Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996

Kazalo

2338. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP3, stran 3056.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni listi RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96), je Občinski svet občine Žalec na svoji seji dne 16. 5. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP3
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za območje z oznako PUP3, ki je z veljavnimi planskimi dokumenti opredeljeno za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center-Planiranje, d.o.o., Celje pod številko 702 v marcu 1996 – tekstualni in kartografski del.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– skupne pogoje za celotno območje PUP3 vključno z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji ter ureditvenimi območji za katera je predvidena izdelava PIN in se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom,
– ter dodatne in posebne pogoje za nekatera območja obravnavane-ga območja PUP3.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– grafične prikaze: pregledno karto v merilu 1:50000 ter prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji in zbirni prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – vsak prikaz na 17 listih PKN,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje PUP3, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega južni del občine, to so območja katastrskih občin: k.o. Marija Reka, del k.o. Prebold, del k.o. Gornja vas, k.o. Matke, k.o. Zabukovica, k.o. Pongrac, k.o. Liboje in k.o. Kasaze.
V obravnavano območje PUP3 so vključena območja krajevnih skupnosti Šešče pri Preboldu, Griže in Liboje v celoti ter del območja Krajevne skupnosti Prebold (južni hriboviti del).
5. člen
Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih območja PUP3:
– ureditvena območja z oznakami A, ki se urejajo izključno na podlagi PUP in,
– ureditvena območja z oznakami B, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka.
Območje Krajevne skupnosti Šešče pri Preboldu:
– vključeni ureditveni območji naselij z oznakama A1 – Šešče pri Preboldu in A2 – Matke.
Del območja Krajevne skupnosti Prebold:
– vključeno ureditveno območje naselja z oznako A3 – Marija Reka.
Območje Krajevne skupnosti Griže:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A4 do A8a ter od B1 do B3, to so naselja:
A4 – Griže (Zibika),
A5 – Griže-Migojnice,
A6 – zaselek severno pred naseljem Zabukovica ob lokalni cesti,
A7 – Britna sela,
A8 – Vas in A8a – zaselek JV od Zabukovice,
B1 – Griže (del),
B2 – Griže–Migojnice (del) in
B3 – Zabukovica (del) ter
– območje predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Liboje:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A9 do A15 ter od B4 do B9, to je naselja:
A9 – Kasaze,
A10 – Kasaze,
A11 – Mirosan,
A12 – stanovanjsko območje pri KIL (bloki in individualna zazidava),
A13 – Liboje,
A14 – Brnice (počitniški objekti),
A15/1,2,3, – Zagreben (počitniški objekti) ter
B4 – stanovanjsko območje pri KIL,
B5 – Liboje, Romov hrib,
B6 – območje LIKO,
B7 – Petačev hrib (območje zidanic),
B8 – Slovenski dol in,
B9 – območje Orešnik, Liboje ter
– ureditveno območje rudnine (apnenec, dolomit) za katero je predvidena izdelava PIN ter območja predvidenih agrooperacij.
6. člen
Na območju PUP3 so izvzeta iz urejanja s PUP ureditvena območja naselij oziroma deli teh območij, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti to so območja:
– območje ZN industrijske cone KIL (Uradni list SRS, št. 1/87),
– območje ZN industrijskega območja Sigma Zabukovica (Uradni list SRS, št. 47/87) in
– območje ZN za Zabukovico (Uradni list SRS, št. 9/80).
7. člen
Meja območja PUP3, meje ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
8. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor
9. člen
Obravnavano območje PUP3 vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev,
– ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter,
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje,
– kmetijska zemljišča (prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč) in predvidene agrooperacije kmetijskih zemljišč,
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– območje rudnine,
– varovana območja naravne in kulturne dediščine in,
– prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva PUP iz 3. člena tega odloka.
1.1. Pogoji glede posegov v prostor
10. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave ter omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.
11. člen
Poleg navedenih pogojev iz 10. člena so po posameznih območjih dovoljeni še naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 12. člena ter ostalih določil tega odloka.
