Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1998 z dne 16. 10. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1998 z dne 16. 10. 1998

Kazalo

3458. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi, stran 5318.

Na podlagi 52. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik natančneje ureja pripravništvo, strokovne izpite in strokovno izpopolnjevanje za delavce v javni gozdarski službi, ki imajo srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo gozdarske ali druge naravoslovne oziroma tehnične smeri (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci).
2. člen
Strokovni delavci imajo pravico in dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo, ki ga opravljajo v javni gozdarski službi.
3. člen
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GIS) in koncesionarji, ki opravljajo javno gozdarsko službo, so organizacije javne gozdarske službe, ki morajo skrbeti za usposabljanje pripravnikov, stalno in organizirano strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter za zagotavljanje materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje pripravništva in pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
4. člen
Strokovni delavci si pridobijo pravico do samostojnosti pri delu, ko po opravljenem pripravništvu opravijo strokovni izpit.
Strokovnemu delavcu se med pripravništvom in po opravljenem pripravništvu, dokler nima opravljenega strokovnega izpita, lahko zaupajo posamezna opravila, za katera se usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni strokovnjak, ki odgovarja za morebitne strokovne napake pripravnika.
Pripravnik se ne sme zaposliti na delovno mesto, za katero se zahteva usposobljenost za samostojno delo.
5. člen
Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, nadzira, kako organizacije javne gozdarske službe skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku.
II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO
6. člen
Namen pripravništva je, da pripravnik s praktičnim delom in z učenjem pod nadzorstvom in vodstvom mentorja organizacije javne gozdarske službe ali drugega pooblaščenega delavca spozna delo v javni gozdarski službi, delovanje gozdarstva nasploh ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Organizacija javne gozdarske službe, v kateri je pripravnik zaposlen, predpiše v svojih splošnih aktih ustrezne ukrepe za primere, če pripravnik med pripravništvom po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, krši delovno obveznost, se ne ravna po programu pripravništva ali ne opravi strokovnega izpita v zakonito določenem roku.
7. člen
Pred začetkom opravljanja pripravništva je treba pripravnike seznaniti z določbami tega pravilnika, s programom pripravništva in programom strokovnega izpita.
Za dosego namena iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorja, ki ga določi organizacija javne gozdarske službe, v kateri je pripravnik zaposlen. Ta lahko določi strokovne delavce, ki bodo skrbeli za pripravnikov strokovni pouk in ga nadzorovali. Mentor mora imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, izpolnjevati pogoje za samostojno delo in imeti vsaj pet let strokovne prakse na področju dela, za katerega se pripravnik pripravlja.
8. člen
Mentor iz prejšnjega člena ima zlasti naslednje naloge:
– skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;
– uvaja s pomočjo drugih strokovnih delavcev pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;
– skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;
– obravnava skupaj s pripravniki posamezna praktična strokovna vprašanja;
– dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu;
– nadzira sam in po drugih strokovnih delavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;
– skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma v specialistično dejavnost, ampak da je širše informiran ter da se predvsem usposablja za praktično delo v svoji stroki;
– skrbi, da se pripravnik seznani z delom drugih strokovnjakov v skupini, v kateri se usposablja;
– skrbi sam ali s pomočjo drugih delavcev, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva;
– usmerja pripravnika pri izdelavi strokovne naloge za strokovni izpit;
– oceni delo pripravnika po poteku pripravniške dobe.
9. člen
Organizacije javne gozdarske službe določijo v svojih splošnih aktih, kako se nagrajujejo mentorji. Mentorju se lahko priznajo do 4 ure mentorstva na teden, višina nagrade za vsako mentorsko uro pa ne sme presegati 30% urne vrednosti osnovne plače mentorja.
10. člen
Pripravnik vodi v času pripravništva dnevnik, v katerega sproti vpisuje vsa dela in naloge, opravljene po programu pripravništva, ter udeležbo na seminarjih in drugih oblikah strokovnega usposabljanja. Na podlagi pripravnikovega dnevnika in svojih opažanj mentor potrdi, da je pripravnik opravil v dnevniku navedena strokovna opravila oziroma da je sodeloval na seminarjih.
