Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/1998 z dne 17. 7. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/1998 z dne 17. 7. 1998

Kazalo

2335. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice, stran 3744.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter na podlagi 18. in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Jesenice na 41. seji dne 18. 6. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Občini Jesenice, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko naloge UI 1878.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1: 5000 ter vsebuje 26 listov,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
4. člen
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega Krajevno skupnost Žirovnica ter del krajevnih skupnosti Hrušica, Planina pod Golico, Plavž, Sava, Javornik – Koroška Bela v Občini Jesenice.
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, je prikazana v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu (merilo 1:5000) in poteka od severozahodne točke (list Mojstrana 37) od severozahodne točke parcele št. 399/1 k. o. Hrušica po zahodni meji k. o. Hrušica do severnega robu naselja Hrušica, od tu poteka proti vzhodu tako da seka južni del parcele 349/1, poteka po severnem robu parcel 339, 342, 331, 330, 423 (pot), deli parcelo 343/13, deli parcelo 424 (pot) in poteka po njenem severnem robu, deli parcelo 344/1, poteka po severnem robu parcel 48, 49 in 485/4 (pot), deli parcelo 485/4 in 345/2, poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot), deli parcelo 3345/3, poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot) in 78/1 (vse k.o. Hrušica) ter po severnem robu parcele 528/6 k.o. Prihodi).
Na listu Mojstrana 48 meja poteka po severnem robu parcele 528/6, jo deli in poteka po njenem severovzhodnem robu, poteka po severnem robu parcel 528/7, 528/8, 528/9, 528/10 in 528/11, poteka po zahodnem robu parcele 849 (pot) in jo deli, poteka po severnem robu parcel 527/18 in 527/21, deli parceli 527/6 in 527/28, poteka po zahodnem robu parcele 865/2, poteka po severnem robu parcele 526/2, deli parcelo 525/1 (pot), poteka po severnem robu parcele 523/22, deli parceli 523/16 in 845 (pot), poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 521/17 ter po vzhodnem robu parcele 521/16 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 8 meja poteka po vzhodnem robu parcel 521/16, 521/1 (pot), po vzhodnem robu parcele 522/3, po severnem robu parcel 521/11 in 444/1, deli parceli 444/13 in 444/14 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 9 meja deli parcelo 444/15, poteka po zahodnem robu parcele 444/42 (pot), deli parcelo 444/19, poteka po zahodnem, severnem in vzhodnem robu parcele 444/23, deli parcelo 835 (pot) in poteka po njenem severnem robu, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 443/2, po južnem robu parcele 830, po severnem in vzhodnem robu parcele 325/22, po vzhodnem robu parcele 325/21, po severnem robu parcel 862/5 (pot), 325/21, 325/20, 325/156, 325/49 in 325/18, po vzhodnem robu parcele 325/150, po severnem robu parcele 325/163 (vse k.o. Prihodi) ter po severnem robu parcele 248/85 k.o. Javorniški rovt.
Na listu Bled 10 meja poteka po severnem robu parcele 248/85, po zahodnem robu parcele 248/43, deli parcelo 248/41, poteka po zahodnem robu parcele 252, deli parcele 248/41, 252/1 in 248/40, poteka po vzhodnem robu parcele 248/40, deli parcelo 493, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 254/2, deli parcelo 512 in poteka po njenem severnem robu (vse k.o. Javorniški rovt), poteka po severnem robu parcel 597/237 in 405, deli parcelo 597/418 (pot), poteka po njenem vzhodnem robu in jo ponovno deli, poteka po vzhodnem robu parcele 597/242 in jo deli, poteka po severnem robu parcele 691/1 (pot), po zahodnem robu parcele 35, severnem robu parcele 33, deli parcelo 597/245, poteka po severnem robu parcel 597/398, 23, 19, 693 in 12, deli parcelo 597/248, poteka po severnem robu parcele 6, deli parcelo 693, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 3/1, deli parcelo 15/2, deli parcelo 715/2 (potok) in poteka po njenem južnem robu, poteka po vzhodnem robu parcel 177/5, 177/1, 181, 182, 184/1, 692/1, 199, 200, 204 in 203, deli parcelo 694 (pot), poteka po vzhodnem robu parcel 207, 212, 213, 595 (pot), 592, 593 in 594, deli parcelo 597/343, poteka po vzhodnem robu parcel 591/1, 585/3, 594, po severnem in zahodnem robu parcele 582/1, po zahodnem robu parcel 581 in 718, poteka po vzhodnem robu parcele 579 (vse k.o. Koroška Bela) do vzhodnega robu k.o. Koroška Bela; od tu poteka meja po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela v smeri proti jugu.