V ureditvenih območjih s pretežno stanovanjsko pozidavo:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
– v ureditvenih območjih naselij, ki so lokalna oskrbna središča, je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnilna gradnja objektov centralnih dejavnosti – terciarnih in kvartarnih v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko-stanovanjsko zazidavo:
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij (dopolnilna gradnja in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, trgovsko in obrtno dejavnost brez emisij,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin.
V ureditvenih območjih s pretežno počitniškimi objekti in zidanicami:
– novogradnje – dopolnilna gradnja počitniških objektov oziroma zidanic in dozidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih površin iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnje pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču obstoječega objekta (razen pri počitniškem objektu in zidanici),
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja, potrebe kmetijstva in za gospodarske dejavnosti.
V območjih za šport in rekreacijo:
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo in objektov spremljajočih dejavnosti za potrebe rekreacije kot dopolnilna gradnja in za katero ni potrebna izdelava PIN,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za dopolnilne dejavnosti za potrebe športa in rekreacije.
V območjih in naseljih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN):
– ureditve zelenih površin, novogradnje kot nadomestne gradnje praviloma enake namembnosti kot je obstoječi objekt, dozidave in nadzidave obstoječih objektov.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova ter izvedba prostorskega izvedbenega načrta.
Na območjih, ki pretežno niso namenjeni poselitvi:
– na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje),
– agrooperacije in pogozditve,
– posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij so ob upoštevanju določil tega odloka možne le za objekte in naprave posebnega družbenega pomena in na podlagi predhodne strokovne presoje,
– na kmetijskih zemljiščih (2. območje) so dopustni posegi,
– novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strnjena celota z ostalimi objekti domačije in,
– gradnja gospodarskih objektov – zidanic za potrebe primarne kmetijske proizvodnje kot je sadjarstvo, vinogradništvo, ribezarstvo, ipd. Gradnja teh objektov je možna le v navezavi na obstoječe tovrstne objekte ob upoštevanju tipičnega vzorca te poselitve ter ostalih določil tega odloka.
Gradnja objektov navedenih v tej alinei je možna le v primerih kolikor ni zadostnih površin v okviru ureditvenih območij vaških naselij, območij zidanic oziroma na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje. Pri tem objekti ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji oziroma na varovanem območju. S posegi mora soglašati pristojna kmetijska služba.
Izjemoma je možna gradnja na 1. območju kmetijskih zemljišč v primerih, če ni na voljo manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, kar potrdi svet Občine Žalec na predlog odbora za kmetijstvo pri svetu Občine Žalec; poseg pa mora biti v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in sprejetimi planskimi akti Občine Žalec.
12. člen
Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 11. člena tega odloka
– Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje je možna le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma enake namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
– Novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi ter ob upoštevanju določil tega odloka.
– Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidanega napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
– Novogradnja gospodarskih objektov – shramb in zidanic je možna, če je investitor kmet, ki mu objekt služi primarni kmetijski proizvodnji (vinogradništvo, sadjarstvo, ribezarstvo, ipd.).
Če je investitor te novogradnje nekmet, je gradnja možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkret-no kulturno opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
– V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje, (po predhodni presoji vplivov na okolje) rekonstrukcije obstoječih objektov in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije.
– Gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovinske in gostinske lokale, storitvene ter družbene dejavnosti je možna na podlagi predhodne strokovne presoje (iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika) podane s strani strokovne organizacije in v skladu z določili tega odloka v okviru ureditvenih območij naselij, v okviru katerih je po dolgoročnem planu občine predviden razvoj teh dejavnosti in so dane prostorske možnosti v okviru dopolnilne gradnje.
– V okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko namembnostjo in z oznako A je možna sprememba namembnosti za ureditev prostorov za proizvodno-obrtno dejavnost v okviru novogradenj oziroma obstoječih objektov – stanovanjskih ali gospodarskih – le za tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V primeru, da dejavnost povzroča vpliv na okolje, mora investitor obvezno v lokacijskem postopku predložiti strokovno mnenje – presojo vplivov na okolje, ki jo izdela za to pooblaščena institucija.
– Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo), kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
– Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji, ki jo poda strokovna organizacija, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča ter
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme.
Ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja. Upravni organ lahko določi uporabo tipske urbane opreme.
– Posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacij-sko dejavnost ipd.) so možne, če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta ob upoštevanju določil tega odloka.
– Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena. Pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna le na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču. Na funkcionalnem zemljišču starega objekta se lahko gradi v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno vsled nastalih geoloških razmer, konfiguracije terena oziroma je to zemljišče predlagano za varovanje oziroma za drugo namembnost.
– Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
– V roku treh let po sprejetju tega odloka je pridobiti projekte za objekte različnih namembnosti (stanovanjski, gospodarski in drugi objekti), ki morajo vsebovati specifične elemente za posamezne kulturno krajinske tipe in za posamezna naselja ovrednotena kot naselbinska dediščina in s tem dopolniti ponudbo ustreznih projektov za novogradnje na teh območjih. Do izdelave teh projektov je pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila tega odloka.
Večjo pozornost pri dopolnilni ali nadomestni gradnji je prav tako posvetiti lociranju, oblikovanju ter izboru projektov v tistih naseljih oziroma delih naselij, ki so v tekstualnem delu PUP (ad poglavje – poselitev) posebej izpostavljena kot kvalitetna in so zanje podane okvirne smernice urejanja.
1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
13. člen
– Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
– Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je potrebno zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
– Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.
– Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
– Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
– Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
– Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču, ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno pravno urejeno.
– Merila in pogoji iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih:
14. člen
Kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte, ki je v fazi izdelave. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine pa je čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin,
– območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov – hmeljišča in intenzivni sadovnjaki – je še posebej varovati za nadaljnjo rabo v te namene,
– opredeljena območja predvidenih agrooperacij na območju PUP3 se bodo urejala na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag in lokacijske dokumentacije oziroma ureditvenega načrta. Pri izvajanju agrooperacij naj se ohranijo ev. večje skupine drevja, soliterna drevesa in živice ter v največji možni meri izkoristijo obstoječi odvodniki. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti, da geodetski posnetki za pripravo ureditvenih načrtov vključujejo tudi posnetke obstoječih dreves in vegetacije,
– na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo in obdelavo po plastnicah terena – terasasta obdelava ni možna,
– vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo (njive, hmeljišča, nasadi) morajo biti od zunanjega roba korita Savinje ali obrežnega nasipa oddaljene vsaj 10 m, od potokov nižjih kategorij vsaj 5 m. Pas mora biti travnat, zasajen ali drugače utrjen (pot),
– območja ev. deponij odvečnega nenosilnega materiala, nastalega pri gradnji objektov, je obvezno urediti in rekultivirati v prvotno stanja kmetijskega zemljišča v skladu z izdelano prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Za zahtevnejša območja je obvezno izdelati prostorske izvedbene načrte, manj zahtevne deponije je možno urejevati na podlagi lokacijske dokumentacije.
1.4. Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih
15. člen
Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih, gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka,
– goloseki se lahko izvajajo le v primerih spreminjanja tere-na v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine goloseki niso možni,
– melioracije gozdnih zemljišč na opredeljenih območjih naj se izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj se praviloma vršijo z vegetacijo, značilno za okoliško gozdno združbo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine,
– posebej so v okviru gozdnih zemljišč opredeljeni varovalni gozdovi, t.j. gozdovi z omejeno možnostjo gospodarjenja. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovolje-na so le izvajanja sanacijskih ukrepov kot so določeni z gozdnogospodarskimi načrti,
– iz krajinsko ekološkega vidika je preprečiti krčitve gozdov ob Savinji
1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja
16. člen
Vodni viri:
Območja vodnih virov se bodo urejala skladno z odloki o varovanju vodnih virov. V ta namen je potrebno izdelati strokovne podlage za pripravo odlokov in zagotoviti sprejem le-teh:
– v Krajevni skupnosti Šešče vodni viri:
izviri št. 47 pri kmetiji,
št. 48 – Kolja II in,
št. 49 – Kolja I,
št. 50 – pod Fužincem II in,
št. 51 – Pod Fužincem I,
št. 52 – Kolja I in,
št. 56 – Šešče
– v Krajevni skupnosti Prebold izvire:
št. 53 – Zapretnik,
št. 54 – Reka II in,
št. 55 – pod Lizo,
– v Krajevni skupnosti Griže izvire:
št. 46 – izviranje II,
št. 45 – izvirje I Ramšak,
št. 44 – Matijevec,
št. 43 – Štarkelj,
št. 42 – Gaberšek,
št. 41 – Kaplje,
št. 40 – Švarc in,
št. 38 – Sončni izvir in,
– v Krajevni skupnosti Liboje izvire:
št. 36 – Keramična,
št. 37 – Studence in,
št. 39 – Korentova,
voda I, II Ramšak.