11. člen
Po končani pripravniški dobi izda organizacija javne gozdarske službe na podlagi pripravnikovega dnevnika in potrdila mentorja iz prejšnjega člena pripravniku potrdilo o pripravništvu, ki ga mora pripravnik priložiti prijavi za strokovni izpit.
Obrazec “Potrdilo o pripravništvu“ je kot priloga 1 objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
III. PROGRAM PRIPRAVNIŠTVA
12. člen
Pripravništvo traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna:
– visokošolska izobrazba – 12 mesecev,
– višješolska izobrazba – 9 mesecev,
– srednješolska izobrazba – 6 mesecev.
13. člen
Pripravništvo za diplomirane inženirje gozdarstva v javni gozdarski službi obsega:
a) obvezni program z naslednjih strokovnih področij:
– funkcije gozdov in usklajevanje interesov različnih uporabnikov gozdov;
– gojenje in varstvo gozdov, vključno z izbiro drevja za posek v različnih razmerah;
– usmerjanje razvoja divjadi in življenjskega okolja prosto živečih živali;
– gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje;
– gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic;
– raba gozdov;
– opravljanje del v gozdovih;
– gozdarsko svetovanje in delo z javnostjo;
– financiranje v gozdarstvu.
b) izbirni program, po katerem pripravnik pod vodstvom mentorja izdela strokovno nalogo, ki obsega vsaj eno avtorsko polo, in v njej obdela problematiko z enega od zgoraj naštetih strokovnih področij, s katero se je srečal pri opravljanju pripravništva.
14. člen
Pripravništvo za inženirje in tehnike gozdarstva v javni gozdarski službi obsega:
a) obvezni program, ki zajema v splošnem sicer vsa strokovna področja iz prejšnjega člena, vendar pa so bolj poudarjena zlasti:
– praktično delo pri gojenju in varstvu gozdov, vključno z izbiro drevja za posek v različnih razmerah;
– nega habitatov prosto živečih živali;
– gozdnogojitveno načrtovanje in zbiranje ter evidentiranje podatkov za gozdnogospodarsko načrtovanje;
– dela pri vzdrževanju gozdnih prometnic;
– tehnika in normativi gozdnogojitvenih del in del pri pridobivanju lesa;
– metode gozdarskega svetovanja.
b) izbirni program, po katerem pripravnik pod vodstvom mentorja izdela strokovno nalogo, ki vključuje gozdnogojitveni načrt za vsaj 50 ha raznolikega gozda in njegovo širšo utemeljitev.
15. člen
Vsi strokovni delavci – pripravniki se morajo med pripravništvom seznaniti s splošnimi akti organizacije javne gozdarske službe, v kateri opravljajo pripravništvo.
16. člen
Programe pripravništva pripravijo mentorji v sodelovanju z vodji ustreznih služb, potrdi pa jih pristojni organ organizacije javne gozdarske službe.
V programih pripravništva je treba upoštevati stopnjo strokovne izobrazbe pripravnika.
17. člen
Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit.
IV. STROKOVNI IZPITI
18. člen
S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se je usposabljal.
19. člen
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Splošni del izpita se opravlja ustno.
Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je pripravnik usposabljal. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.
Podrobnejšo vsebino programa izpita z navedbo literature, ki je potrebna za pripravo na izpit, pripravi ZGS in mora biti dostopna vsem kandidatom.
20. člen
I. Splošni del strokovnega izpita za diplomirane inženirje gozdarstva obsega dva dela, in sicer:
a) – ustavno ureditev s poudarkom na temeljnih izhodiščih ustavne ureditve, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah neposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnem sodstvu;
– organizacijo izvršilne oblasti s poudarkom na funkcijah in organizaciji vlade in uprave in o položaju zaposlenih v državnih organih;
– organizacijo in funkcijo lokalne samouprave;
– položaj in organizacijo organov pravosodja, sodstva, odvetništva in notariata;
– varstvo osebnih podatkov;
– temelje pisarniškega poslovanja in dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva;
b) – upravni postopek.
Posebni del strokovnega izpita za diplomirane inženirje gozdarstva obsega:
a) – pisno nalogo, v kateri kandidat obdela strokovni problem ob uporabi predpisov o gozdovih in zakona o splošnem upravnem postopku;
b) ustni del s področja:
– predpisov s področja gozdarstva vključno s programom razvoja gozdov v Sloveniji;
– ovrednotenja funkcij gozdov in prostorskega načrtovanja;
– prostorskih informacijskih sistemov;
– ugotavljanja stanja in spremljanja razvoja gozdov;
– določanja ciljev za gospodarjenje z gozdovi;
– določanja usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
– gojenja in varstva gozdov;