Na listu Bled 20 meja poteka po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela do meje s k.o. Blejska Dobrava in nato po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu.
Na listu Radovljica 11 meja poteka po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu, nato po vzhodnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti jugu do in sledi občinski meji z Občino Bled po strugi reke Save, nato poteka proti severovzhodu po občinski meji z Občino Radovljica do državne meje preko listov Bled 12, 13, 14, 4 do lista Radovljica 5. Državni meji sledi proti zahodu preko listov Radovljica 5, 4, 3, 2, 1, Borovlje 41 in 31 ter Mojstrana 40, 39, 38 in 37 do začetne točke.
6. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Naziv območja urejanja                  Oznaka   Število in tip ureditvenih enot   Območja
                                        območja  v območju urejanja                predvidenih
                                        urejanja                                   prostorskih
                                                                                   izvedbenih
                                                                                   načrtov
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Plavški rovt                            J5 S1    v
Planina pod Golico – 1                  J5 S2/1  v
Planina pod Golico – 2                  J5 S2/2  v
Planina pod Golico – 3                  J5 S2/3  v
Planina pod Golico – 4                  J5 S2/4  v
Planina pod Golico – 5                  J5 S2/5  v
Prihodi                                 J5 S3    e
Španov vrh                              J5 R1    prekrivajoča raba: 1, 2, G, z
Pristava                                J5 R2    prekrivajoča raba: 1, 2, z
Žerjavec                                J5 W1                                      ZN
Prihodi – počitniške hiše               J5 W2    e
Betelj                                  J5 W3    v
Javorniški rovt                         J5 W4    v
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Potoki                                  J6 S1    v, e, e
Moste – Pod Ajdno                       J6 S2/1                                   ZN
Moste – nad progo                       J6 S2/2  e
Moste – Završnica                       J6 S2/3  e
Moste                                   J6 S2/4  v, v, e, e
Moste                                   J6 S2/6  e
Žirovnica                               J6 S3/1  v, e, e
Žirovnica – pod železnico               J6 S3/2  e
Selo                                    J6 S4    e, e, v
Zabreznica                              J6 S5    v, e, e, e, p, x
Breznica                                J6 S6    v, e, e, p, p
Doslovče                                J6 S7    v, e, e
Smokuč                                  J6 S8/1  v, e, e, e
Smokuč – novi del                       J6 S8/3  e
Rodine                                  J6 S9    v, e, e, e, e+, p
Breg                                    J6 S10   v, e
Vrba                                    J6 S11   v, e
HE Moste – pregrada                     J6 P1    x
Golf                                    J6 R1    x
Završnica                               J6 R2    prekrivajoča raba: 1, V, z
Skakalnice Završnica                    J6 R3    prekrivajoča raba: 2, G
magistralna cesta, odsek Potoki – Moste T2/4
magistralna cesta, odsek Moste – Vrba   T2/5
magistralna cesta, odsek Potoki – Moste T2/6
železnica Jesenice – Ljubljana, odsek Potoki – MosteT3/5                          LN
železnica Jesenice – Ljubljana, postaja MosteT3/6                                 LN
železnica Jesenice – Ljubljana, odsek Moste VrbaT3/7                              LN
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:
– Moste zahod – območje urejanja J6 S2/5 (zazidalni načrt Moste-cona M1, J6/S5, UVG, 18/77),
– središče Smokuča – območje urejanja J6 S8/2 (ureditveni načrt središča Smokuča, Uradni list RS, št. 20/94),
– HE Moste – stikališče – območje urejanja J6/P2 (zazidalni načrt HE Moste-stikališče, J6/P1, UVG, 24/79),
– avtocesta – območje urejanja T1/3 odsek Moste–Vrba in T1/4 odsek Vrba (lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba, Uradni list SRS, št. 20/89).
