Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1999 z dne 1. 6. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1999 z dne 1. 6. 1999

Kazalo

2043. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne, stran 4923.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 5. seji dne 15. 4. 1999 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveni območji BP 1/1 Inštalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne, ki jih je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, Ljubljana, Poljanska cesta 28 pod št. proj. 19/241-92.
2. člen
Sestavni del odloka so:
1.1. Regulacijska karta M 1:1000 (južni del)
1.2. Regulacijska karta M 1:1000 (severni del)
1.3. Grafični izvleček iz dolgoročnega plana občin
in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000
2. Soglasja
3. člen
Meja območja urejanja poteka po robu koridorja železniške proge Ljubljana–Kamnik na zahodu, na severu po razmejitveni liniji med območjema LM in TKG, ki je za funkcionalno širino PST (POT) premaknjena od parcelne meje proti severu. Na vzhodni strani poteka meja po Slovenčevi, Podmilščakovi, Kolarjevi in Kamniški ulici ter na jugu po Janševi ulici.
Površina celotnega območja urejanja znaša 14 ha in 53 a.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
4 . člen
Skupna merila in pogoji veljajo za območji urejanja BP 1/1 Instalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne, kolikor ni v posebnih merilih drugače določeno.
5. člen
Območje spada med površine, za katere je po dolgoročnem planu opredeljena naslednja namenska raba: površine za proizvodne in poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo in storitvene dejavnosti. V območju urejanja BP 1/1 Instalacije nove proizvodne dejavnosti niso dovoljene, dovoljene so le sanacije obstoječih proizvodnih dejavnosti.
6. člen
Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja, dozidava in nadzidava objektov, ki služijo dejavnostim, določenim v posameznih funkcionalnih enotah,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja objektov in naprav za potrebe energetike, komunale, prometa in zvez,
– urejanje zelenih površin in zasaditve vegetacije,
– ureditev parkirnih mest,
– postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obeležij v soglasju s pristojno službo, če je postavitev v cestnem prostoru,
– postavitev nadstrešnic, zaščitnih ograj in zaščitnega zelenja.
Dovoljeni so le tisti posegi, ki ob funkcionalnih zadostijo tudi drugim pogojem, določenim v odloku (indeks izrabe, mirujoči promet, varovanje okolja...). Upoštevanje pogojev se preveri v postopku izdelave lokacijske dokumentacije.
7. člen
Oblikovanje objektov in ureditev mora biti usmerjeno k oblikovni enotnosti območja. Oblikovno enotnost in vizuelno identiteto je treba ustvariti z uporabo usklajenih arhitektonskih oblikovanih elementov (strešine, venci, fasadni elementi, barve).
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
8. člen
Vsi posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti.
Pomen teh regulacijskih elementov je:
Regulacijska linija (RL)
je meja predvidene površine v javni rabi, to je površina, dostopna vsakomur pod enakimi pogoji.
Gradbena linija (GL)
je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije.
Gradbena meja (GM)
je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
Referenčna linija (REF)
je linija, ki kaže po kateri točki naj se ravna podrobno določanje načrtovanega objekta.
Fasada v osi ceste – poudarek
Del objekta, na katerem mora biti oblikovan kvaliteten poudarek zaradi pogleda vzdolž cestne osi.
Obveznost zasaditve (oziroma ohranitve) visoke vegetacije
zavezuje zasebnega in javnega investitorja, da pred posegom ali ob prvem poseganju v funkcionalno enoto predvideno vegetacijo zasadi, oziroma, da jo ob vsakem poseganju ohranja.
Funkcionalna enota (F)
je površina za predvideno eno ali več zaključenih gradbenih parcel ali parcel drugačne rabe.
Na funkcionalni enoti veljajo v načelu ista določila in se na njeno površino nanašajo tudi indeksi izrabe.
Cestni odsek (C)
je površina namenjena prometu.
Ta površina ne predstavlja vedno površine v javni rabi, lahko gre le za interno cesto ali dostop.
BEP – bruto etažna površina stavbe
je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in s svetlo višino nad 2,20m.
I – indeks izrabe (P=BEP/SZ)
izraža koliko m2 bruto etažne površine (BEP) pride na vsak m2 pripadajočega stavbnega zemljišča (SZ) ali celotne funkcionalne enote (F).
Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, veljajo naslednja pravila za odmik novograjenega objekta:
– vsaj 5m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba ceste,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno-tehnična ocena ali študija osvetlitve,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba.
9. člen
Če ni v regulacijski karti drugače določeno, je pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišča,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in sanitarno zelenje),
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do stanovanjske zazidave, intervencijske poti).
10. člen
Javne prometnice (prometnice v javni rabi) so odseki, označeni z:
južni del
C1, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C2
severni del
C11, C12, C13, C14, C15, C16
Interne prometnice (prometnice v zasebni rabi) so odseki, označeni z:
južni del
C3, C10
Javne prometnice so določene z regulacijsko linijo, interne prometnice pa se določajo ob posameznem lokacijskem postopku z lokacijsko dokumentacijo. Kadar interna prometnica služi več uporabnikom, mora biti zagotovljena služnost prehoda.
11. člen
Po kategorizaciji cestnega omrežja spadajo javne prometnice v območju v naslednje kategorije:
Odseki C11 do C15 – mestne zbirne ceste (D)
Odseki C8, C16 – mestne napajalne ceste (E)
Odseki C4, C5, C6, C7 – mestne bivalne ceste (G)
Kategorizacija razvršča javne prometnice po vsebini, dočim se tehnični elementi upoštevajo v največji možni meri.
Po ureditvi dovozov C2 ter C8, C9, C10 postanejo ceste C4, C5, C6, C7 rezervirane za promet z osebnimi vozili.
12. člen
C7 se lahko na severni strani odpre s pogojem, da se postavijo hitrostne ovire na C6 in C7 in po ureditvi dovoza C2.
13. člen
Za vse obstoječe dejavnosti je treba v skladu z določili tega odloka zagotoviti normativno potrebno število parkirnih mest znotraj funkcionalne enote.
Pogoj za vsako novogradnjo ali spremembo namembnosti je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest za obstoječe stanje in za novogradnje kot interne parkirne površine znotraj funkcionalne enote ali v okviru skupne rešitve za več funkcionalnih enot, tako za uslužbence kot obiskovalce. Skupna rešitev za več funkcionalnih enot mora biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
V območju BP 1/1 je mogoče locirati samo tiste dejavnosti, ki za svoje obratovanje ne potrebujejo večjega števila dovozov ali povečanega prometnega pretoka, kar velja tako za dostavo, zaposlene in obiskovalce.
Skladnost teh določil preverja v postopku soglasja na lokacijsko dokumentacijo pristojna služba za promet in komunalno gospodarstvo.
14. člen
Pogoj za novogradnjo ali povečanje izrabe:
– na funkcionalnih enotah F2, F3, F4 je predhodna ali sočasna ureditev ceste C2;
– na F6 je tudi ureditev povezave C8, C9, C10;
– na funkcionalni enoti F8 je ureditev cestnih odsekov C8, C9 in C10, ki služijo za dostop in dostavo.
severni del
– na funkcionalni enoti F18 je sočasna ureditev odseka C16.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz. Garaže in parkirišča za dejavnosti in stanovalce morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču uporabnika, razen izjeme, določene v 13. členu.
Pri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustrezen dostop za paraplegike in kolesarje.
Območja ob železniški progi imajo možnost navezave na industrijski tir.
Dostopno cesto C2 je treba zgraditi v roku dveh let po sprejetju tega odloka.
15. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na naslednjo infrastrukturo:
– kanalizacija,
– vodovod,
– električno omrežje,
– toplovod,
– plin.
Pogoji in merila za komunalno urejanje in priključevanje na infrastrukturo so povzeti po predhodnih pogojih k tem prostorskim ureditvenim pogojem in se podrobneje določajo v postopku za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Za posege v rezervate komunalnih vodov je treba pridobiti soglasje upravljavca.
Kanalizacijsko omrežje
Tehnološke odpadne vode morajo biti pred priključkom na javno kanalizacijo očiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti in se morajo voditi ločeno od ostale odpadne vode.
Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. Pred priključkom na javno kanalizacijo je treba izgraditi merilni jašek za kontrolo kvalitete in kvantitete odpadne vode ter odvzem vzorcev. Kontrolo vodotesnosti kanalizacije in utrjenih površin se izvaja 1x na leto.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnika v mešano kanalizacijo.
Čiste meteorne vode iz streh in zelenih površin morajo biti speljane v ponikovalnico.
Vodovodno omrežje
Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojena z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje.
Uporabniki tehnoloških in hladilnih vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
Elektro omrežje
V primeru bistveno povečanega odjema električne energije v posamezni morfološki enoti bo treba predhodno postaviti nove transformatorske postaje z visoko napetostnimi priključki.
Vročevodno omrežje
Objekte je za ogrevalne potrebe in pripravo tople potrošne vode treba priključiti na vročevodno omrežje sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo.
Parovodno omrežje
Objekte je za tehnološke potrebe – potrebe po tehnološki pari na področju BP 1/2-2 treba priključiti na parovodno omrežje daljinske oskrbe s tehnološko paro.
Plin
Kot energent v tehnoloških in proizvodnih drugih postopkih je treba prioritetno uporabljati plin.
PTT omrežje
Za nove telefonske priključke bo potrebno predhodno razširiti telefonsko omrežje.
Javna razsvetljava
Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah in ulicah potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje.
16. člen
Pri vsakem posegu v prostor je potrebno zagotoviti:
– uvajanje tehnologij z najmanjšo možno količino embalaže in odpadkov, ki se jih lahko ponovno uporabi ali reciklira,
– sanacijo obstoječega stanja,
– varovanje zraka pred onesnaženjem,
– omejitve za emisijo hrupa,
– varovanje vodnih virov pitne vode (podtalnice) pred onesnaženjem,
– možnosti zbiranja odpadkov in odvažanja odpadkov prilagojeno sedanji in možni novi organiziranosti te dejavnosti (selekcioniranje).
Merila in pogoji glede varovanja okolja
Varstvo zraka
Za varstvo zraka je potrebno:
– obvezna priključitev na parovod ali vročevod,
– obvezna je zamenjava lokalnih virov ogrevanj s sistemom daljinskega ogrevanja,
– meriti emisije posameznega vira onesnaževanja, ugotavljati stopnjo in vrsto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo,
– urediti zelene sanitarne cezure in zasaditi visoko vegetacijo,
– na toplovodni sistem priključiti vse stanovanjske in proizvodne objekte.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno:
– po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) spada območje v III. stopnjo varstva pred hrupom,
– kot prioriteta sanacije območja je potrebna izgradnja industrijske ceste C2, zaradi zaščite obstoječega stanovanjskega naselja in zaradi dovoznih cest C9, C10 in C11 povezovalna cesta C6 ni potrebna,
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa na dovoljeno raven,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj, izolacije fasad),
– po odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, spada območje v III. stopnjo zahtevnosti pred hrupom z določitvijo mejne ravni 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči.
Varstvo vodnih virov
Območja BP 1/1 Instalacije in BP 1/2-1 ter BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne ležita v 3. varstvenem pasu, zato je pri posegih v prostor treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Prepovedano je graditi proizvodne, obrtne, servisne in trgovske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode. Zasnova posameznih objektov ali celotni proizvodni kompleks mora biti zasnovan po principu lovilne sklede, kolikor ni to posebej rešeno z drugačno tehnološko rešitvijo.
Skladiščni objekti in prostori morajo upoštevati določila pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Večje količine nevarnih in škodljivih snovi, kot jih določajo veljavni predpisi, je prepovedano skladiščiti.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni in obrtno-industrijski odpadki se morajo zbirati in ločevati na izvoru.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini, z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje.
Posebni odpadki se morajo zbirati in začasno skladiščiti na določenih in zavarovanih mestih povzročitelja pred njihovo končno dispozicijo skladno s predpisi.
Sanitarno zelenje
Ob vzhodnem robu območja BP 1/1 in BP 1/2 in na vseh stičnih območjih med proizvodno cono in stanovanjskimi območji je treba zagotoviti, pred novimi posegi v prostor, intenzivno zasaditev grmovnic in drevja.