– usmerjanja razvoja divjadi in nege habitatov prosto živečih živali;
– načrtovanja, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic;
– pridobivanja lesa in tehnologije dela;
– varstva naravne in kulturne dediščine;
– gozdarskega svetovanja;
– stikov z javnostjo;
– delovanja in organiziranosti javne gozdarske službe;
– organizacije dela in vodenja v javnem sektorju;
– zemljiške knjige in zemljiškega katastra;
– financiranja v gozdarstvu;
– strokovne naloge.
II. Splošni del strokovnega izpita za inženirje gozdarstva in gozdarske tehnike obsega:
a) – ustavno ureditev s poudarkom na temeljnih izhodiščih ustavne ureditve, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah neposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnem sodstvu;
– organizacijo izvršilne oblasti s poudarkom na funkcijah in organizaciji vlade in uprave in o položaju zaposlenih v državnih organih;
– temelje pisarniškega poslovanja in dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva;
b) – upravni postopek.
Posebni del strokovnega izpita za inženirje gozdarstva in gozdarske tehnike obsega:
a) – pisno nalogo, v kateri kandidat obdela strokovni problem ob uporabi predpisov o gozdovih in zakona o splošnem upravnem postopku;
b) ustni del s področja:
– predpisov s področja gozdarstva vključno s programom razvoja gozdov v Sloveniji;
– ugotavljanja stanja in spremljanja razvoja gozdov;
– določanja ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
– zagotavljanja funkcij gozdov;
– ukrepov gojenja in varstva gozdov in normativov del;
– usmerjanja razvoja divjadi in izvajanja ukrepov nege habitatov prosto živečih živali;
– vzdrževanja gozdnih prometnic;
– tehnik pridobivanja lesa in normativov del;
– operativnega varstva naravne in kulturne dediščine;
– metod gozdarskega svetovanja;
– delovanja in organiziranosti javne gozdarske službe;
– zemljiške knjige in zemljiškega katastra;
– financiranja v gozdarstvu;
– strokovne naloge.
21. člen
Pripravniki opravljajo strokovni izpit pred izpitno komisijo.
Izpitno komisijo za posamezen strokovni izpit, ki ima predsednika, dva člana in zapisnikarja, izbere direktor ZGS iz seznama predsednikov, članov in zapisnikarjev izpitnih komisij.
Seznam predsednikov, članov in zapisnikarjev izpitnih komisij določi z odločbo direktor ZGS izmed zaposlenih na ZGS ter na predlog direktorja GIS tudi izmed zaposlenih na GIS.
22. člen
Izpraševalci za splošni del izpita so diplomirani pravniki s strokovnim, pravosodnim ali pravniškim državnim izpitom oziroma diplomirani pravniki, ki imajo vsaj 5 let strokovne prakse.
Izpraševalci za posebni del strokovnega izpita so diplomirani inženirji gozdarstva, ki imajo:
– opravljeno specializacijo ali magisterij s področja gozdarstva ter 5 let strokovne prakse ali
– 10 let strokovne prakse.
23. člen
Predsedniku in članom izpitne komisije pripadata plačilo za delo in povračilo potnih stroškov v zvezi z delom v komisiji v višini, ki jo z odločbo določi direktor ZGS. Plačilo za delo ne sme presegati zneska, ki ga z odločbo določi minister, pristojen za upravo, za predsednike in člane izpitnih komisij po predpisih, ki urejajo pripravništvo, strokovne izpite in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.
Stroške izpitne komisije krije organizacija javne gozdarske službe, pri kateri je pripravnik opravljal pripravništvo.
24. člen
Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži prijavo pri organizaciji javne gozdarske službe, pri kateri je opravljal pripravništvo. Ta pošlje prijavo na ZGS. Kandidat lahko pošlje prijavo s prilogami tudi neposredno na ZGS.
Prijavi za izpit mora biti priloženo dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o pripravništvu, pripravniški dnevnik in strokovna naloga iz 13. oziroma 14. člena tega pravilnika.
25. člen
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, ZGS pošlje obvestilo o datumu izpita in o sestavi izpitne komisije najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za izpit.
Če kandidat ne pristopi k izpitu in se ni odjavil vsaj 8 dni pred določenim rokom, se šteje, da izpita ni opravil. V takem primeru ne glede na določbo drugega odstavka 23. člena tega pravilnika plača stroške izpita kandidat, razen če lahko dokaže, da ni mogel pristopiti k izpitu iz opravičenih razlogov.
26. člen
Predsednik komisije pred začetkom izpita ugotovi prisotnost članov komisije in zapisnikarja.
Izpit začne predsednik komisije tako, da kandidatom pojasni namen in potek izpita.
27. člen
Kandidat najprej ustno odgovarja na vprašanja iz splošnega dela izpita. Če kandidat opravi splošni del izpita, lahko pristopi k opravljanju posebnega dela izpita.
Splošni in posebni del izpita se ne opravljata isti dan, vendar razmik med njima ne sme biti daljši od 2 dni.
28. člen