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
1.1 Namembnosti območij in površin
8. člen
Funkcije območij in površin
Na vseh zemljiščih so dopustne:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih in rekreacijskih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
V območjih za stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– počitniška stanovanja, vendar le kot sprememba namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dopustne,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice in katerih zazidana površina ne presega 300 m2,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 200 m2.
V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah v – vas so dopustni tudi posegi za kmetijstvo. V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah e – enodružinska zazidava so dopustni posegi za kmetijstvo le, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– počitniške hiše in
– gostinstvo
koristna bivalna površina ne sme preseči 120m2.
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne ureditve in naprave za potrebe športa in rekreacije. Objekti niso dopustni.
V območjih za promet (T) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
Na površinah razpršene gradnje (z) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti.
Na kmetijskih zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč, ki bi presegla 1000 m2 bruto etažnih površin.
9. člen
Dopustne vrste posegov
Na vseh zemljiščih, razen v območjih za počitniške hiše (W) in v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so:
– za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 4. členu tega odloka,
– na stavbnih zemljiščih dopustne dopolnilne gradnje,
– na stavbnih zemljiščih dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– izven stavbnih zemljišč dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, ograje so dopustne le za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije.
V območjih za počitniške hiše (W) so za obstoječe počitniške hiše dopustna le vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni pa dopustno povečevanje kapacitet ali povečevanje števila počitniških stanovanj ter spreminjanje namembnosti.
1.3 Varstvo okolja
10. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni smiselna, je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.
V območjih počitniških hiš do izgradnje kanalizacije ni dovoljena priključitev na vodovod; v teh območjih tudi niso dopustne cisterne za kurilno olje.
1.4 Rezervati in varstvena območja
11. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč), v varovalnih gozdovih (Gv), v gozdovih posebnega namena (Gn) ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 9., 39., 47. in 48. členu tega odloka.
1.5 Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
12. člen
Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 7. člena tega odloka dopustne v tem območju,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Občine Jesenice na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
13. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove, živice, drevesa in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
14. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
15. člen
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.
2.2 Arhitekturno oblikovanje
16. člen
Oblikovanje stavbne mase
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
17. člen
Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah, vilah in dvorcih.
18. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
19. člen
Rušitev
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
20. člen
Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Objekti niso dopustni, tudi te ureditve ne smejo biti vir odpadnih voda.
21. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
Glej tudi 24. člen tega odloka in obrazložitev k njemu.
22. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
23. člen
Manjši peskokopi in gramoznice so dopustni na okoljsko neproblematičnih in na vidno neizpostavljenih legah. Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (gozd, kmetijske površine).
24. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovane.
25. člen
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
26. člen
Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
2.4 Pogoji za oblikovanje v tipih ureditvenih enot
Ureditvena enota enodružinska zazidava (e)
27. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm.
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Ureditvena enota vas (v)
28. člen
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4,
– višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,5,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 2,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 2.
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Vrtne lope morajo biti lesene; strehe vrtnih lop so lahko šotoraste.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, ali z zidovi iz kamna.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasajene z živo mejo.
Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višina kamnite ograje pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje.
Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).
Ureditvena enota posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x)
29. člen
V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.
Ureditvena enota parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p)
30. člen
V ureditveni enoti parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p) gradnja objektov ni dopustna. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
31. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
32. člen
Prometno urejanje
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
33. člen
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
34. člen
Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
35. člen
Sistemi zvez
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
36. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 35° do 45° in prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
37. člen
Odvajanje odpadnih voda
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišče je potrebno odvajati preko lovilcev olj.
