Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996

Kazalo

2337. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2, stran 3042.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni listi SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni listi RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 30. 5. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za območje z oznako PUP2, ki je z veljavnimi planskimi dokumenti občine opredeljeno za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center, Planiranje, d.o.o. pod številko 702 v maju 1996 tekstualni in kartografski del.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– skupne pogoje za celotno območje PUP2 vključno z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji ter ureditvenimi območji za katera je predvidena izdelava PIN, izdelava urbanistične zasnove in se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom ter
– dodatne in posebne pogoje za nekatera območja obravnavanega območja PUP2.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– grafične prikaze: pregledno karto v merilu 1:50000 ter prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji ter zbirni prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – vsak prikaz na 29 listih PKN,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje PUP2, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega osrednji del občine, to so območja katastrskih občin: k.o. Letuš, del k.o. Podvrh, k.o. Male Braslovče, k.o. Braslovče, k.o. Sp. Gorče, k.o. Trnava, k.o. Gomilsko, k.o. Šmatevž, k.o. Orla vas, k.o. Polzela, k.o. Podvin, k.o. Založe, k.o. Zalog, k.o. Šempeter, k.o. Gotovlje, k.o. Žalec, k.o. Grajska vas, del k.o. Prebold, k.o. Latkova vas, k.o. Jungart, del k.o. Gorica, k.o. Petrovče in k.o. Levec.
V obravnavano območje PUP2 so vključena območja krajevnih skupnosti Letuš, Braslovče-del, Gomilsko, Trnava, Prebold-del, Polzela, Šempeter-del, Gotovlje, Žalec, Vrbje in Petrovče.
5. člen
Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih območja PUP2:
– ureditvena območja z oznakami A, ki se urejajo izključno na podlagi PUP in
– ureditvena območja z oznakami B, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka.
Območje Krajevne skupnosti Letuš:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A1 do A5 in B1do B2/1, to so naselja:
A1 – Zg. Hrašan – zaselek počitniških objektov,
A2 – Podgorje pri Letušu,
A3 – Letuš – počitniški objekti na levem bregu Savinje,
A4 – Letuš – počitniški objekti na desnem bregu Savinje,
A5 – Letuš – južni del ob cesti za Obramlje,
B1 – Letuš – severni del (na levem bregu Savinje),
B2 – Letuš – južni del (na desnem bregu Savinje),
B2/1 – Letuš – “Gmajna” (na desnem bregu Savinje) ter
– območja predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Braslovče – del:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A6 do A17 in UZ/A20 ter oz oznakami od B3 do B5, to so naselja:
A6 – Obramlje,
A7 – Zg. Gorče,
A8 – Zg. Gorče,
A9 – Male Braslovče,
A10 – Male Braslovče – počitniški objekti ob Savinji,
A11 – Preserje,
A12 – Sp. Gorče,
A13 – Kamenče,
A14 – Kamenče
A15 – Glinje,
A16 – Glinje,
A17 – Poljče,
A21 – Topovlje,
UZ/A20 – Parižlje,
B3 – Male Braslovče (počitniški objekti ob Savinji),
B4 – Braslovče,
B5 – Braslovče – Žovnek,
– območje predvidenih akumulacij in agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Gomilsko:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami od A18 do A19 in od A23 do A26 ter od B6 do B8, to so naselja:
A18 – Zakl,
A19 – Zakl,
A23 – Šmatevž,
A24 – Šmatevž,
A25 – Gomilsko (zaselek ob magistralni cesti),
A26 – Grajska vas – del,
B6 – Šmatevž (graščina),
B7 – Gomilsko,
B8 – Grajska vas – del ter,
– območja predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Trnava:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami A22, A27 in A28, to so naselja:
A22 – Orla vas,
A27 – Trnava,
A28 – Šentrupert ter,
– območja predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Prebold – del:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami od A29 do A 34/2 in UZ/A34, ter B9 in B9/1, to so naselja:
A29 – Kaplja vas,
A30 – Dolenja vas,
A31 – Latkova vas,
A32 – sv. Lovrenc – Lapurje,
A33 – sv. Lovrenc,
UZ/A34 – južni del Prebolda ob cesti za Marija Reko,
A34/1 in A34/2 – zaselka južno od kompleksa industrije v Preboldu,
B9 – Latkova vas – območje za proizvodne dejavnosti,
B9/1 – sv. Lovrenc – območje za proizvodne dejavnosti,
in območje urbanistične zasnove Prebold ter
– območja predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Polzela:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami A35 in od UZ/A36 do UZ/A38 ter od A39 do A50 ter od B10 do B13, to je naselja:
A35 – Sp. Podvin,
UZ/A36, UZ/A37 in UZ/A38 – Polzela,
A39, A40, A41 in A42 – zaselki naselja Založe,
A43 – Orla vas,
A44, A45, A45/1 in A46 – zaselki naselja Breg pri Polzeli,
A47, A48 in A49 – zaselki naselja Ločica pri Polzeli,
B10/1 – Podvin,
B10/2 – Novi Klošter, kompleks graščine,
B11 – območje tovarne nogavic Polzela,
B12 – Breg – območje ob Savinji,
B13 – Ločica – območje ob Savinji,
in območje urbanistične zasnove Polzela ter,
– območje predvidenih agrooperacij in akumulacije.
Območje Krajevne skupnosti Šempeter – del:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami od A51 do A53, UZ/A54, A55 in A56 ter od B14 do B16, to so naselja:
A51 – Zg. Grušovlje,
A52 – Sp. Grušovlje,
A53 – Podlog,
UZ/A54 – Šempeter – del,
A55 – Zg. Roje,
A56 – Sp. Roje,
B14 – območje RTP Podlog,
B15 – območje LIK Šempeter,
B16 – območje za rekreacijo in območje urbanistične zasnove Šempeter ter,
– območje predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Gotovlje:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami od A57 do A60 in UZ/A62 ter B17, to so naselja:
A57 – Gotoveljski Zalog,
A58 – območje Jedrt (pod cerkvijo),
A59 – Gotovlje,
A60 – Gotovlje,
UZ/A62 – zaselek Podvin ob magistralni cesti,
B17 – območje SV od območja A58 ter
– območje predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Žalec:
– vključuje ureditvena območja z oznakami UZ/A61, UZ/A63 in UZ/64 ter B18/1 in B18/2, to so naselja:
UZ/A61 – Ložnica pri Žalcu,
UZ/A63 in UZ/A64 – Žalec,
B18/1 – območje proizvodnih dejavnosti – Arnovski gozd (severno nad obvoznico),
B18/2 – območje proizvodnih dejavnosti – Arnovski gozd (južno od obvoznice) in
– območje urbanistične zasnove mesta Žalec,
– območje predvidenih agrooperacij in akumulacije.
Območje Krajevne skupnosti Vrbje:
– vključuje ureditveno območje naselja Vrbje z oznako UZ/A65 in ostalo območje urbanistične zasnove ter,
– območje predvidenih agrooperacij.