Posebni del izpita je sestavljen iz pisne naloge in ustnega dela.
Pisno nalogo določi član izpitne komisije, ki je izpraševalec za posebni del izpita. Kandidat jo piše pod nadzorstvom zapisnikarja.
29. člen
Pred začetkom pisanja pisne naloge zapisnikar ugotovi, ali so prisotni vsi prijavljeni kandidati in to sporoči predsedniku komisije. Kandidatom izroči naloge ter pojasni, katere pripomočke in sredstva lahko uporabljajo.
Kandidat lahko napiše osnutek naloge. Ko kandidat konča izpitno nalogo, odda čistopis in osnutek naloge zapisnikarju.
Kandidati z višješolsko ali s srednješolsko izobrazbo morajo oddati pisno nalogo po preteku 3 učnih ur, kandidati z visokošolsko izobrazbo pa po preteku 5 učnih ur ne glede na to, ali so nalogo izdelali do konca.
30. člen
Uspeh kandidata pri pisni nalogi oceni komisija na obrazložen predlog člana komisije, ki je določil in pregledal pisno nalogo.
31. člen
Vprašanja, ki jih postavi izpraševalec kandidatu pri ustnem delu izpita, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s celotnega področja, za katerega se je usposabljal.
Izpraševalec, drugi član in predsednik komisije lahko kandidatu postavljajo dodatna vprašanja, ki so povezana z vsebino vprašanj iz prejšnjega odstavka.
32. člen
Uspeh kandidata ocenjuje komisija za vsak del izpita posebej z oceno “uspešno“ ali “neuspešno“.
Kandidat opravi splošni del izpita, če sta oba dela ocenjena z oceno “uspešno“.
Kandidat opravi posebni del izpita, če sta oba dela ocenjena z oceno “uspešno“.
Kandidat opravi strokovni izpit, če je opravil uspešno splošni in posebni del.
Izid izpita razglasi predsednik komisije ob navzočnosti članov takoj po končanem celotnem izpitu.
33. člen
Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda spričevalo o izpitu na predpisanem obrazcu, ki je kot priloga 2 objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Spričevalo podpiše predsednik komisije.
34. člen
Kandidat, ki izpita ali posebnega dela izpita ni opravil, ga sme ponoviti v roku, ki ga določi komisija. Ta rok ne sme biti daljši od dveh mesecev.
35. člen
O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije ter zapisnikar.
V. EVIDENCA IZPITOV
36. člen
Za vsakega kandidata se vodi spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita s pisno nalogo in spričevalo o opravljenem izpitu.
37. člen
ZGS vodi knjigo izpitov, ki vsebuje: zaporedno številko, priimek in ime kandidata, datum in kraj rojstva, številko izpitnega spisa, stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo.
Knjiga izpitov in izpitni spisi imajo trajno arhivsko vrednost.
VI. IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNE IZOBRAZBE
38. člen
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe obsega stalno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje znanj, potrebnih za uspešno opravljanje del in nalog, ki so poverjene strokovnim delavcem.
39. člen
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe strokovnih delavcev se izvaja po programu, ki ga pripravi ZGS v sodelovanju z GIS in koncesionarji. Programi so srednjeročni in letni. S srednjeročnim programom se okvirno določajo smotri, vsebina in obseg izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ter potrebna finančna sredstva.
Z letnim programom se določijo zlasti teme, ki bodo obravnavane v tekočem letu, opredelijo metode, oblike in trajanje izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, način preverjanja pridobljenega znanja in potrebna finančna sredstva. Letni program, ki se nanaša na ZGS oziroma GIS, je sestavni del letnega programa dela in finančnega načrta ZGS oziroma GIS.
40. člen
Za vsako obliko izpopolnjevanja strokovne izobrazbe je treba pripraviti ustrezno gradivo in izbrati take metode ter oblike dela, ki vzpodbujajo aktivnost, ustvarjalnost in samostojnost delavcev pri izobraževanju.
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se izvaja v obliki samoizobraževanja in strokovnih razprav, konzultacij, tematskih posvetov, seminarjev, tečajev, praktičnega opravljanja del in nalog, strokovne prakse, študija po programih na visokošolskih zavodih ter v drugih oblikah, ki jih določa program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
41. člen
Pripravniki, ki so opravili več kot polovico pripravništva pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo pripravništvo in opravljajo strokovni izpit po programu, ki ga je določila organizacija javne gozdarske službe, v kateri so zaposleni, vsi drugi pripravniki pa opravljajo pripravništvo in strokovni izpit po tem pravilniku.
42. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-50/97
Ljubljana, dne 15. septembra 1998.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
                                                       Priloga 1