38. člen
Energetska oskrba
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
39. člen
Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte kulturne dediščine.
40. člen
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirišč. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
6. Pogoji za varstvo voda
41. člen
Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
Varstvo in ureditev vodotokov ureja tudi odlok o vodah v občini.
42. člen
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrski odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo naravne dediščine.
43. člen
Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti strojnica postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica nahaja v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne.
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
44. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
Odstranitev korit napajališč na osrednjih vaških prostorih ni dopustna.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. To so:
– naravna dediščina: soteska Save, dolina Završnice, vrh Ajdne in vrh Smolnika, vaška lipa v Vrbi;
– arheološka dediščina: villa rustica pri Rodinah, nekropola v Smokuču;
– umetnostna dediščina: zidana kapelica pod Gojzdašnico v Završnici, zidana kapelica v Žirovnici, znamenje pri cerkvi sv. Radegunde na Bregu, zidana kapelica sredi Zabreznice, zidana kapelica v Zabreznici ob cesti proti Breznici, zidana kapelica v Breznici ob cesti proti Vrbi, zidana kapelica na zahodnem robu Doslovč, zidana kapelica ob poti iz Doslovč proti Završnici, znamenje na polju južno od Smokuča, zidana kapelica južno od Rodin, širše območje okrog cerkve sv. Marka v Vrbi;
– etnološka dediščina: vaško jedro v Selu, Zabreznici, Smokuču in Vrbi
ter območje predvidenega krajinskega parka Karavanke – Kamniško-Savinjske Alpe.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
45. člen
J5 W4 Javorniški rovt
– Gradnja stanovanjskih hiš in sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna pod pogojem, da so objekti priključeni na kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo.
46. člen
J6 S1 Potoki
– V nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča do potoka je potrebno pri novih posegih ohranjati značilno orientacijo v smeri sever – jug.
47. člen
J6 S2/2 Moste
– Prostostoječi pomožni objekti niso dopustni.
48. člen
J6 S2/4 Moste
– Mline in žage v soteski Završnice je potrebno ohranjati. V soteski zahodno od železniškega mostu so dopustne hrupne dejavnosti, novogradnje stanovanjskih objektov niso dopustne.
– V smeri pogledov z juga na cerkev sv. Martina, označenih v grafičnih prikazih, niso dopustne novogradnje in nadzidave objektov, dozidave so dopustne le v smeri proč od cerkve.
49. člen
J6 S3/2 Žirovnica
– V območju križišča magistralne ceste s cesto proti Zabreznici oziroma Begunjam so na parcelah št. 22/2, 22/3, 22/4 in 22/5 dopustne postavitve objektov zgolj za namene terciarnih in kvartarnih dejavnosti, vendar tako, da se ohranijo pogledi na cerkev sv. Martina.
50. člen
J6 S5 Zabreznica
– Nadzidave stanovanjskih blokov niso dopustne. Pri rekonstrukciji strehe je dopustna ureditev mansardnih stanovanj.
– V nizu objektov ob cesti med regionalno cesto in vaškim trgom je potrebno ohranjati značilno orientacijo objektov v smeri severozahod–jugovzhod ter podedovano gradbeno črto.
– Za objekt na parceli št. 32/105 k.o. Doslovče niso dopustne dozidave, nadzidave, postavitve pomožnih objektov in postavitve ograj, dopustna je zasaditev žive meje do višine 1,5 m.
51. člen
J6 S6 Breznica
– Na parcelah št. 32/73 in 32/74 je dopustna razširitev pokopališča ali ureditev javnih zelenih površin.
– Potrebna rekonstrukcija ceste Žirovnica–Breznica se mora odmakniti od zidu pokopališča, da bo možna ureditev peš oziroma kolesarske steze in potekati tako, da se izboljša preglednost ovinka pred cerkvijo.
– Na parcelah št. 73 in 74 južno od ceste Žirovnica–Breznica ni dopustna nova gradnja.
