bistrica križa obvoznico, načrtovana je zamenjava obstoječega droga z dvema novima,
– V km 0+953, obstoječi 20kV DV Pragerska vas križa obvoznico, načrtovana je zamenjava dveh lesenih drogov z novimi betonskimi,
– V km 4+175, predviden 20 kV, ki bo povezoval TP Sp. Gorica in TP Stražgonjca, položijo se plastične cevi,
– V km 5+153, obstoječi 20kV DV Rače – Šikole križa obvoznico, načrtovana zamenjava dveh drogov z novimi betonskimi,
– V km 5+220, obstoječi 20kV DV Šikole – Cirkovci križa obvoznico, načrtovana zamenjava droga z novim betonskim.
Transformatorske postaje
– TP/1 Načrtovana je izgradnja transformatorske postaje za potrebe črpališča v podvozu železniške proge TP 20/0.4 kV Pragersko črpališče (tip TPM 1x 30 kVA) v km 2+150. Za napajanje predvidene TP/1 je potrebno zgraditi 20kV kablovod, ki bo vključen v obstoječi 20 kV DV Prageska vas. Trasa kablovoda poteka po južni strani obvoznice. Dolžina ca. 1200 m.
– Načrtovana je izgradnja transformatorske postaje na betonskem drogu TB – 30; 10-20/0.4kV; 35kVA v km 5 + 500. Za napajanje predvidene je potrebno zgraditi 20kV kablovoda v dolžini ca. 320m.
Ob preureditvi obstoječih elektroenergetskih vodov se s tras le-teh odstranijo vsi elementi daljnovodov, ki ne služijo več svojemu namenu (stebri, temelji, vrvi, izolacija itd.).
13. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede na naslednjih odsekih:
Načrtovana je ureditev javne razsvetljave priključkov obstoječih ceste na obvoznico, in sicer za nivojske priključke:
1. Razsvetljava križišča v km 0+220, napajanje iz omarice JR, ki bo napajana po NN omrežju TP SP. Polskava 1.
2. Razsvetljava križišča v km 0+636, napajanje iz obstoječe TP 20/04kV Pragersko grad.
3. Razsvetljava križišča v km 3+875, napajanje iz omarice JR, ki bo napajana po NN omrežju TP Stražgonjca.
4. Razsvetljava križišča v km 5+577, napajanje iz TP/1.
5. Razsvetljava križišča v km 5+935, napajanje iz TP/1 po NN kablovodu.
14. člen
Omrežje zvez
Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev, določenih s tem odlokom, je treba prestaviti oziroma prilagoditi naslednje telekomunikacijske objekte, omrežja in naprave:
· naročniški kabel TK 10 za povezavo naročnikov v Sp. Gorici, ki ga bo potrebno v km 3,850 prestaviti in zaščititi,
· samonosilni medkrajevni telefonski kabel TF 33, prečka obvoznico pri Kmetijskem kombinatu Ptuj v km 0,375 zato je potrebna njegova zaščita,
· signalnovarnostne naprave in telekomunikacijske naprave, ki potekajo ob levi strani železnice so prizadete z gradnjo bodočega podvoza. Predvidena je njihova začasna prestavitev začasna pločevinasta korita PK 300 v času gradnje, po končani gradnji objekta pa tudi končna ureditev s prestavitvijo kablov v betonska kabelska korita.
15. člen
Plinovod
Plinovod R 14 s premerom DN 100 je zaradi gradnje obvoznice tangiran na naslednjih mestih:
· v km 1+241 pod kotom 70°, zato je predvidena prestavitev, ki se izvede s prekinitvijo pretoka s tovarniško predizoliranimi cevmi za II. razred. Izolacijski spoji med cevmi se izvedejo s termoskrčnim materialom,
· v km 0+219 šolske poti, zato je predvidena prestavitev, ki se izvede s prekinitvijo pretoka s tovarniško predizoliranimi cevmi za II. razred. Izolacijski spoji med cevmi se izvedejo s termoskrčnim materialom,
· v km 0+050 na deviaciji 9 za Šikole, kjer je predvidena zaščita z armirano betonskimi ploščami v raščenem terenu tako, da segajo plošče na vsaki strani 5,0 m od roba ceste.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
16. člen
Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov
Ureditev vodotokov
Prečkanja vodotokov in odvodnikov se izvede s premostitvenimi objekti.