Vodotoki, varstvo pred visokimi vodami:
– zagotoviti je potrebno vzdrževanje vodnega režima. Ob Savinji gradnja objektov ni možna v pasu 10 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa ter pri ostalih vodotokih v pasu 5 m,
– za zmanjšanje poplavne ogroženosti bo potrebno izvesti celovite protipoplavne ukrepe,
– določila urejanja za zagotovitev kvalitete voda so podana v 27. členu tega odloka,
– v času večjih suš je potrebno na predhodno zahtevo vodnogospodarske službe omejiti porabo vode za energetsko rabo, obrtno in industrijsko dejavnost ter kmetijsko dejavnost.
1.6. Merila in pogoji urejanja na območju naravne in kulturne dediščine
17. člen
Na obravnavanem območju PUP3 so opredeljena naslednja območja naravne in kulturne dediščine:
1) naravna dediščina – predlagana za razglasitev:
– NS naravni spomeniki
2) kulturna dediščina – zavarovana in predlagana za razglasitev:
– kulturni someniki,
A – arheološki,
UA – umetnostni (sakralni),
Z – zgodovinski.
18. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine:
– Za vsak poseg na območjih naravne dediščine je pridobiti soglasje ZVNKD Celje,
– v okviru območja PUP3 sta opredeljena naslednja naravna spomenika:
1) NS 633 – Petačeva jama, Liboje,
je podzemeljski geomorfološki naravni spomenik in zanj v pogledu urejanja velja varstveni režim predpisan za podzemeljske geomorfološke naravne spomenike (VR 3). Jama je namenjena za razvoj alternativnega turizma (turistično neurejena jama) pod vodstvom Jamarjev JK Črni Galeb iz Prebolda in
NS območje Mrzlice
Masiv Mrzlice z grebeni in pobočji je značilna zasav-ska geomorfološka tvorba, vrh Mrzlice pa je znana botanična lokaliteta. ZVNKD Celje predlaga, da se območje razglasi za krajinski park, zato je potrebna predhodno uskladitev z opredelitvami republiškega dolgoročnega plana.
Pri posegih na opredeljenem območju je potrebno upoštevati pogoje in merila, predpisane za krajinske parke. V okviru tega območja naj se vrši smotrno gozdarstvo in razvijajo različne oblike rekreacije (planinarjenje, turna smuka, sprehodi v naravi) kot glavne panoge. Preprečevati je potrebno mehansko in kemično onesnaženje obravnavanega območja (namestitev čistilnih naprav v Termoelektrarni in Cementarni Trbovlje).
19. člen
Merila in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine:
1) arheološki spomeniki (A)
A 3 – prazgodovinska gomilska grobišča, Griže;
I. varstveni režim,
A 4 – prazgodovinska naselbina, Hom;
I. varstveni režim,
A 9 – prazgodovinsko gomilsko grobišče, Šešče;
II. varstveni režim.
Na območju navedenih arheoloških spomenikov je potrebno ohranjati obstoječo namensko rabo površin, prepovedane so novogradnje in planiranje zemljišč, ki bi posegle v zemeljske plasti.