Območje Krajevne skupnosti Petrovče:
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami UZ/A66, UZ/A67 in od A68 do A73 ter od B19 do B23, to so naselja:
UZ/A66 in UZ/A67 – deli naselja Petrovče,
A68 – Arja vas,
A69 – Arja vas – zaselek vzhodno od mlekarne Arja vas,
A70 – zaselek Ruše – SV od mlekarne Arja vas,
A71 – Mala Pirešica,
A72 – Zaloška Gorica,
A73 – Drešinja vas,
B19 – območje mlekarne Arja vas,
B20 – območje graščine Zalog,
B21 – območje farme Zalog,
B22 – Levec,
B23 – Drešinja vas – del ob magistralni cesti ter
– območje predvidenih agrooperacij in območje rudnine.
6. člen
Na območju PUP2 so izvzeta iz urejanja s PUP ureditvena območja naselij oziroma deli teh območij, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti, to so območja:
– območje ZN vikend naselja v Malih Braslovčah (Uradni list SRS, št. 13/71, 6/80 in 21/81),
– območje ZN terase Braslovče (Uradni list SRS, št. 35/88),
– območje ZN Šmatevž (Uradni list SRS, št. 32/80),
– območje ZN Parižlje II (Uradni list SRS, št. 30/79),
– območje ZN stanovanjske soseske center Polzela (Uradni vestnik Celje, št. 13/68, Uradni list SRS, št. 26/78),
– območje ZN stanovanjske soseske severno od Garanta Polzela (Uradni list SRS, št. 14/72),
– območje ZN stanovanjske soseske IV. b. Polzela (Uradni vestnik Celje, št. 30/68, Uradni list SRS, št. 6/80 in št. 32/83),
– območje ZN industrijskega območja Garant Polzela (Uradni list SRS, št. 26/85),
– območje ZN spremembe in dopolnitve vikend naselja Breg pri Polzeli (Uradni list SRS, št. 23/87),
– območje ZN Ločica I (Uradni list SRS, št. 8/90),
– območje ZN Ločica II. faza (Uradni list RS, št. 77/94),
– območje ZN SIP Šempeter (Uradni list SRS, št. 47/86, št. 4/91),
– območje ZN Škafarjev hrib – 1. faza (Uradni list SRS, št. 13/81, št. 25/83 in št. 34/87),
– območje ZN gospodarske cone Minerva – Ložnica (Uradni list SRS, št. 12/85),
– območje ZN industrijskega območja Juteks Žalec (Uradni list SRS, št. 21/81, št. 1/84 in št. 61/92),
– območje ZN Grajska vas – zahod (Uradni list SRS, št. 35/88),
– območje ZN cestne baze Latkova vas (Uradni list SRS, št. 25/89),
– območje ZN industrijskega območja Gradnje Žalec v Latkovi vasi (Uradni list SRS, št. 14/84), (opomba: mejo obravnavanega območja ZN je potrebno spremeniti v postopku priprave Sprememb in dopolnitev istega ZN – uskladitev z vodnogospodarskimi pogoji)
– območje ZN stanovanjske soseske 2 Prebold (Uradni list SRS, št. 17/76),
– območje ZN terase Prebold (Uradni vestnik Celje, št. 11/69, Uradni list SRS, št. 17/76 in št. 31/84),
– območje ZN stanovanjske soseske nad tovarno Prebold (Uradni list SRS, št. 26/78),
– območje ZN AERO Šempeter (Uradni list SRS, št. 22/88),
– območje sprememb in dopolnitev ZN stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82),
– območje ZN industrijskega območja Slovin IBP Ljubljana, Slovin TOZD Žalec (Uradni list SRS, št. 1/88),
– območje ZN soseske VI Žalec (Uradni list SRS, št. 42/72, št. 13/79 in št. 1/84),
– območje ZN Novo Celje (Uradni list SRS, št. 15/89, Uradni list RS št. 57/93),
– območje ZN Drešinja vas (Uradni list SRS, št. 2/78 in št. 18/81),
– območje ZN Levec (Uradni list SRS, št. 31/84, Uradni list RS, št. 76/94),
– območje ZN industrijskega območja Feralit Žalec (Uradni list SRS, št. 9/81, Uradni list RS, št. 1/92),
– območje ZN Tovarna nogavic Polzela (Uradni list RS, št. 30/91),
– območje UrN Petrovče (Uradni list SRS, št. 33/89),
– območje ZN Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 33/92),
– območje ZN za športno-rekreacijski center Vrbje (Uradni list SRS, št. 13/82),
– območje LN za avtocesto Arja vas – Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95),
– območje LN za 110 kV daljnovod Podlog-Mozirje, odsek Podlog-Letuš (Uradni list RS, št. 61/92).
7. člen
Meja območja PUP 2, meje ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
8. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor
9. člen
Obravnavano območje PUP 2 vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev,
– ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter,
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje kmetijska zemljišča (prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč) in predvidene agrooperacije kmetijskih zemljišč,
– območje gozdov in predvidene melioracije gozdnih zemljišč,
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– varovana območja naravne in kulturne dediščine in prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva PUP iz 3. člena tega odloka.
1.1 Pogoji glede vrste posegov v prostor
10. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.
11. člen
Poleg navedenih pogojev iz 10. člena so po posameznih območjih dovoljeni še naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 12. člena ter ostalih določil tega odloka.
V ureditvenih območjih naselij s pretežno stanovanjsko pozidavo:
– novogradnje (dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
– v ureditvenih območjih naselij, ki so lokalna oskrbna središča je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnina gradnja objektov centralnih dejavnosti – terciarnih in kvartarnih, v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko-stanovanjsko zazidavo:
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij (dopolnilna gradnja in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, trgovinsko in obrtno dejavnost brez emisij,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin.
V ureditvenih območjih s pretežno počitniškimi objekti in zidanicami:
– novogradnje – dopolnilna gradnja počitniških objektov oziroma zidanic in dozidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore,
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta (razen pri počitniškemu objektu in zidanici),
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja, potrebe kmetijstva in gospodarske dejavnosti.
V območju za šport in rekreacijo:
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo in objektov spremljajočih dejavnosti za potrebe rekreacije kot dopolnilna gradnja in za katero ni potrebna izdelava PIN,
– dozidava obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za dopolnilne dejavnosti za potrebe športa in rekreacije.
V območjih in naseljih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN):
– urejanje zelenih površin, novogradnje kot nadomestne gradnje praviloma enake namembnosti kot je obstoječi objekt, dozidave in nadzidave obstoječih objektov.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova ter izvedba prostorskega izvedbenega načrta.
Na območjih, ki pretežno niso namenjena poselitvi:
– na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno s določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje),
– agrooperacije in pogozditve,
– posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij in ob upoštevanju določil tega odloka so možne le za objekte in naprave posebnega družbenega pomena in na podlagi predhodne strokovne presoje,
– na kmetijskih zemljiščih (2. območje) so dopustni posegi:
– novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strnjena celota z ostalimi objekti domačije in
– gradnja gospodarskih objektov – zidanic za potrebe primarne kmetijske proizvodnje kot je sadjarstvo, vinogradništvo, ribezarstvo ipd. Gradnja teh objektov je možna le v navezavi na obstoječe tovrstne objekte ob upoštevanju tipičnega vzorca te poselitve ter ostalih določil tega odloka.