Ekološka ocena
Pred posegom v prostor je treba za vse proizvodne, poslovne in trgovske dejavnosti pridobiti celostno ekološko oceno glede varovanja talne vode, varovanja zraka, varovanja pred hrupom in varovanja pred požarom, ki bo enakovredno obravnavala obstoječi program in program načrtovane novogradnje.
17. člen
Pri vsakem posegu v prostor je potrebno zagotoviti:
– ustrezne ukrepe glede požarnega varstva,
– ustrezne ukrepe glede zaklanjanja ljudi in dobrin.
Varstvo pred požari
Za zagotovitev požarne varnosti je treba upoštevati požarnovarnostne odmike med objekti in napravami in omogočiti dostope za urgentna vozila. V postopku priprave lokacijske dokumentacije mora biti izdelana strokovna požarnovarnostna ocena gradnje oziroma posegov v prostor.
III. POSEBNI POGOJI PO POSAMEZNIH FUNKCIONALNIH ENOTAH
18. člen
BP 1/1 Instalacije
F1
Namembnost:        dejavnosti določene v 5. členu odloka in stanovanje.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:                                I = 1.0 max.
Ostala določila:   Obvezna ohranitev gabarita obcestne zazidave ob C1.
                   Gabarit ob C1 se ohranja zaradi enotnega videza
                   Janševe ceste.
F2, F3,
F4, F5, F6
Namembnost:        dejavnosti določene v 5. členu odloka, v F2 tudi
                   garaža in športno-rekreacijski programi.
Vrste posegov:     Možne dozidave in novogradnje, v F6 le sanacije in 
                   nadomestne gradnje.
Izraba:            I = 1.0 max.
Ostala določila:   Pred posegom v prostor je treba sanirati vse vire 
                   hrupa in emisij v skladu s 16. členom odloka.
                   Potrebna je dopolnitev zelene bariere med F5 in F6 
                   proti stanovanjskim objektom.
                   V F2 je na regulacijski karti z gradbeno linijo 
                   določen večji odmik novogradnje zaradi večjega 
                   objekta nasproti (nekdanja tovarna) in prometne 
                   koncentracije (proizvodnja, prodaja).
F7
Namembnost:        Rezervat ceste, možno le parkiranje in zelenje v rabi enot F6 in 
                   F8.
Vrste posegov:     ni možna gradnja novih objektov.
19. člen
BP 1/2-1 Ljubljanske mlekarne
F8, F9
Namembnost:        stanovanja ter nemotilna poslovna in trgovska dejavnost, kot so 
                   osnovna oskrba, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti ipd.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 0,6 max na posamezno funkcionalno enoto.
Višinski gabarit:  P+1+M
Ostala določila:   V primeru gradnje stanovanj se uredijo zelene površine in 
                   zasaditev proti železnici.
                   Vzdolž Kolarjeve se uredi zelena zasaditev.
                   GL objektov v F8 proti Kolarjevi ulici mora biti odmaknjena od 
                   zelene zasaditve najmanj 5 metrov, da bo zagotovljen interventen 
                   dostop in vzdrževanje objekta.
                   Dovoz v območji F8 in F9 je po cesti 9 iz Podmilščakove.
                   Parkiranje in garažiranje mora biti zagotovljeno na funkcionalnem 
                   zemljišču F8 in F9.
                   F8 in F9 se lahko štejeta kot skupna funkcionalna enota.
                   Preko F9 mora biti omogočen interventni izvoz iz sosednje severne 
                   cone (policija), ki se priključuje na cesto C9.
                   Investitor gradnje v F8 in F9 predloži, pred naročilom lokacijske 
                   dokumentacije, urbanistično-arhitektonsko zasnovo pozidave 
                   območja v potrditev MOL, Oddelku za urbanizem in okolje.
F10
Namembnost:        stanovanja, poslovna in trgovska dejavnost.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 0.8 max.
F11
Namembnost:        stanovanja, poslovna in trgovska dejavnost, možna funkcionalna 
                   priključitev k F10 ali F12.
F12
Namembnost:        poslovna in trgovska dejavnost z možnostjo hotelskega programa in 
                   stanovanj.
Vrste posegov:     Možne dozidave in novogradnje.
Izraba:            I = 1.0 max.
Mirujoči promet:   za lastne potrebe zagotoviti parkiranje znotraj območja.