V lokacijskem načrtu je predvidena ureditev potokov z dodatnim zavarovanjem dna in brežin, zaključenega s talnimi pragovi, in sicer izven območja premostitvenih objektov.
Svetle odprtine premostitvenih objektov:
Mlinski potok                               4 x 3,40 l = 9,20 m
Framski potok + deviac.                 12,70 x 3,10 l = 9,20 m
Prednica                                    5 x 2,96 l = 9,20 m
Rakitovec                                           BC Fi 80 cm.
Načela urejanja vodotokov so enaka načelom obnove biotopov, saj so vodotoki eden od najpomembnejših ekosistemov v krajini. Pri tovrstnih ureditvah ne sme biti edino merilo za urejanje vodotokov vodarsko tehnična zahteva po zagotovitvi nadzorovane odvodnje, ampak je treba upoštevati tudi načela obnove naravnih kakovosti krajine.
Detajlna drenažna mreža
Trasa obvoznice poteka preko že zgrajenega drenažnega sistema. Na delu melioracijskega območja katero je direktno prizadeto z izgradnjo obvoznice bo narejena nova drenažna mreža z enakim hidravličnimi parametri kot obstoječa drenaža.
Obvoznica v bistvu prizadene že hidromeliorirana območja. Povprečna globina drenov je okrog 1 m. Minimalna globina drenov je 0,7 m, kar je minimalno za globoko podrahljanje. Minimalni padec drenov je 2‰ v izjemnih primerih 1‰.
Razmak med dreni znaša 15 m in je odvisen od naravnega padca terena in hidravlične prevodnosti, ter pedološke sestave tal.
Nad dreni bo vgrajen gramoz, hidravlični filter povprečne višine 0,60 m, in sicer v vsaki drugi dren oziroma na razdaljo 30 m. V popisu del upoštevamo širino izkopa 0,25 m (izkop z drenažnim strojem), kar pomeni 0,60 x 0,25 = 0,15 m3/m’.
Na celotnem območju na katerem bomo rekonstruirali drenažo, bo vgrajena drenažna mreža. Na območju bo položena detajlna drenažna mreža iz plastičnih drenažnih cevi odgovarjajočega profila Fi 8–10 cm, v kombinaciji z gramoznim filtrom.
Na koncu drenov bo narejena plastična izlivka z žabjim pokrovom. Drenažna mreža bo izvedena po sistemu dreni z direktnim iztokom v odprti jarek – razen manjšega dela, kateri je projektiran na zbiralce.
Odvodnjavanje in zaščita podtalne vode
Glede na različne pogoje poteka trase in zahteve okolja, po katerem trasa poteka, ločimo več različnih sistemov odvodnjavanja. V hidrogeološkem poročilu je trasa glede na navodila Smernic za vsebino PGD projekta vodnogospodarskih ureditev z ozirom na zaščito podzemne vode razdeljena na pet različnih pododsekov:
Od km 0,000 do km 2,400 nastopa slabo propustna plast zemljine, dovoljena je disperzna odvodnja, izvedba posebnih tesnilnih konstrukcij ni potrebna. Na tem delu je predvideno odvodnjavanje vozišča in cestnega telesa po disperzno na okoliški teren oziroma v cesti vzporedne odprte melioracijske jarke. V podvozu se voda z vozišča odvaja v kanalizacijo in nato s prečrpavanjem v odvodnik.