Gradnja objektov navedenih v tej alinei je možna le v primerih, kolikor ni zadostnih površin v okviru ureditvenih območij vaških naselij, območij zidanic oziroma na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje. Pri tem objekti ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji oziroma na varovanem območju. S posegi mora soglašati pristojna kmetijska služba.
Izjemoma je možna gradnja na 1. območju kmetijskih zemljišč v primerih, če ni na voljo manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, kar potrdi Občinski svet občine Žalec na predlog odbora za kmetijstvo pri Občinskem svetu občine Žalec; poseg pa mora biti v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in sprejetimi planskimi akti Občine Žalec.
12. člen
Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 11. člena tega odloka
– Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
– Novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi ter ob upoštevanju določil tega odloka.
– Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
– Novogradnja gospodarskih objektov – shramb za sadje in zidanic je možna, če je investitor kmet, ki mu objekt služi primarni kmetijski proizvodnji (vinogradništvo, sadjarstvo, ribezarstvo ipd.).
Če je investitor novogradnje nekmet, je gradnja možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
– V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje, (po predhodni presoji vplivov na okolje) rekonstrukcije obstoječih objektov in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije.
– Gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovinske in gostinske lokale, storitvene ter družbene dejavnosti je možna na podlagi predhodne strokovne presoje (iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika) podane s strani strokovne organizacije in v skladu z določili tega odloka v okviru ureditvenih območij naselij, v okviru katerih je po dolgoročnem planu občine predviden razvoj teh dejavnosti in so dane prostorske možnosti v okviru dopolnilne gradnje.
– V okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko namembnostjo in z oznako A je možna sprememba namembnosti za ureditev prostorov za proizvodno-obrtno dejavnost v okviru novogradenj oziroma obstoječih objektov – stanovanjskih ali gospodarskih – le za tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V primeru, da dejavnost povzroča vpliv na okolje, mora obvezno v lokacijskem postopku predložiti strokovno mnenje – presojo vplivov na okolje, ki jo izdela za to pooblaščena institucija.
– Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo) kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
– Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji, ki jo poda strokovna organizacija, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča ter,
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme.
Ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja. Upravni organ lahko določi uporabo tipske urbane opreme.
– Posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacijsko dejavnost ipd.) so možne, če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta ob upoštevanju določil tega odloka.
– Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena. Pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna le na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču. Na funkcionalnem zemljišču starega objekta se lahko gradi v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno vsled nastalih geoloških razmer, konfiguracije terena oziroma je to zemljišče predlagano za varovanje oziroma za drugo namembnost.
– Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
– V območjih gozdov in gozdnega prostora ter v predelih, kjer so prisotna posamezna gozdna drevesa in omejki, morajo biti za ohranitev pestrosti krajine vsi ukrepi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta prostor opredelil Zavod za gozdove.
– V roku treh let po sprejetju tega odloka je pridobiti projekte za objekte različnih namembnosti (stanovanjski, gospodarski in drugi objekti), ki morajo vsebovati specifične elemente za posamezne kulturno krajinske tipe in za posamezna naselja ovrednotena kot naselbinska dediščina in s tem dopolniti ponudbo ustreznih projektov za novogradnje na teh območjih. Do izdelave teh projektov je pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila tega odloka.
Večjo pozornost pri dopolnilni ali nadomestni gradnji je prav tako posvetiti lociranju, oblikovanju ter izboru projektov v tistih naseljih oziroma delih naselij, ki so v tekstualnem delu PUP (ad poglavje – poselitev) posebej izpostavljena kot kvalitetna in so zanje podane okvirne smernice urejanja.
1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
13. člen
– Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
– Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je treba zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
– Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča praviloma do 700 m2.
– Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
– Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je treba podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
– Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
– Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno pravno urejeno.
– Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih
14. člen
– Kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte, ki je v fazi izdelave. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine pa je čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin,
– območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov – hmeljišča in intenzivni sadovnjaki – je še posebej varovati za nadaljnjo rabo v te namene,
– opredeljena območja predvidenih agrooperacij na območju PUP 2 se bodo urejala na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag oziroma ureditvenega načrta. Pri izvajanju agrooperacij naj se ohranijo ev. soliterna drevesa in živice ter v največji možni meri izkoristijo obstoječi odvodniki. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti, da geodetski posnetki za pripravo ureditvenih načrtov vključujejo tudi posnetke obstoječih dreves in vegetacije,
– območja deponij odvečnega nenosilnega materiala nastalega pri gradnji objektov je obvezno urediti in rekultivirati v prvotno stanje v skladu z izdelano prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Za zahtevnejša območja je obvezno izdelati prostorske izvedbene načrte, manj zahtevna območja je možno urejevati na podlagi lokacijske dokumentacije,
– na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo in obdelavo po plastnicah terena – terasasta obdelava ni možna.
1.4. Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih
15. člen
– Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih, gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka,
– goloseki se lahko izvajajo le v primerih spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine goloseki niso možni,
– prepovedana je sečnja in uničevanje posameznih dreves in omejkov v urbanih središčih in na kmetijskih zemljiščih,
– krčitve gozda niso možne ob levem in desnem bregu, kakor tudi v celotnem vplivnem območju Savinje in ob Rezani zaradi varovanja krajinskega izgleda in klimatske funkcije gozda,
– melioracije gozdnih zemljišč na opredeljenih območjih naj se izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj se praviloma vršijo z vegetacijo značilno za okoliško gozdno združbo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine,
– posebej so v okviru gozdnih zemljišč opredeljeni varovalni gozdovi t.j. gozdovi z omejeno možnostjo gospodarjenja. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le izvajanja sanacijskih ukrepov kot so določeni z gozdnogospodarskimi načrti.
1.5 Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja
16. člen
Vodni viri:
Območja vodnih virov se bodo urejala skladno z določili odlokov o varovanju vodnih virov. V ta namen je za vse vodne vire potrebno pridobiti strokovne podlage in opredeliti varstvena območja in pogoje urejanja ter sprejeti odloke o zaščiti vodnih virov:
– za vodne izvire v Krajevni skupnosti Letuš: izvir št. 15 – Pečnikov izvir, št. 16 – izvir Letuš – Zagaj, št. 17 – Potočnikov izvir, št. 18 – izvir Podpeč in št. 19 – vodnjak Letuš,
– za vodni izvir št. 12 – Braslovče,
– za vodni izvir št. 57 – Izvirnica v Krajevni skupnosti Prebold. Zavarovati je treba prispevno območje ribnika pred onesnaženjem,
– za vodne vire na območju Krajevne skupnosti Šempeter: izvir št. 35 – vodnjak Roje, izvir št. 33 – Toplica,
– za vodni vir št. 34 – izvir Lave v Krajevni skupnosti Vrbje. Zavarovati je treba prispevno območje ribnika pred onesnaženjem in zajetje pitne vode,
– za vodni vir št. 31 – Jedrt v Krajevni skupnosti Gotovlje ter
– za območje podtalnice – prostorov št. 65 do 68 od izliva Bolske do Drešinje vasi.