--------------------------
(organizacija)

                         P O T R D I L O

                         o pripravništvu

Osebno ime                                     rojen(a)

-----------------------------------------------------------------

stanujoč(a)

-----------------------------------------------------------------

Diplomiral(a) na

-----------------------------------------------------------------
                              dne
-----------------------------     -----------------

Končal(a) srednjo šolo
(za gozdarske tehnike)

----------------------------------------------------------
                              dne
-----------------------------     ------------------

Pripravništvo pričel(a)                      dne
                        --------------------     ----------------

Pripravništvo končal(a)                      dne
                        --------------------     ----------------


------------------                             ------------------
  (mentor)                                     (odgovorna oseba)

                              M.P.


                                                        Priloga 2

                   ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Na podlagi 33. člena pravilnika o pripravništvu, strokovnih
izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni
gozdarski službi (Uradni list RS, št. .........) izdaja izpitna
komisija


                           SPRIČEVALO


.................................................................

rojen(a) dne ................... v (na) .........................
................................

ki ima končano ..................................................


je opravil(a)

                         strokovni izpit

Posebni del strokovnega izpita je kandidat(ka) opravljal(a) s
področja gozdarstva.


Zap. številka
v evidenčni knjigi ..............


V Ljubljani .........................

                                         ........................
                                                Predsednik
                                             izpitne komisije

                               M.P.