Od km 2,400 do km 3,400 se giblje debelina slabo propustne zemljine do 2 m zato je na tem delu predvideno kontrolirano odvodnjavanje vozišča v obcestni jarek z izvedenim tesnenjem z glinenim nabojem debeline 40 cm in 30 cm nadkritjem. Pred izpustom v recipient so predvideni lovilni bazeni.
Od km 3,400 do km 4,500 je dovoljena disperzna odvodnja padavinskih vod.
Od km 4,500 do km 4,700 je zmerno občutljivo področje, za odvodnjavanje cestnega telesa so predvideni obcestni jarki z izvedeno tesnilno konstrukcijo iz glinenega naboja debeline 40 cm in nadkritja v debelini 30 cm. Pred izpustom v recipient so predvideni lovilni bazeni.
Od km 4,700 do konca predvidene trase je zelo občutljivo območje na področju zajetja pitne vode Šikole. Na tem delu je predvideno ločeno odvodnjavanje vozišča v koritnico in v vodotesno kanalizacijo, medtem ko se brežine odvodnjavajo v odprte jarke z izvedeno tesnilno konstrukcijo z glinenim nabojem 60 cm in nadkritjem debeline 30 cm. Jarki so ščiteni še 4 m od osi dna jarka z naklonom 10% proti jarku.
Potek varstvenih pasov virov pitne vode
Obvozna cesta bo potekala po varstvenih pasovih črpališča Šikole (UV občin Ormož in Ptuj, št. 19/92) in po četrtem varstvenem pasu za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 8/92).
Četrti varstveni pas za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju
Od km 0+000 do km 3+850 poteka obvoznica po četrtem varstvenem pasu Dravskega polja, to je vplivno območje z blagim režimom varovanja. Varstven pas je namenjen zaščiti podzemne vode, ki teče proti črpališčem. Izvajati je potrebno vse ukrepe, ki preprečujejo onesnaženje podzemne vode, kar predpisujejo odloki.
Tretji ali ožji varstveni pas črpališča Šikole
Od stacionaže 3+850 do km 6+000 poteka obvozna cesta po tretjem varstvenem pasu črpališča Šikole.
Kanalizacija za meteorne vode iz obvozne ceste
Na ožjem varstvenem pasu, to je od km 4+700 do km 5+900 je predviden odvod meteorne vode s cestne površine skozi ulične požiralnike z usedalnikom v obcestni vodotesni kanal, na katerem so predvideni revizijski jaški. Izvedba kanalizacije je predvidena iz PVC cevi, vgrajenih po priloženem detajlu. Izvedba kanalov in revizijskih jaškov mora biti vodotesna. Revizijski jaški so naslednjih dimenzij:
J1 do J13         BC Fi 60 cm
J21 do J29        BC Fi 60 cm
J14 do J20        BC Fi 80 cm
do 60 m.
Kanal 1 poteka od jaška 1 do jaška 6 ob desnem robu obvozne ceste, nato jo prečka in od jaška J7 do jaška J14 poteka ob levem robu. Z nasprotne smeri se priključi kanal 2, ki se začne z jaškom J29.
Od jaška J14 je meteorna voda speljana v prepustu na desni – južni rob obvozne ceste, prečka obcestni jarek in v odprtem kanalu, poteka ob poljski poti proti severnem delu naselja Šikole in se skozi usedalnika priključi v odvodnik Rakitovec.
Usedalnik je predviden za zadrževanje kritičnega naliva in morebiti razlitih pulitantov. Lociran je pred naseljem, torej že izven ožjega varovanega območja. Odtok iz usedalnika je skozi montažni prelivni jašek (VGB Maribor). Zemeljski zadrževalni bazen mora imeti v dnu in na brežinah glinasti naboj deb. 40 cm. Jarek bo utrjen s kanaletami, ki morajo biti kvalitetno vodotesno položene.
V povezavi z znižanjem nivelete v fazi priprave PGD za pribl. 0,80 do 1 m se gravitacijsko uredi odtok meteornih voda v potok Ratitovec na JV delu naselja Šikole. Z izvedbo cevovoda skozi polje ob VV daljnovodu do poljske poti in ob njej do izliva v potok. Potrebno je načrtovati zadrževalni bazen z usedalnikom.