Za posege na območju podtalnice – vodnega vira republiškega pomena je upoštevati tudi določila podana v členu 26 tega odloka.
Do pridobitve strokovne podlage in sprejetja odloka o zaščiti vodnih virov legalizacija obstoječih gradenj in novogradenj ni možna v okviru ureditvenega območja A5 v Krajevni skupnosti Letuš.
Vodotoki – varstvo pred visokimi vodami
– Ob vodotokih je treba zagotoviti obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima in preprečiti gradnje objektov v tem pasu in sicer ob Savinji v pasu širine 10 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa ter ob ostalih vodotokih v pasu širine vsaj 3 m od roba korita.
– Za vsak poseg v obvodnih predelih je potrebno pridobiti mnenje pristojne službe za urejanje voda.
– Na območju naselij je potrebno zagotoviti 100 letno poplavno varnost.
– Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnem zemljišču morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo (njive, hmeljišča, nasadi) od zunanjega roba korita Savinje ali obrežnega nasipa oddaljene vsaj 10 m, od ostalih vodotokov pa vsaj 5 m. Ta pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen (cesta).
Dosedanje pravice in dolžnosti v zvezi z rabo vode v strugi vodotoka bodo morali koristniki uskladiti z novo zakonodajo, ki je v izdelavi (koncesije).
Nove pravice rabe vode na vodotokih bo možno podeljevati po sprejetju omenjene zakonodaje.
– Za zmanjšanje poplavne ogroženosti je potrebno izvesti celovite protipoplavne ukrepe. Izdelati je potrebno načrte in izvesti odvod in čiščenje odplak po “Zasnovi vodnogospodarskih ureditev” ter prostorsko dokumentacijo za izgradnjo varovalnih nasipov. Do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti gradnja objektov ni možna v nekaterih ureditvenih območjih naselij, ki so navedena v členu 31 tega odloka.
– Določila urejanja za zagotovitev kvalitete voda so podani v členu 26 tega odloka.
– V času večjih suš je na predhodno zahtevo pristojne vodnogospodarske službe treba omejiti porabo vode. Vrstni red omejevanja bi moral biti sledeč:
– energetska izraba,
– obrtna in industrijska dejavnost,
– kmetijska dejavnost.
Zbiralniki voda
Skladno z dolgoročnim planom občine so opredeljeni predvideni zbiralniki vode za pokritje potrebe po vodi za namakanje, industrijo in biološki minimum vodotokov. Obstoječa akumulacija Žovneško jezero je namenjena za zadrževanje visokega vala (30%), za namakanje kmetijskih zemljišč in bogatenje nizkih voda Trnave (70%), sekundarno pa je razvito ribogojstvo in neorganizirana raba za turistično rekreacijske namene. Braslovško jezero je namenjeno za potrebe ribištva in turistično rekreacijske namene ter delno za zadrževanje visokega vala.
– Območja opredeljenih akumulacij se bodo urejala na podlagi ureditvenih načrtov za ta območja.
– Do izdelave ureditvenih načrtov in posebnih strokovnih podlag posegi v prostor na območju opredeljenih akumulacij niso možni. Možna je dosedanja raba zemljišča. Intenzivnejša proizvodnja na teh območjih (kmetijstvo, gozdarstvo) in ureditve v zvezi s tem (agrooperacije, melioracije) so možne na podlagi predhodnih uskladitev in dogovorov za določeno časovno obdobje do izgradnje akumulacije.
1.6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine
17. člen
Na območju PUP 2, ki se bo urejevalo na podlagi tega odloka, so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
1) naravna dediščina – zavarovana in predlagana za razglasitev:
– NS naravni spomeniki,
– SON spomeniki oblikovane narave,
naravna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami:
– ND naravna dediščina,
– OND oblikovana naravna dediščina.
2) kulturna dediščina – zavarovana in predlagana za razglasitev:
– kulturni spomeniki,
UA (umetnostni (gradovi, sakralni, mestna in trška arhitektura),
– A arheološki,
– U-ks – urbanistični,
kulturna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami,
– U – Kd – naselbinska dediščina.
18. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine
Naravni spomeniki (NS)
Na obravnavanem območju so opredeljeni naslednji naravni spomeniki:
– dendrološki naravni spomeniki, za katere velja varstveni režim za drevesno naravno dediščino:
1) NS 033 – bukev pri Graščini Žovnek,
2) NS 155 – sekvoja pri graščini Plevna,
3) NS 426 – Topoveljska lipa ter
4) NS 809 – Maroltova smreka,
podzemeljski geomorfološki spomeniki, za katere velja varstveni režim za podzemeljsko geomorfološko naravno dediščino:
5) NS 154 – jama Pekel,
6) NS 495 – Tajna jama, Polzela,
zoološki spomenik, za katerega velja varstveni režim za zoološko naravno dediščino:
7) NS 803 - ribnik v Vrbju,
Spomeniki oblikovane narave (SON)
V okviru območja PUP 2 so opredeljeni trije spomeniki oblikovane narave in zanje velja varstveni režim za oblikovano naravno dediščino:
1) SON 1 – Šenek pri Polzeli
Odlikuje ga vrtna arhitektura iz 2. polovice 19. stoletja in dobro ohranjen fond starega parkovnega drevja. Zagotoviti je sanacijo obstoječega stanja skladno s pogoji ZVNKD Celje. Predvidene agrooperacije morajo ohranjati obstoječo rabo tal in konfiguracijo terena.
2) SON 5 – Novo Celje
Obnoviti je potrebno parkovno zasnovo v okviru vrisane meje SON z elementi po že izdelanem konservatorskem programu.
3) SON 8 – Štrovsenek, Šmatevž pri Gomilskem
Odlikuje ga parkovna ureditev po letu 1896: parkovni gozd z elementi: osrednji motiv z organsko oblikovanim ribnikom z otokom in vodnim rastlinjem, parkovni paviljon na razgledišču rečne terase ter rondo počivališče. Zagotoviti je potrebno kultiviranje zaraslih površin in obnovo ostalih parkovnih sestavin skladno s pogoji ZVNKD Celje.
Razširiti je potrebno mejo zavarovanega območja še na kapelo sv. Matevža, ki je bila sestavni del nekdanje zasnove. V perspektivi je potrebno uvesti v dvorec in park dejavnost, ki bo ustrezala njuni spomeniški vrednosti.