Za oba evidentirana arheološka spomenika, za katera velja I. varstveni režim je pred vsakimi posegi v zemeljske plasti potreben arheološki izkop in prezentacija spomenika na mestu samem. Za spomenik, za katerega velja II. varstveni režim, je potrebno območje pred ev. posegi raziskati z arheološko metodo.
Za kakršenkoli poseg na območju evidentiranih spomenikov je potrebno predhodno soglasje ZVNKD Celje.
2) umetnostni spomeniki z varovanimi območji (UA):
UA – s 14 – p. c. sv. Pankracija, Griže,
UA – s 18 – p. c. sv. Neže, Liboje,
UA – s 21 – p. c. sv. Magdalene, Matke,
UA – s 22 – ž. c. sv. Vnebovzetja, Marija Reka,
UA – s 23 – p. c. Lurške M. Božje, Migojnice.
Vse kapelice na območju PUP3 ne glede na valorizacijo veljajo za umetnostno dediščino, zato se mora vsaka obnova le-teh odvijati po predhodnih konservatorskih navodilih ZVNKD Celje in
3) zgodovinski in memorialni spomeniki (z)
V okviru območja PUP3 so naslednji zgodovinski in memorialni spomeniki: Šmiglova zidanica (Grajska vas), Grobišče NOB (Griže in grobovi NOB (Migojnice).
Potrebno je ohranjati avtentičnost, lokacijo in morebitno obeležje teh spomenikov v obstoječem stanju.
Za vsak poseg v okviru opredeljenih območij ali objektih, navedenih pod (2) in (3) je potrebno predhodno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
1.7. Merila in pogoji v zvezi z urejanjem eksploatacijskih območij
20. člen
Lokacije kamnolomov in ev. drugih izkopov se določajo na podlagi predhodne študije glede ustreznosti lokacije, ki mora vključevati tudi vizualne in ekološke vidike,
– za opredeljeno območje obstoječega kamnoloma je potrebno izdelati program sanacije in izdelati prostorski izvedbeni načrti, na podlagi katerega se bo to območje urejevalo in saniralo.
1.8. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
21. člen
Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov iz tega področja.
1.9. Merila in pogoji za varovanje okolja
22. člen
– Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
– Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje, je potrebno opredeliti možne vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje, kot to določa zgoraj navedeni zakon.
– Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
– Iz vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacije, pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije.
Pospešiti je potrebno izgradnjo plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike.
– Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih zemljišč je pred ev. posegi vanje potrebno pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
– Sanirati je potrebno divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča.
– Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
– Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino so podrobneje podani v drugih poglavjih tega odloka.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
23. člen
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za gradnjo je potrebno predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo.
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij.
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini.
– Odmik objekta od posestne meje znaša min. 4,0 m, za manjši odmik, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov.
Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji.
– Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v poglavju III točke 3 tega odloka.
– Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je dosledno spoštovati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen:
– Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
– Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
– Lociranje in oblikovanje novogradenj je potrebno podrediti ev. dominantam naselja (cerkev, grad, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut.
– Novogradnje na izpostavljenih legah, grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
– Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit podrediti obstoječi zazidavi.
– Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasade:
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo temna ali opečna, svetle kritine niso dovoljene.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
Gospodarski objekti – zidanice:
– Obvezni so podolgovati tlorisni objekti v razmerju stranic praviloma 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 50 m2. Velikost je prilagajati obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje.
Objekt ima lahko nad nivojem terena eno etažo in izkoriščeno podstreho. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma je zadnja stena kleti praviloma v celoti vkopana imajo lahko nad kletno etažo le izkoriščeno podstreho -kolenčni zid visok do največ 1,6 m.
Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45° z opečno ali njej podobno kritino, sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Počitniški objekti:
– Objekti imajo lahko eno etažo in izkoriščeno podstreho ob upoštevanju istih pogojev kot so navedeni za objekte shramb za sadje in zidanic.
Pomožni objekti:
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom ob katerem stojijo in v skladu z določili tega odloka in Odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih objektov, naprav in del za katere ni potrebno lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 1/87).
– Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, pri izbiri materialov zanje pa upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja. Lokacije kioskov so lahko le začasne na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti in izvedeni tako, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje.
– Začasni objekti za ev. sezonske prireditve, druge vrste turistične ponudbe in druge namene (montažni bazeni za interno uporabo, pergole, plinske cisterne) morajo biti tako locirani, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.
Ureditev okolice novogradenj:
– Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko odločbo.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke).
– Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačene z žično mrežo.
V okviru strnjeno pozidanih območij je ograjevanje parcel prilagojevati obstoječim ureditvam, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
– Na območju razpršene poselitve v okviru domačij praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali.
– Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
– Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja dugih komunalnih dejavnosti.
– Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.
3. Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne, vodnogospodarske in energetske infrastrukture
24. člen
Vsi objekti, razen nekaterih pomožnih objektov, morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno, komunalno, elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska ali toplovodna mreža, možnost priključitve na plin ali toplovod.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Za vse nove trase cest, komunalnih in energetskih vodov in naprav na območjih, ki se bo urejevalo na podlagi PUP, je potrebno praviloma izdelati prostorski izvedbeni načrt.
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav republiškega, regionalnega in občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. Za ostale manj pomembne objekte in naprave prometne, komunalne in energetske infrastrukture je pred posegi v prostor možno izdelati tudi le lokacijsko dokumentacijo.
25. člen
Promet
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določali v skladu z zakonom o cestah ter pogojev upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative.
Pri gradnji novih cest oziroma rekonstrukcijah obstoječih cest – regionalnih, lokalnih in gozdnih cest, je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijski dokumentaciji.
Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih eventualne gradnje pločnikov.
Pri obrtno stanovanjskih conah je potrebno upoštevati zadostno površino funkcionalnih zemljišč glede na vrsto dejavnosti.
Za gradnjo v varovalnem pasu cest morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca. Pri regionalni cesti je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu 20 m od osi ceste, pri lokalnih cestah pa 10 m od osi cest. Odmik objektov od dovoznih cest naj bo minimalno 5 m.
26. člen
Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo naselij in posameznih objektov je potrebno zgraditi predvidene vodovode ter pristopiti k raziskavam in zajetjem dodatnih vodnih virov ter zagotoviti zaščito varstvenih območij virov pitne vode.
Predvidene gradnje in ureditve na posameznih vodovodih na območju PUP3:
Vodovod Griže:
– zajem dodatnega vodnega vira v Zabukovici ali v Pongracu,
– izgradnja raztežilnika v Pongracu,
– izgradnja novega cevovoda od klorne postaje v Pongracu do obstoječega rezervoarja Griže,
– izgradnja rezervoarja Migojnice,
– izgradnja povezovalnega vodovoda rezervoar Griže,
– rezervoar Migojnice,
– rekonstrukcija sekundarnih vodov v Migojnicah,
– izgradnja klorne postaje Pongrac,
– izgradnja vodovoda Zabukovica,
– Kurja vas,
– izgradnja rezervoarja Zabukovica,
– rekonstrukcija primarnega omrežja v smislu možnosti povezave na vodovodni sistem Žalec.
Vodovod Žalec:
– izgradnja rezervoarja v Libojah,
– zajem dodatnih količin pitne vode na območju Liboj (za potrebe PUP2),
– dograditev vodovoda Porence,
– izgradnja vodovoda Brnica pri Libojah,
– rekonstrukcija primarnega in sekundarnega omrežja.
Lokalni vodovodi:
Lokalni vodovodi so v upravljanju krajevnih skupnosti in režijskih odborov.
27. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vodnogospodarski pogoji
Skladno z izdelavo “Zasnovo vodnogospodarskih ureditev” je potrebno izdelati podrobnejše načrte za vsa območja, kjer le-ti še niso izdelani ter izgrajevati oziroma dograjevati kanalizacijski sistem.