Odtok meteornih vod iz obcestnih jarkov
Od km 4+660 do km 6+000 Obvoznice Pragersko na vodovarstvenem območju
V projektu ceste so predvideni obojestransko globoki obcestni jarki, iz katerih pa gravitacijski odtok do najbližjega odvodnika Rakitovca ni izvedljiv. Obcestni jarki so vključno z nasipom ceste povprečne širine 9 m. Izvedeni so vodoneprepustno in tvorijo zaščitni pas za varstvo podtalnice za primer nesreče in škodljivega razlitja.
Obcestni jarki na ožjem vodovarstvenem območju se obojestransko nagibajo k profilu obvozne ceste P 105 v km 5+250. Levoobrežna jarka I in II se skozi prepust iz BC Fi 60 cm priključita v zbirni jašek na desnem pasu ceste, v katerega sta speljana tudi jarka III in IV. Zbirni jašek je velikosti 3 x 1,2 x 2,5 m. Izdelan je iz vodoneprepustnega betona in prekrit s pohodno rešetko. V jašku je vgrajena potopna stena, tako, da je hkrati tudi lovilec olja. Jašek mora biti dodatno vodoneprepustno obdelan s hidrotes. premazom. Iz jaška je pretok speljan po kanalu iz BC v ponikalnik.
Voda iz obcestnih jarkov na kratkem odseku obvozne ceste od km 4+500 do 4+700 je priključena v odvodnik Rakitovec, posebno čiščenje ni predvideno, ker je odsek opredeljen kot zmerno občutljiv.
Združitveni jašek je hkrati tudi lovilec olja in bencina. Iz združitvenega jaška, ki je v prečnem profilu P 105 je pretok speljan po kanalu iz BC Fi 60 cm v ponikalnik. Ponikalnik je predviden v trikotnem prostoru med obvoznico in obstoječo poljsko potjo. Vtok v ponikalnik je v profilu P 104.
Ponikalnik je podolgovate oblike, dolžine 50 m in širine od 9 do15 m, ter ponilane površine 400 m2.
Zemeljski zadrževalni bazen
Za čiščenje meteornih vod s cestne površine je predviden na desnem bregu Framskega potoka. V njega so priključene meteorne vode z odseka obvozne ceste od km 2+450 do km 3+200. Objekt je predviden kot usedalnik z lovilcem olj in zadrževalnik. Predviden je v zemeljski izvedbi, z vgrajenim glinastim nabojem deb. 40 cm v dnu in na brežinah. Odtok iz objekta je skozi montažni prelivni jarek (VGB Maribor) pravokotne oblike. Jašek ima funkcijo sifona in preprečuje odtok morebitnih pulitantov v odvodnik, poleg tega omogoča odtok padavinske vode skozi dušilko v količini Qd Črpališče meteorne vode iz useka obvozne ceste pod železniško progo
Iz najnižjega dela useka, kamor sta speljana kanala 3 in 4 je odtok speljan po kanalu 5 v črpališče v km 2+360. Količina vode je Q = 81 l/s, hčrp = 6 m. Predvideni sta 2 črpalki v jašku velikosti 3 x 2 x 6 m.
Zaradi zaščite podtalnice je poleg navedenega potrebno upoštevati:
– vozne in pomožne površine v območju vplivnem varstvenem pasu morajo biti nepropustno utrjene;
– v območju vodovarstvenih pasov je potrebno izvesti ob vozišču ustrezno varovalno ograjo zaradi zaščite pred izpadom vozil s cestišča.
Za čiščenje površinskih vod vodotokov se pred ponikanjem oziroma izpustom zagotovi infrastruktura za sistem čiščenja. Tehnologija čiščenja se prilagodi zahtevani stopnji čiščenja, ki se določi v posebni projektni dokumentaciji in na osnovi posnetka ničelnega stanja.
Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati projekt varovanja, monitoringa ter potrebnih ukrepov v primeru havarije za zagotavljanje zaščite podtalnice.
Pri izvajanju gradbenih in pripravljalnih del mora izvajalec zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da se pri izkopu pa tudi kasneje preprečijo morebitna izlitja nevarnih snovi v podtalje oziroma, da se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev. Na območju ni dovoljeno skladiščenje goriv in maziv za delovne stroje. Pri gradnji je dovoljeno uporabljati takšen material, ki kasneje ne more ogroziti podtalnice.
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov:
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice.
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe s pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje. V ta namen je zato potrebno opredeliti nadomestni vodni vir, ki bi, če bi se to zgodilo, lahko pokril ta izpad in zanj, z odgovarjajočimi raziskavami to tudi dokazati.
Zaradi zagotovitve varnega funkcioniranja zgrajenih odvodnih sistemov je potrebno poskrbeti tudi za ustrezne protierozijske ukrepe, s katerimi se bo preprečilo prekomerno sproščanje materiala, ki bo sicer te zasipaval in s tem neposredno vplival (poslabšal) zlasti režim odtoka visokih voda.
Vsi vodotoki se regulirajo in uredijo sonaravno z obsaditvijo vodotoka.
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih.
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje obvoznice, priključnih cest in predvidenih regulacij ne sme poslabšati.
Zagotoviti je treba varno funkcioniranje in vzdrževanje zgrajenega odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in možnosti sproščanja materialov.
17. člen
Ureditve na območju kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžna plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica posega gradnje na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1,20 m.
Pri gradnji obvoznice je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
18. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Izvesti je treba predhodne arheološke raziskave ter ob izvedbi del zagotoviti arheološki nadzor, z možnostjo izvedbe zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih zemljišč. Arheološka območja ugotovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje obvoznice, priključnih cest in vodotokov.
19. člen
Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
Vse vodotoke je treba urediti in regulirati sonaravno. Elementi struge se morajo čim bolj približati naravni podobi in karakteristikam nižinskih vodotokov Dravskega polja.
20. člen
Varstvo pred hrupom
Na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji niso potrebni protihrupni ukrepi. V skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 24. členu te uredbe je treba v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa izvesti potrebne zaščitne ukrepe.
21. člen
Varstvo zraka
Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja obvoznice in priključnih cest onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Zaradi gradnje se bo promet po glavnih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa v mestu manj.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja obvoznice niso potrebni. Vse zasaditve ob prometnici imajo hkrati tudi funkcijo varovanja pred emisijami.
22. člen
Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi
Meteorne vode iz varovalnih pasov ob obvozni cesti so speljane v ustrezne zadrževalne bazene, ki imajo funkcijo oljnega lovilnika in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije ob morebitnih havarijah na cestah. Tovrstni objekti se uredijo vzdolž obvoznice pred vtokom vode s ceste v vodotok oziroma jarek ali podtalnico.
VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA
23. člen
Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
· prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
· deli trase obvoznice, ki omogočajo funkcionalno celoto;
· priključne ceste z deviacijami;
· vodnogospodarske ureditve;
· posamezni objekti na trasi obvoznice.
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in glavnih cestah čim manj moteno.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
24. člen
Monitoring
Investitor gradnje obvoznice, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem obsegu:
Površinske vode
· Program spremljanja vplivov na kakovost vode površinskih vodotokov v času gradbenih posegov v vodotokih vključuje parametre: pH, koncentracijo vodotopnega kisika in suspendiranih snovi, meritve motnosti, koncentracijo ekstrahiranih halogenih organskih spojin (EOX) in mineralna olja.
Monitoring mora vključevati Framski potok – Črnec (PV1) in dodatni merilni mesti na Mlinskem potoku (PV2) in potoku Prednica (PV3).