Naravna dediščina (ND)
Na obravnavanem območju PUP 2 so evidentirani naslednji objekti in območja naravne dediščine:
ND 455 – Hriberškova jama, Polzela,
ND 413 – kraška jama ob Hotunjščici,
ND 414 – kraški izvir ob Ložnici,
ND 411 – potok Ložnica,
ND 496 – robinija, Polzela,
ND 454 – soteska Ložnica,
ND 456 – šumeči izvir, Polzela,
ND 412 – vodna, izvirna jama, Polzela,
ND 609 – Baševa jama,
ND 613 – Batnikova jama,
ND 601 – Brezno pri Novem Kloštru,
ND 629 – Huda luknja pri Letušu,
ND 621 – Lisičja jama,
ND 602 – Poželnova jama – rupa,
ND 611 – Rupa v Vinici,
ND 608 – Ravbarjeva jama – Sevšekova rupa,
ND 610 – Spodnja Sevšekova rupa,
ND 804 – gozdiči in vložni travniki med Sp. in Zg. Grušovljami,
ND 805 – reka Savinja s poplavnimi logi in gmajnami,
ND 806 – potok Lava z obrežno vegetacijo: ekocelica linijske oblike v pretežno intenzivno izrabljeni kmetijski krajini kot pribežališče ogroženim živalskim vrstam. Obvezno je ohraniti obrežno vegetacijo,
ND 807 – dolina Vršce in potok Vršca: naravno ohranjen meandrirajoč potok v zgornjem delu toka, ki se vije po zamočvirjeni travnati dolini. Je pomemben habitat ogroženega hidrofilnega živalstva.
Za naravno dediščino – ND 411, ND 804, 805 in 807 je kasneje obvezno izdelati podrobnejše pogoje in omejiti območja ob vodotokih na kartnem prikazu kot sestavni del ustreznega prostorskega dokumenta. Do izdelave teh dokumentov je za posege v teh območjih potrebno pridobiti soglasje oziroma pogoje naravovarstvene službe.
Upoštevati je treba varstvene usmerite za podzemeljsko naravno dediščino:
– prepovedano je odlaganje odpadkov v jame in brezna, takšna morebitna črna odlagališča je potrebno sanirati,
– na vplivnem območju te dediščine niso dovoljene agrooperacije in krčitve gozdov, na kmetijskih zemljiščih je zaželjeno ekstenziviranje kmetijske proizvodnje,
– dovoljena je presentacija za učnovzgojne in turistične namene ter znanstveno raziskovanje podzemeljskih objektov po predhodnem soglasju naravovarstvene službe.
Za vsak poseg na objektih naravne dediščine je potrebno pridobiti predhodno soglasje oziroma pogoje ZVNKD Celje.
Oblikovana naravna dediščina (OND) na območju PUP2:
1) OND 2 – Novi Klošter
Potrebno je zagotoviti ohranjanje integritete kompleksa in strokovno nego drevesnega fonda. Za vsako preureditev je potrebno predhodno pridobiti smernice ZVNKD Celje. V objektih in na območju je potrebno izvajati dejavnosti, ki so v skladu z bodočo funkcijo dvorca in z njegovo spomeniško vrednostjo. Obrtna dejavnost v gospodarskih objektih dvorca ni sprejemljiva. S predvidenimi agrooperacijami je treba ohranjati obstoječo rabo tal in konfiguracijo terena.
2) OND 4 – Zalog, Zaloška gorica
Opredeljeno območje je treba nameniti za turistično-rekreativno in gostinsko dejavnost, ki ne bo v nasprotju z ambientalno kvaliteto območja. V nove ureditve naj se smiselno vključijo ohranjeni gospodarski objekti, znamenje in stari drevesni fond, ostanek parka. Dopušča se nadomestna gradnja na nekdanjem stavbnem zemljišču dvorca po predhodnih spomeniških izhodiščih.
3) OND 7 – Žovnek, Sp. Gorče
Na opredeljenem območju je treba ohraniti namensko rabo tal, varovati je treba drevesni fond in celotno območje pred pozidavo. Izpopolniti je treba vstopni drevored. V okviru preureditev na območju je treba pridobiti predhodne smernice ZVNKD Celje. S predvidenimi agrooperacijami je treba ohraniti obstoječo rabo tal in konfiguracijo terena.
4) OND 9 – Plevna, Ložnica pri Žalcu
Ohraniti je treba namensko rabo tal, varovati stari drevesni fond vključno z vstopnim drevoredom, ki ga je treba dopolniti ter varovati rastišče sequoia gigantea. Za vsak poseg oziroma preureditev območja je treba pridobiti predhodne smernice ZVNKD Celje.
19. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
Umetnostni spomeniki (UA) z varovanimi območji
S – sakralni, g – gradovi in mt – mestna in trška arhitektura
V okviru območja PUP2 je 17 sakralnih spomenikov in 9 gradov z opredeljenimi vplivnimi območji ter 26 objektov mestne in trške arhitekture. Za vsak poseg je potrebno predhodno pridobiti smernice ZVNKD Celje.
UA – s 2 – ž. c. sv. Vnebovzetja, Braslovče,
UA – s 9 – ž. c. sv. Štefana, Gomilsko,
UA – s 20 – ž. c. sv. Lovrenca, Gornja vas pri Preboldu,
UA – s 11 – ž. c. sv. Jurija, Gotovlje,
UA – s 12 – p. c. sv. Jedrti, Gotoveljski zalog:
zaradi varovanja izjemne krajinske lege in tipičnega krajinskega vzorca s cerkvenim akcentom v vplivnem območju spomenika velja režim nezazidljivosti vključno s pomožnimi objekti.
UA – s 13 – p. c. sv. Krištofa, Grajska vas,
UA – s 17 – p. c. sv. J. Krstnika, Letuš,
UA – s 20 – porušena protest. cerkev, Govče,
UA – s 26 – ž. c. c. Matere božje, Petrovče,
UA – s 27 – p. c. sv. Miklavža, Podvin pri Polzeli,
UA – s 29 – ž. c. sv. Marjete, Polzela,
UA – s 31 – ž. c. sv. Pavla, Prebold,
UA – s 33 – ž. c. sv. Petra, Šempeter,
UA – s 34 – p. c. sv. Ruperta, Šentrupert,
UA – s 35 – p. c. sv. Matevža, Šmatevž,
UA – s 39 – ž. c. sv. Miklavža, Žalec,
UA – s 40 – ž. c. sv. Kancijana, Žalec,
UA – g 1 – Legant Braslovče,
UA – g 4 – Gornja vas pri Preboldu,
UA – g 5 – Novo Celje,
UA – g 6 – Novi Klošter,
UA – g 8 – graščina v Preboldu,
UA – g 10 – Komenda, Polzela,
UA – g 13 – Šenek, Polzela,
UA – g 14 – Štrovsenek, Šmiklavž,
UA – g 16 – Žovnek
ter objekti mestne in trške arhitekture – 20 objektov v Žalcu, 2 objekta v Preboldu in 2 objekta v Braslovčah (posamezni objekti so predmet ureditvenih načrtov za ta naselja).
Arheološka dediščina (A)
Za kakršenkoli poseg na območju opredeljenih arheoloških spomenikov je potrebno soglasje ZVNKD Celje. V okviru območja PUP2 so evidentirani naslednji arheološki spomeniki:
A 6 – rimski tabor, Ločica pri Polzeli; I. varstveni režim.
Je spomenik evropskega pomena. Ker so na tem območju do leta 2000 predvidene raziskave in delno presentacije na mestu samem, niso dovoljeni nikakršni večji posegi (še zlasti ne gradbeni).