52. člen
J6 S8/3 Smokuč – novi del
– Sprememba namembnosti objektov ali delov objektov iz stanovanjske v druge rabe ni dopustna.
– Obvezna je smer slemena vzporedno s pobočjem in naklon strešin 35°.
– Kritina je cementni strešnik.
– Ograje so dopustne le kot živa meja, visoka največ 0,8 m.
– Posek zdravih avtohtonih dreves ni dopusten.
53. člen
J6 S9 Rodine
– Na parceli št. 1062 in 1683/1 k.o. Doslovče je dopustna le razširitev pokopališča. Zid pokopališča mora biti izveden sorodno zidu okrog parcele št. 1063 k.o. Doslovče.
– Na parceli št. 1063 k.o. Doslovče niso dopustne gradnje novih objektov.
– Prostor s pogledi z jugozahodne strani na cerkev sv. Klemna je nezazidljiv.
– Za ureditveno enoto e+ veljajo naslednje določbe:
a) Sprememba namembnosti objektov ali delov objektov iz stanovanjske v druge rabe ni dopustna.
b) Obvezna je smer slemena vzporedno s pobočjem in naklon strešin 35°.
c) Ograje so dopustne le kot živa meja, visoka največ 0,8 m.
d) Posek zdravih avtohtonih dreves ni dopusten.
54. člen
J6 /S10 Breg
– Pri cerkvi sv. Radegunde na sosednjih mejnih parcelah niso dopustne dopolnilne gradnje objektov in nadzidave, dozidave so dopustne le v smeri od cerkve.
– Posegi preko zahodnega roba vasi, ki bi vplivali na naravno podobo terase in na gozdni rob, niso dopustni.
55. člen
J6 S11 Vrba
– Na parceli št. 627 dozidave niso dopustne v smeri proti jugu.
– Na parceli št. 1165 dozidave v smeri proti cerkvi sv. Marka niso dopustne.
– Potrebno je varovanje in ohranjanje vaške lipe s kamni.
56. člen
J6 R1 Golf
– Na stavbnem zemljišču na severovzhodnem vogalu parcele št. 1135/3 je dopustna le postavitev objektov za potrebe vzdrževanja športnih in rekreacijskih površin.
57. člen
J6 R2 Završnica
– V času prireditev je dopustna postavitev začasnih objektov in naprav, ki pa jih je potrebno odstraniti takoj po zaključku prireditve.
– Dopustne so le ureditve za rekreacijske dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti ravni hrupa, kot jih za I. stopnjo varstva določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
58. člen
J6/R3 Skakalnice Završnica
– Z ureditvami ni dovoljeno sprožati erozijskih procesov. Vse naprave morajo biti izvedene tako, da tudi njihova uporaba ne povzroča erozije.
– Dopustne so le ureditve za rekreacijske dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti ravni hrupa, kot jih za I. stopnjo varstva določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
– V času prireditev je dopustna postavitev začasnih objektov in naprav, ki pa jih je potrebno odstraniti takoj po zaključku prireditve.
59. člen
Pašniki na Rebri
– Potrebno je ohranjanje kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa skupine dreves nad Zabreznico in nad Smokučem ter gozdiček na terasi med Doslovčami in Smokučem.
60. člen
Pobočja Stola in Belščice
Na pobočjih Stola in Belščice so dopustna le zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sanitarna sečnja. Na zazidanih stavbnih zemljiščih so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter odstranitve obstoječih objektov in naprav.
V. KONČNE DOLOČBE
61. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za vasi pod Stolom – planska celota J6 (Uradni list RS, št. 15/91) in tiste določbe prostorskih ureditvenih pogojev za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni list RS, št. 15/91), ki se nanašajo na planske celote J2, J3 in J5.
62. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Jesenice, pristojnem za urejanje prostora, in pri krajevnih skupnostih Planina pod Golico, Javornik Koroška – Bela in Žirovnica.
63. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
64. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-1/97
Jesenice, dne 18. junija 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Jesenice
Valentin Markež l. r.
Župan
Občine
Jesenice
dr. Božidar Brudar l. r.