· Podroben načrt spremljanja onesnaženosti površinskih vod v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje obvoznice. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje.
Program opazovanja vplivov obvoznice Pragersko na površinske vodotoke v času obratovanja vključuje preiskave površinskega vodotoka in odpadnih vod iz zadrževalnika.
· Spremljanje negativnih vplivov na površinske vodotoke obsega:
spremljanje vplivov na kakovost vode Framskega potoka – Črnec (PV1). Program vključuje parametre: pH, koncentracijo vodotopnega kisika in suspendiranih snovi, meritve motnosti, koncentracijo ekstrahiranih halogenih organskih spojin (EOX) in mineralna olja. Opazovalni monitoring naj se izvaja enkrat letno v času srednjih vodostajev vsaj tri leta. Kolikor se razmere v potoku ne poslabšajo v primerjavi s stanjem pred gradnjo obvoznice Pragersko se lahko za naslednje obdobje zmanjša obseg in pogostost preiskav.
Spremljanje emisij odpadnih snovi iz zemeljskega zadrževalnika in usedalnika obsega:
· obratovalni monitoring vod iz zemeljskega zadrževalnika ob Framskem potoku – Črnec in usedalnika (iz katerega se vode odvodnjavajo v potok Rakitovec). Program monitoringa obsega parametre pH, električno prevodnost, neraztopljene in usedljive snovi, kemijsko potrebo po kisiku (KPK), adsorbirane halogene organske spojine (AOX), policiklične aromatske ogljikovodike (PAO) in od kovin svinec, kadmij in živo srebro. Vzorčenje naj se izvaja enkrat letno v obdobju treh let. Kolikor se v tem času ne ugotovi poslabšanje razmer v vodi, se lahko za naslednje obdobje zmanjšata obseg in pogostost preiskav,
· občasne preiskave sedimenta iz zemeljskega zadrževalnika in usedalnika. Program meritev in analize naj obsega celokupni organski ogljik (TOC), ekstrahirane halogene organske spojine (EOX), policiklične aromatske ogljikovodike (PAO), mineralna olja ter od kovin svinec, kadmij in živo srebro. Vzorčenje naj se izvaja enkrat letno v času januar/februar. Rezultate meritev je potrebno oceniti po določilih pravilnika o ravnanju z odpadki.
Kolikor se na osnovi rezultatov meritev in analize vode in sedimenta površinskih vodotokov (recipientov) ugotovi poslabšanje razmer, je potrebno obstoječe programe obratovalnih monitoringov vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere.
Podtalnica
· Vzpostaviti imisijski monitoring kvalitete in količine podtalnice, s katerim bo nedvoumno možno ugotoviti eventualen vpliv obvoznice in vodnogospodarskih ureditev.
· Monitoring negativnih vplivov na podtalnico v času gradnje obvoznice Pragersko vključuje obdobje pripravljalnih del in čas gradnje. Program vključuje predvsem nadzor:
– tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo (pretakanje in transport) goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja razlivanja po površini gradbišča.
Na območju trase obvoznice Pragersko je predviden monitoring podtalnice med gradnjo na dveh mestih: zasebni vodnjak v kraju Spodnja Gorica – Goje (PO1) in vodno zajetje Šikole.
Program vključuje naslednje skupine fizikalno-kemijskih parametrov:
– terenske meritve, nivo podtalnice, pH, TVODE, električno prevodnost in nasičenost s kisikom;
– onesnaženje podtalnice: KPK-KMnO4, amonij, TOC, AOX, klorid, mineralna olja ter svinec.
Vzorce je potrebno odvzeti v mesečnih intervalih pred začetkom del in v času, ko se odkrivajo krovne plasti tal ali se izvajajo izkopi zemlje. V primeru, da rezultati meritev in analize kažejo na spreminjanje razmer v podtalnici, je potrebno razširiti območje, pogostost in obseg preiskav. Do zaključnih ugotovitev preiskave se smejo izvajati le tista gradbena dela in v obsegu, ki ne morejo vplivati na poslabšanje razmer v podzemnih vodah.