A 15 – prazgodovinska in rimska naselbina, Šmatevž – I. varstveni režim,
A 14 – keltska naselbina, Trnava – I. varstveni režim,
A 13 – prazgodovinska naselbina – srednja bronasta doba – I. varstveni režim,
A 12 – rimska naselbina, Zg. Grušovlje – I. varstv. režim,
A 8 – rimska nekropola, Šempeter – I. – II. varstv. režim,
A 1 – keltska nekropola, Drešinja vas – II. varstv. režim,
A 2 – staro slov. naselbina, Gotovlje – II. varstv. režim,
A 5 – rims. nas. nekr. cesta, Levec – II. varstv. režim.
Pri spomenikih, za katere velja I. varstveni režim, je pred vsakim posegom potreben arheološki izkop in presentacija spomenika na mestu samem. Za območja, za katera velja II. varstveni režim, je potrebno območje arheološkega spomenika raziskati z arheološko metodo.
Naselbinska dediščina (U)
Pri naseljih, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, je treba varovati tipično zasnovo naselja, posamezne objekte naravne in kulturne dediščine v naselju, volumen naselja z dominantami ter podobo naselja v krajini. Zaradi tega je primerno razvijati take dejavnosti v naselju, ki izhajajo iz njegove historične zgodovine.
Za vsak poseg v opredeljenih območjih naselbinske dediščine je potrebno predhodno pridobiti smernice ZVNKD Celje.
V okviru območja PUP2 je opredeljena naslednja naselbinska dediščina:
– urbanistični spomeniki (U-KS)
U-ks 2 – trg Braslovče,
U-ks 6 – vas Petrovče,
U-ks 14 – trg Žalec.
– naselbinska dediščina (U-KD)
U-kd 7 – del vasi Polzela,
U-kd 10 – del vasi Prebold,
U-kd 12 – vas Šempeter,
U-kd 16 – Grajska vas,
U-kd 17 – Drešinja vas,
U-kd 20 – del vasi Zakl.
1.7. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
20. člen
Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov iz tega področja.
1.8. Merila in pogoji za varovanje okolja
21. člen
– Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
– Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje, je treba opredeliti možne vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje, kot to določa zgoraj navedeni zakon.
– Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
– Iz vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacije. Pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije. Pospešiti je treba izgradnjo plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike.
– Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in “vodnih” zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je treba pred ev. posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
– Sanirati je treba divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča.
– Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Za varstvo pred hrupom je treba zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je treba upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
– Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podani v drugih poglavjih tega odloka.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
22. člen
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za gradnjo je predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo.
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij.
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini.
– Odmik objekta od posestne meje znaša min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji.
– Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v poglavju 3 tega odloka.
– Pri lociranju in gradnji objektov je treba upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo biti usmerjeni k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je dosledno spoštovati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen
– Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
– Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je treba skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
– Lociranje in oblikovanje novogradenj je treba podrediti ev. dominantam naselja (cerkev, grad, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut.
– Novogradnje na izpostavljenih legah, grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
– Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit podrediti obstoječi zazidavi.
– Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je treba ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasade
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo temna ali opečna, svetle kritine niso dovoljene.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
Gospodarski objekti – zidanice
– Obvezni so podolgovati tlorisni objekti v razmerju stranic praviloma 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 50 m2. Velikost je treba prilagajati obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje.
Objekt ima lahko nad nivojem terena eno etažo in izkoriščeno podstreho. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma je zadnja stena kleti praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le izkoriščeno podstreho – kolenčni zid visok do največ 1,6 m.
Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45° z opečno ali njej podobno kritino, sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Počitniški objekti
– Objekti imajo lahko eno etažo in izkoriščeno podstreho ob upoštevanju istih pogojev kot so navedeni za objekte zidanic.
Pomožni objekti
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in v skladu z določili tega odloka in odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih objektov, naprav in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 1/87 in 14/87).
– Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, pri izbiri materialov zanje pa upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja. Lokacije kioskov so lahko le začasne na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti in izvedeni tako, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje.
– Začasni objekti za ev. sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe in druge namene (montažni bazeni za interno uporabo, pergola, plinske cisterne…), morajo biti tako locirani, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.
Ureditev okolice novogradenj
– Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko odločbo.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke).
– Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačene z žično mrežo. V okviru strnjeno pozidanih območij je ograjevanje parcel prilagojevati obstoječim ureditvam, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
– Na območju razpršene poselitve v okviru domačij praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali.
– Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je treba upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
– Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja dugih komunalnih dejavnosti.
– Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.
3. Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne, vodnogospodarske in energetske infrastrukture
23. člen
Vsi objekti razen nekaterih pomožnih objektov, morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje (elektro, kanalizacijsko in vodovodno).
Zagotoviti je treba možnost priključitve na telefonsko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska ali toplovodna mreža, možnost priključitve na plin ali toplovod.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav republiškega, regionalnega in občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. Za ostale manj pomembne objekte in naprave prometne, komunalne in energetske infrastrukture je pred posegi v prostor možno izdelati tudi le lokacijsko dokumentacijo.
Dograditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav je možno urejati brez predhodno izdelanega prostorskega izvedbenega načrta v primerih, kadar preveritev posega iz prostorskega in okoljevarstvenega vidika to dopušča (dograditev čistilne naprave Kasaze in drugo).
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi PUP znotraj urbanističnih zasnov naselij, je treba pogoje komunalnega urejanja podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične zasnove.
24. člen
Promet
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določali v skladu z zakonom o cestah ter pogoji upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč je upoštevati veljavne normative.
Pri posegih v prostor izven naselij je obvezno upoštevati varovalne pasove od osi cest na vsako stran: 10 m pri lokalnih cestah, 20 m pri regionalnih cestah in 60 m pri magistralnih cestah. Za ev. gradnjo v varovalnem pasu cest morajo investitorji pridobiti še soglasje upravljalca.
Pri gradnji novih cest – avtoceste, magistralnih, regionalnih, lokalnih in gozdnih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijski dokumentaciji.
Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih eventualne gradnje pločnikov.
Pri obrtno stanovanjskih conah je treba upoštevati zadostno površino funkcionalnih zemljišč glede na vrsto dejavnosti.
V gradivu PUP je vrisana trasa predvidene avtoceste, vsi priključki in rešitve križanj z obstoječimi cestami so predmet lokacijskega načrta za avtocesto.
25. člen
Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo naselij in posameznih objektov je skladno s konceptom oskrbe potrebno zgraditi predvidene vodovode ter pristopiti k raziskavam in zajetjem dodatnih vodnih virov ter zaščititi območja vodnih virov, kot je opisano v členu 16 tega odloka.