Pri urejanju je potrebno upoštevati naslednje vodnogospodarske pogoje:
– eno leto po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo objekti priključiti na kanalizacijo, do priključitve pa je dopustna izvedba 3 – prekatne greznice na praznenje,
– v naseljih, kjer je že izgrajena kanalizacija, je potrebno obstoječe objekte priključiti na kanalizacijsko omrežje v enem letu, nove pa do dokončanja gradnje,
– odplake razpršene gradnje, ki se ne morejo vezati na sisteme odvoda in čiščenja odplak, je treba urejati v skladu s “strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic” oziroma po sodobnejših principih študije v celostnem urejanju podeželja,
– pri urejanju je potrebno upoštevati še podrobnejše vodnogospodarske pogoje podane za posamezna ureditvena območja v okviru tekstualnega dela gradiva PUP3.
– za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode: industrijske in kmetijske proizvodne objekte, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov je potrebno izdelati prostorsko izvedbeno dokumentacijo in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje,
– tehnološke postopke je potrebno načrtovati tako, da se problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenja onesnažene vode v največji meri reši že v okviru njih.
Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke in hodournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – bodisi v potoke, podtalje ali zadrževalnike,
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob.
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se pravioma tretirajo ločeno, oziroma je njihovo čiščenje potrebno smatrati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote. Pred izpustom v vodotok je potrebno odplake očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijam, podanim z zakonom o vodah oziroma Strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, 18/85)
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje na čistilno napravo. Odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih v zgoraj citiranem strokovnem navodilu. Kolikor presegajo mejne koncentracije, je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– mehansko onesnažene odplake, ki se dajo čistiti z enostavnimi postopki (usedalnik), se morajo ločeno in po čiščenju voditi v vodotoke.
– trase javnih kanalov naj potekajo pod javnimi površinami, kjer je vedno možen dostop.
Na območju PUP3 so predvidene naslednje gradnje kanalizacije po podatkih komunalnega podjetja Žalec:
– sanacija obstoječe kanalizacije Griže,
– izgradnja sekundarne kanalizacije Griže in Zabukovica,
– izgradnja zbirnega kanala čez Savinjo s priključkom na kolektor Žalec–Kasaze,
– izgradnja kanalizacije Liboje s priključitvijo na zbirni kanal čez Savinjo in priključitvijo na čistilno napravo v Kasazah.
28. člen
Oskrba z električno energijo, plinovod
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafopostaj. Za izboljšanje slabih napetostnih razmer bodo zgrajene še nove trafo postaje.
Pri lociranju novih objektov je upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za daljnovod:
10–20 kV      – 20 m (10 + 10 m),
35 kV         – 30 m (15 + 15 m),
110 kV        – 30 m (15 + 15 m),
220 kV        – 40 m (20 + 20 m),
440 kV        – 50 m (25 + 25 m).
V navedenih koridorjih daljnovodov gradnja objektov ni možna.
Pri načrtovanju jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokaciji je upoštevati, da se jih skrije za naravne vzpetine, skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je urediti robove gozdov.
Za vse posege na območju daljnovodnih koridorjev je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev – Elektro Celje (10–20 kV, 35 kV in del 110 kV daljnovodi) in ELES Ljubljana (ostali 110, 220 in 400 kV daljnovodi).
Pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti od upravljalca veljavno soglasje k lokaciji, pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj pa elektroenergetsko soglasje.
Plinovod:
Na območju PUP3 je pri lociranju objektov in drugih posegih v prostor upoštevati varovalni koridor 6 bar plinovoda Žalec–Liboje v širini 10 m (5 + 5 m). Gradnja objektov v tem pasu ni možna.
Za vsak poseg v varovalni koridor je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Za srednjetlačni plinovod (6 bar) se za lokacijske pogoje in odmike uporabljajo bivše vzhodnonemške TGL norme.
29. člen
Ptt omrežje:
Pri gradnji ptt omrežja je upoštevati pogoje upravljalca:
– da se izgradnja in vzdrževanje omrežja lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP-u,
– da je pri določanju lege objektov od ptt infrastrukture potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec ptt omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte,
– soglasje pridobljeno za PUP ne velja za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja,
– v okviru izvedbene prostorske dokumentacije je obvezno izdelati zasnovo telefonskega omrežja.