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti podtalnice v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje obvoznice.
Za primere nesreč se načrtuje poseben program monitoringa. Program preiskav vključuje poleg osnovnega programa še spremljanje aktivnih spojin, s katerimi je onesnažena podtalnica. Program se izvaja toliko časa, dokler rezultati preiskav ne pokažejo trajnega izboljšanja kakovosti podtalnice.
Zrak
Spremljanje vplivov gradnje na onesnaženost zraka obsega meritve onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na referenčnih merilnih mestih v vseh naseljih ob obvoznici. V času gradnje so predlagane meritve z naknadno kemijsko analizo prašnih usedlin na štirih lokacijah:
– objekt Sp. Polskava 188 jugovzhodno od obvoznice 1.070,
– objekt Ul. Bratov Brglez 55 na Pragerskem jugovzhodno od obvoznice na km 1.550,
– objekt Sp. Gorica 2 južno od obvoznice na km 3.800,
– objekt Sp. Gorica 5 severno od obvoznice na km 4.200.
Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo mora biti časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu sta potrebni najmanj dve enomesečni meritvi koncentracije prašnih usedlin. Zavezanec za izvedbo monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka na posameznih lokacijah izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del. Podroben načrt spremljanja onesnaženosti zraka v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje obvoznice.
Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi emisij prometa po obvoznici Pragersko v času obratovanja obvoznice zaradi pričakovane majhne dodatne onesnaženosti zraka ni potrebno.
Hrup
V času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so: ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov.
Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremenitve s hrupom na posameznih območjih. Monitoring v času gradnje je predlagan na skupno 5 lokacijah:
– objekt Sp. Polskava 188 jugovzhodno od obvoznice 1.070 (ena lokacija),
– objekt Ul. Bratov Brglez 55 na Pragerskem jugovzhodno od obvoznice na km 1.550 (ena lokacija)
– objekt Sp. Gorica 2 južno od obvoznice na km 3.800 (ena lokacija),
– objekt Sp. Gorica 5 severno od obvoznice na km 4.200 (ena lokacija),
– objekt Stražgonjca 54 jugozahodno od obvoznice na km 4.800 (ena lokacija).
Monitoring obremenitve s hrupom med gradnjo mora biti časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu se izvedejo tri serije kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih (T1 in T2).
Načrt monitoringa hrupa v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje obvoznice. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje in določila pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 70/96.
Upravljalec vira hrupa cestnega prometa je dolžan po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje izvesti prve meritve hrupa v času poskusnega obratovanja obvoznice. Monitoring hrupa obsega prve meritve hrupa in oceno celotne obremenitve s hrupom v stanovanjskih območjih ob obvoznici in računsko preveritev obremenitve s hrupom v času poskusnega obratovanja ter monitoring hrupa v petletnih obdobjih v času njenega obratovanja.
Območja meritev so:
– območje Spodnje Polskave (objekt Sp. Gorica 2),
– območje Pragerskega (Ul. Bratov Brglez 55),
– območje Spodnje Gorice,
– območje Stražgonjce.
Pravilnik prav tako zahteva občasne meritve ravni hrupa v okviru obratovalnega monitoringa. Za monitoring hrupa zaradi cestnega prometa je potrebno občasne meritve izvesti vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja obvoznice.
Tla in indikatorske rastline
Opazovalni monitoring se izvaja na merilnem mestu, na katerem je bilo posneto tudi ničelno stanje kmetijskih površin, to je območje Spodnje Gorice – Goje (TL1). Meritve onesnaženosti tal in rastlin je potrebno izvajati na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m od cestnega roba oziroma od roba gradbišča. Preiskavo je potrebno izvajati v skladu z določili pravilnika o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
Vzorčenje je potrebno prilagoditi dinamiki in obsegu gradbenih del. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal ugotovi poslabšanje razmer (poslabšanje ničelnega stanja in povečanje obremenitev), je potrebno v obstoječi program monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere. V času do zaključnih ugotovitev se lahko izvajajo le tista gradbena dela, ki ne vplivajo na slabšanje razmer v tleh.