Ostala določila:   obvezna je sanacija predela ZRMK, po možnosti s stanovanjskim 
                   programom.
F13
Namembnost:        stanovanja, rezervat ceste.
Vrste posegov:     Možne le adaptacije znotraj gradbene lupine in druga vzdrževalna 
                   dela.
F14
Namembnost:        dejavnosti določene v 5. členu odloka.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 1.2 max.
Promet:            uvoz iz ceste 14, urgentni uvoz iz ceste C10.
Ostala določila:   ob novih posegih upoštevati ureditev ob-cestne fasade in 
                   prostora.
F15
Namembnost:        dejavnosti določene v 5. členu odloka.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 1.2 max.
Mirujoči promet:   parkiranje za zaposlene in stranke urediti znotraj območja.
Ostala določila:   Vse prostorske potrebe za dejavnosti morajo biti zagotovljene 
                   znotraj območja.
F16
Namembnost:        Trgovina s spremljajočim programom, tudi garažiranjem.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 1.2 max
F17
Namembnost:        parkirišče z zelenjem, ev. podzemno garažiranje – interne 
                   parkirne površine.
                   Parkirišče je v javni rabi in je v glavnem namenjeno stanovalcem 
                   blokov na nasprotni strani ceste (Glavarjeva 45, 47, 49).
Vrste posegov:     zunanja ureditev, zasaditev.
Promet:            uvoz iz ceste 18.
F18
Namembnost:        poslovna dejavnost, trgovina, servisi.
Vrste posegov:     novogradnja.
Izraba:            I = 1.2 max.
Mirujoči promet:   parkirišča v kletnih etažah za lastne potrebe in 180 p. m. za 
                   stanovanjsko območje na vzhodni strani Slovenčeve ulice.
Ostala določila:   glavni vhod je orientiran na cesto C18 in na vizuro s ceste C13, 
                   zaradi izpostavljenosti je nujna kvalitetna mestna arhitektura.
                   GL objekta mora biti odmaknjena od zelene bariere najmanj 5 
                   metrov zaradi interventnega dostopa, vzdrževanja in primera 
                   snegoloma.
F19
Namembnost:        servisi, stanovanja.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 0.8 max.
Ostala določila:   z ohranitvijo in razvojem dejavnosti je potrebna ureditev 
                   objektov in okolice v območju.
F20
Namembnost:        parkirišče z zelenjem, ev. podzemno parkiranje – interne parkirne 
                   površine.
Vrste posegov:     zunanja ureditev.
Promet:            do ukinitve poteka preko območja cesta C18.
Ostala določila:   parkirišče je javno, kapacitete parkirišča so namenjene programom 
                   v okoliških enotah.
                   Ukinitev prehoda ceste preko železnice je predvidena šele po 
                   izgradnji novih podvozov.
20. člen
BP 1/2-2 Ljubljanske mlekarne
F21
Namembnost:        dejavnosti določene v 5. členu odloka.
Vrste posegov:     veljajo določila iz skupnih meril in pogojev.
Izraba:            I = 1.2 max.
Promet:            uvoz iz ceste 16, tovorni promet preko novega križišča in ceste 
                   18,
Mirujoči promet:   parkirišča za lastne potrebe reševati znotraj enote. Parking 
                   tovornih vozil je severno od F20 ob železnici.
Ostala določila:   predvideno je postopno preurejanje območja za potrebe proizvodnje 
                   LM. Po severnem robu enote poteka “POT” in nova peš povezava 
                   preko železnice.
                   Potrebno je sanirati interno kanalizacijo, pred novim posegom v 
                   prostor pa upoštevati določila 15. in 16. člena odloka.
IV. KONČNE DOLOČBE
21. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Bežigrad.
22. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– 61. in 62. člen ter deveta in deseta alinea v 2. členu, ki se glasita “BP 1/1 Instalacije” in “BP 1/2-1 Ljubljanske mlekarne – del” odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list SRS, št. 26/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92);
– odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del ureditvenega območja BP 1/2 Ljubljanske mlekarne (Uradni list SRS, št. 29/1410-87).
23. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-15/98
Ljubljana, dne 15. aprila 1999.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.

AAA Zlata odličnost