Predvidene gradnje in ureditve na posameznih vodovodih na območju PUP2
Vodovod Žalec:
– izgradnja vrtin in zajem dodatnih količin pitne vode v območju Liboj (PUP3), Šešč in Roj za potrebe PUP2,
– izgradnja prečrpališča Podlog in povezovalnega vodovoda Podlog,
– črpališče Loke za PUP1,
– dograditev rezervoarja Plevna,
– obnova primarnega cevovoda Roje–Vrbje–Žalec ter izgradnja povezovalnega cevovoda premera 400 mm ob obvoznici Žalec,
– izgradnja vodovoda Šempeter–Ločica,
– izgradnja povezave vodovoda Jedrt z vodovodom Žalec,
– izgradnja cevne povezave rezervoar Plevna–Gotovlje,
– izgradnja vodovoda Šempeter–Podlog,
– obnova krajših vodovodnih odsekov in obstoječih objektov vodovodnega sistema,
– izgradnja vodovoda do Arnovskega gozda,
– izgradnja vodovoda Podlog–Gotoveljski Zalog.
Vodovod Tabor–Polzela–Vransko
– dokončanje obnove primarnega vodovoda DN 200 mm Poljče–Polzela rezervoar Šenek,
– rekonstrukcija črpališča Prebold,
– izgradnja oziroma obnova krajših odsekov sekundarnih cevovodov v Gomilskem, Latkovi vasi, Braslovčah, Polzeli in Orovi vasi,
– ojačitev vodovoda Klovno–Grajska vas–Dolenja vas,
– obnova vodovoda Rakovlje–Braslovče,
– obnova vodovoda Klovno–Šmatevž,
– obnova sekundarnih vodovodov v Preboldu in Polzeli,
– obnova vodovoda Šentrupert–Orla vas,
– izgradnja zajema pitne vode v Mariji Reki in priključnega cevovoda oziroma vrtin v okolici za zajem dodatnih količin,
– izgradnja vodovoda Matke–Šešče,
– izgradnja vodovoda Dobrič in Podvin pri Polzeli,
– izgradnja vodovoda Sevčnik,
– izdelava tehnično informativnega sistema (telemetrija).
Vodovod Letuš:
– obnova vodovodnega omrežja na levem in desnem bregu Savinje,
– obnove krajših odsekov cevovoda.
26. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vodnogospodarski pogoji
Prioritetno je izdelati podrobnejše načrte za odvod in čiščenje odplak v skladu z izdelano “Zasnovo vodnogospodarskih ureditev” za tista območja, kjer le-ta še ni izdelana ter načrtno izgrajevati in dograjevati kanalizaciski sistem.
Pri posegih v prostor je treba upoštevati naslednje vodnogospodarske pogoje:
– eno leto po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo obstoječi in predvideni objekti priključiti na kanalizacijo, do priključitve pa je dopustna izvedba 3-prekatne greznice na praznenje ali s ponikalnico,
– v naseljih, kjer je že izgrajena kanalizacija, je potrebno obstoječe objekte priključiti na kanalizacijsko omrežje v enem letu, nove pa do dokončanja gradnje,
– za posege na zaščitenih območjih podtalnice – vodovarstvena območja veljajo določila sprejetih odlokov o zaščiti vodnih virov,
– za posege na območju podtalnice – vodnega vira republiškega pomena je potrebno upoštevati tako na območju razpršene gradnje kot v okviru ureditvenih območij naslednja določila:
– kanalizacija in čistilne naprave morajo biti nepropustne, obstoječa naselja je treba sanirati z gradnjo kanalizacije in prenehati s ponikovanjem odpadnih vod,
– uporaba biocidov na bazi cianovodikove kisline, fenola, krezola in živosrebrnih spojin je prepovedana,
– predelava skladiščenja in transport naftnih derivatov ter drugih škodljivih tekočin je dovoljena le, če so storjeni ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje,
– izkop gramoza je dovoljen le, če je debelina zaščitne plasti med dnom gramoznice in najvišjo gladino podtalnice vsaj 5 m.
– pri urejanju naselij je treba upoštevati podrobnejše vodnogospodarske pogoje podane za posamezna ureditvena območja v okviru tekstualnega dela gradiva PUP2,
– pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati še naslednje:
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke in hudournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – bodisi v potoke, podtalje ali zadrževalnike,
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob,
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se praviloma obravnavajo ločeno, oziroma je njihovo čiščenje smatrati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote. Pred izpustom v vodotok je treba odplake očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijam, podanim z zakonom o vodah oziroma strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, 18/85),
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje na čistilno napravo. Odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih v zgoraj citiranem strokovnem navodilu. V kolikor presegajo mejne koncentracije, je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– mehansko onesnažene odplake, ki se dajo čistiti z enostavnimi postopki (usedalnik), se morajo ločeno in po čiščenju voditi v vodotoke,
– za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode (industrijski in kmetijski proizvodni objekti, skadišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov), je potrebno izdelati ureditvene načrte in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.
Tehnološke postopke bi morali načrtovati tako, da bi problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenje onesnažene vode v največji meri rešili že v okviru njih.
Gornja določila veljajo tudi za ribnike, energetske objekte ter druge objekte za rabo vode.
Predvidene gradnje kanalizacije na območjih PUP2 podane od Komunalnega podjetja Žalec:
– izgradnja kanalizacijskega zbiralnika Šempeter–Polzela s povezavo kanalizacije Polzela,
– izgradnja II. faze čistilne naprave Kasaze,
– izgradnja zbiralnika Šempeter–Grušovlje,
– izgradnja kolektorja Prebold–Roje,
– sanacija sekundarne kanalizacije Žalec, Prebold in Polzela,
– izgradnja sekundarne kanalizacije Braslovče z navezavo na kolektor Prebold (varianta-lokalna čistilna naprava),
– izgradnja kolektorja Arnovski gozd–Arja vas,
– izgradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Šempeter, Dobrteša vas, Vrbje, Gotovlje, Polzela in Breg pri Polzeli (dograditev), Latkova vas, Kaplja vas, Dolenja vas in Sv. Lovrenc,
– izgradnja zbirne in sekundarne kanalizacije Letuš,
– izgradnja lokalne čistilne naprave Letuš
– izgradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Ruše, Arja vas in Drešinja vas,
– izgradnja sekundarne kanalizacije Roje in Ločica ob Savinji.
27. člen
Oskrba z električno energijo
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafopostaj. Za izboljšanje slabih napetostnih razmer bodo zgrajene še nove trafopostaje.
Pri lociranju novih objektov je treba upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za daljnovod:
10–20 kV       – 20 m (10 + 10 m)
35 kV          – 30 m (15 + 15 m)
110 kV         – 30 m (15 + 15 m)
220 kV         – 40 m (20 + 20 m)
440 kV         – 50 m (25 + 25 m)
V navedenih koridorjih daljnovodov gradnja objektov ni možna.
Pri načrtovanju jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokaciji je treba upoštevati, da se jih skrije za naravne vzpetine, skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je treba urediti robove gozdov.
Za vse posege v koridorje daljnovodov 110 kV, 220 kV in 400 kV, ki so v upravljanju ELES Ljubljana, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehniških predpisov za graditev nadzemnih vodov (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
– Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno soglasje upravljalca.
– Vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega.
– Upravljalcu DV mora biti omogočen neoviran dostop DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do vsakega stojnega mesta DV.
Opredeljeno 20 in 35 kV in delno 110 kV elektroomrežje je na območju PUP2 v upravljanju Elektro Celje. Za vsak poseg na območju daljnovodnih koridorjev je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev.