30. člen
Odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča
Ravnanje z odpadki je potrebno urediti skladno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 1/93).
Za vsa območja pokopališč, kjer je predvidena širitev je potrebno izdelati ureditvene načrte oziroma strokovne podlage za izdelavo lokacijske dokumentacije, na podlagi katerih se bodo le-ta urejevala. Predvidena je razširitev pokopališča v Grižah, ki se bo urejevalo na podlagi izdelanega ureditvenega načrta.
Posamezne ureditve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podlagi PUP in v skladu z določili tega odloka ob upoštevanju predpisov za posamezna področja varstva okolja.
IV. DODATNI POSEBNI POGOJI
31. člen
Posebna določila v zvezi z novogradnjami – dodatnimi objekti v nekaterih naseljih, ki se urejajo na podlagi PUP
– Do izdelave zasnov cestnih ureditev in vodnogospodarskih ureditev (sanacij brežin vodotokov) ter vodnogospodarskih pogojev urejanja za naselja v celoti posamezni posegi niso možni v naslednjih ureditvenih območjih naselij: A 4 (Griže–Zibika), v delu območja A 5 ob vodotoku (Griže–Migojnice) in A 6 (Griže–Zabukovica).
– Do izdelave zasnove komunalnih ureditev za ureditveno območje A 12 v celoti posamezni posegi niso možni.
– Gradnja počitniških objektov je možna v okviru ureditvenih območij, kjer so že tovrstni objekti in so možne dopol-nitve znotraj le-teh:
– v Krajevni skupnosti Prebold: A 3 (Marija Reka) in,
– v Krajevni skupnosti Liboje: A 14 (Brnica) in A15/1,2,3 (Zagreben),
– Gradnja na poplavno ogroženih območjih ni priporočljiva. Do Izvedbe protipoplavnih ukrepov gradnja objektov ni možna v okviru naslednjih ureditvenih območij:
A1 Šešče – nižinski del ob Kolji,
A2 Matke – nižinski del ob Kolji,
A4 Zibika – nižinski del ob potoku,
A5 Griže in Migojnice – del ob Artišnici,
A6 – del ob Artišnici in,
A13 Liboje – nižinski del ob potoku Bistrica.
Dodatna merila in pogoji urejanja na območjih, ki se začasno urejajo s PUP do izdelave PIN za nekatera območja iz člena 3 tega odloka:
32. člen
Ureditveno območje B 6 (Romov hrib), Liboje
V okviru opredeljenega ureditvenega območja so na območju obstoječih stavbnih zemljišč do izdelave PIN – možne dopolnitve z novimi objekti, nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave, dozidave objektov ter vzdrževalna dela skladno z določili tega odloka. Na še prostih površinah posegi do izdelave PIN niso možni.
– ureditveno območje B 8 (Petačev hrib), Liboje
Območje je namenjeno za gradnjo gospodarskih objektov – zidanic.
Do izdelave PIN je dopolnilna gradnja možna na podlagi predhodno izdelane programske zasnove in zasnove cestne in komunalne ureditve ter pridobljenih geoloških pogojev gradnje za celotno ureditveno območje.
V. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje z oznako PUP3 je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri upravni enoti Žalec in Občini Žalec.
34. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78, 30/79, 13/81, 45/82, 32/83) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP 3 ter prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Grič Griže (Uradni list SRS, št. 26/78),
– Odlok o ZN spalnega naselja Migojnice (Ur. vestnik Celje, št. 20/67),
– Odlok o spremembi ZN Spalnega naselja Migojnice (Ur. vestnik Celje, št. 23/70),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Liboje (Ur. vestnik Celje, št. 20/67),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Grič Liboje (Uradni vestnik Celje, št. 1/68),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN stanovanjske soseske Grič Liboje (Uradni list SRS, št. 31/84),
– Odlok o 1. fazi ZN za Kasaze (Uradni list SRS, št. 9/81).
35. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
36. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-002/93-4
Žalec, dne 16. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.