Program monitoringa tal in rastlin
-----------------------------------------------------------------------------------
Vrsta                Vrsta                       Parameter
vzorca               analize
-----------------------------------------------------------------------------------
Tla                  Pedološka                   Tekstura tal
                     analiza
                     Fizikalno-                  pH
                     kemijska
                     analiza
                                                 TOC
                                                 Kovine: svinec, kadmij in živo 
                                                 srebro
                                                 Klorid
                                                 Mineralna olja
                                                 Aromatski ogljikovodiki: benzen in 
                                                 derivati, ksilen in toluen
                                                 EOX
Indikatorska         Fizikalno-                  Kovine: svinec, kadmij,
rastlina             kemijska                    živo srebro,
                     analiza
                                                 Klorid
                                                 Mineralna olja
-----------------------------------------------------------------------------------
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti tal v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje obvoznice
Monitoring na onesnaženost tal v času obratovanja obvoznice zaradi majhnega pretoka vozil ni potreben.
Živali
Preveriti ustreznost izvedenih ureditev vodotokov v dveh obhodih vodotokov eno leto po začetku obratovanja obvoznice in priključnih cest. Če se ugotovijo odstopanja od predvidenih sonaravnih rešitev, je treba dodatno ukrepati za zaščito vodnih živali.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav;
– sprememba rabe prostora ali objekta;
– omejevanje prometa in
– drugi ustrezni ukrepi.
25. člen
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo obvoznice, priključnih cest in vodotokov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju.
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi.
– zagotoviti ukrepe na občinskih, glavnih in regionalnih cestah, na katerih se bo povečal promet med gradnjo obvoznice, priključnih cest in vodotokov v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– pred izgradnjo obvoznice se zaradi oddvojitve dela zemljišča k.o.Gorica parc. št. 340/3, predvidi preboj pod obvoznico za speljavo komunalnih vodov na parceli,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to,
– urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal gradbiščni promet,
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci,
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode,
– vzporedne poljske poti z obvoznico se v območju lokacijskega načrta v Občini Kidričevo asfaltirajo v maksimalni širini 3,50 m in po potrebi tudi v občini Rače–Fram in Slovenska Bistrica,
– zagotoviti varno delovanje in vzdrževanje zgrajenega odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in možnosti sproščanja materiala,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja obvoznice in priključnih cest,
– zagotoviti izdelavo prometnih preveritev križišč Spodnja Gorica in križišča pri Pragerskem gradu, ter po potrebi na podlagi zaključkov izvesti semaforizacijo križišč,
– zagotoviti izdelavo prometno presojo vpliva izgradnje obvoznice na prometne lokalne ceste in v primeru bistvenega povečanja prometa izvesti ukrepe, ki bodo omogočali varni promet po cestah.
IX. TOLERANCE
26. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
27. člen
Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. KONČNA DOLOČBA
28. člen
Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Slovenska Bistrica, Občini Rače–Fram in Občini Kidričevo.
29. člen
Trasa obvoznice poteka preko območja Občine Slovenska Bistrica, Občine Rače–Fram in Občine Kidričevo. Za načrtovan poseg sprejmejo občinski sveti Občine Slovenska Bistrica, Občine Rače–Fram in Občine Kidričevo odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na območje posamezne občine.
30. člen
Ta odlok začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 10/032-01/14-4/2000
Slovenska Bistrica, dne 26. junija 2000.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.
Št. 062-02-13/00
Rače–Fram, dne 9. junija 2000.
Župan
Občine Rače-Fram
Branko Ledinek l. r.
Št. 344-06-22/98
Kidričevo, dne 29. junija 2000.
Župan
Občine Kidričevo
Alojz Šprah l. r.