Pred pridobitvijo lokacijskih in gradbenih dovoljenj si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca električnega omrežja.
28. člen
Plinovod
Pri lociranju novih objektov in drugih posegih v prostor je treba upoštevati zaščitni pas obstoječih in predvidenih plinovodov in sicer za magistralni (visokotlačni) plinovod 200 m ter 5 m za primarni (srednjetlačni) plinovod, merjeno od osi plinovoda.
Gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov praviloma ni možna v 30 m pasu magistralnega in v 5 m pasu primarnega plinovoda.
Za vsak poseg v zaščitnih pasovih je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinskega omrežja.
Za določanje lokacijskih pogojev za posege na območju trase magistralnih plinovodov velja pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85) za srednjetlačni plinovod (6 bar) se za lokacijske pogoje in odmike uporabljajo bivše vzhodnonemške TGL norme.
29. člen
Ptt omrežje
– izgradnja in vzdrževanje ptt omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP,
– pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec ptt omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte,
– pridobljeno soglasje na PUP ne velja za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja,
– v okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije je treba izdelati zasnovo ptt omrežja.
30. člen
Odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča
Ravnanje z odpadki je treba urediti skladno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90, 1/93).
Za vsa območja pokopališč, kjer je predvidena širitev, je treba izdelati ureditvene načrte, na podlagi katerih se bodo le-ta urejevala. Razširitve območij pokopališč so predvidene v Braslovčah, Preboldu in Šempetru.
Posamezne ureditve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podlagi PUP in v skladu z določili tega odloka ob upoštevanju predpisov za posamezna področja varstva okolja.
IV. DODATNI POSEBNI POGOJI
31. člen
Posebna določila v zvezi z novogradnjami – dodatnimi objekti v nekaterih naseljih, ki se urejajo na podlagi PUP:
– Do izdelave zasnov prometnih in ostalih komunalnih ureditev za naselja v celoti posamezni posegi niso možni v naslednjih ureditvenih območjih naselij:
A10 (počitniški objekti), A21 (Topovlje), A34/1 in A34/2 (zaselek pri Preboldu),
A59 in A60 (Gotovlje), A70 (Ruše), A71 (Mala Pirešica), A72 (Zaloška Gorica) in
A73 (Drešinja vas).
– Pri posegih v prostor v opredeljenih območjih znotraj urbanističnih zasnov naselij je pri posameznih posegih v prostor potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno omrežje iz urbanistične zasnove. Do izdelave le-teh posamezni posegi v opredeljenih ureditvenih območjih niso možni pri
– UZ Polzela – UZ/A36, UZ/A37 in UZ/A38 in
– UZ Žalec – UZ/A65 Vrbje.
– Za območja urbanističnih zasnov Polzela, Šempeter in Žalec–Petrovče je pred posegi v ta prostor potrebno pridobiti podrobnejše vodnogospodarske pogoje in opredeliti celovite protipoplavne ukrepe za ta območja.
– Začasno do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti legalizacija obstoječih objektov in novogradnje niso možne v okviru naslednjih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP:
– v Krajevni skupnosti Gomilsko: A25/2 – južni del v poplavnem območju in A26 – ob Konjiščici v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Prebold: A29 – v poplavnem pasu, A30 v poplavnem pasu, A32 (možna sanacija obstoječih objektov žage), A33 – v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Polzela: A43 v poplavnem delu Ložnice,
– v Krajevni skupnosti Gotovlje: A59 – ob Ložnici v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Žalec: UZ/A61 – ob Ložnici v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Petrovče: A68 in A69 v poplavnem pasu potoka Ložnica,
– do izvedbe ukrepov sanacije Savinje po poplavi 1990 legalizacija obstoječih objektov in novogradnje niso možne v okviru naslednjih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP:
– v Krajevni skupnosti Letuš: A3 in A4 – vzhodni del v poplavnem pasu,
– do izvedbe dodatnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami Savinje legalizacija obstoječih objektov in novogradnje niso možne v okviru naslednjih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP:
– v Krajevni skupnosti Braslovče: UZ/A20,
– v Krajevni skupnosti Polzela: UZ/A37,
– v Krajevni skupnosti Šempeter: A55 in A56 v poplavnem pasu,
– v Krajevni skupnosti Vrbje: UZ/A65 v poplavnem delu,
– v Krajevni skupnosti Žalec: UZ/A64 – južno od železniške proge,
– v Krajevni skupnosti Petrovče: UZ/A 66 in UZ/A67 v poplavnem delu,
– dopolnilna gradnja v okviru ureditvenega območja A 45/1 v krajevni skupnosti Polzela bo možna po izvedbi protierozijskih ukrepov: stabilizacije dna struge in brežin struge Savinje in zapor inundacijske odprtine v nasipu.
– začasno do ureditve mostov na potoku Reki v okviru ureditvenega območja A26 gradnja objektov ni možna v pasu širine 15 m na vsako stran tega potoka.
– na poplavno ogroženih območjih je še posebej pri višinskem lociranju posameznih objektov potrebno upoštevati nihanje gladine talne vode.
– V naselju Vrbje – UZ/A65 posegi v prostor (novogradnje) niso možni do izdelave prostorske valorizacije naselja (M 1:1000), opredelitve dela naselja za centralne dejavnosti in smernic za pripravo posameznih lokacijskih dokumentacij.
– Gradnja počitniških objektov je predvsem možna v okviru ureditvenih območij, kjer so že tovrstni objekti in so možne dopolnitve znotraj le-teh:
– v Krajevni skupnosti Letuš: A1, A3 in A4,
– v Krajevni skupnosti Polzela: A39, A40, A42 in A45/1 in,
– v Krajevni skupnosti Gotovlje: A57 in A58,
– Gradnja počitniških objektov v okviru območja A10 v Krajevni skupnosti Braslovče je možna, po izvedbi dodatnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami Savinje.
– Na opredeljenem območju avtopoligona pri Šempetru bo po izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti zagotovljena le 25-letna varnost pred poplavami.
– Pri posegih v ureditvenih območjih z oznakami A3, B3 in B2/1-Letuš, A10-Male Braslovče, A45/1 in B12-Breg pri Polzeli, B18/2-Arnovski gozd (južno od ceste) ter B16-Šempeter je v lokacijskem postopku obvezno pridobiti soglasje oziroma pogoje Zavoda za gozdove.
– Za posege na območju zazidalnega načrta za športno rekreacijski center Vrbje je treba predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje pristojne naravovarstvene službe.
– V zvezi z urejanjem deponij odvečnega nenosilnega materiala nastalega pri gradnji objektov ter rekultivacijo teh zemljišč iz člena 14 tega odloka je pri načrtovanju in izgradnji takšnih deponij upoštevati naslednje osnovne usmeritve:
– deponije je vodnogospodarsko potrebno urediti tako, da se ne bodo poslabšale vodno-gospodarske razmere ožjega in širšega območja,
– preprečiti je treba poslabšanje splošnega ekološkega stanja območja,
– z deponijami naj se ne posega na zavarovana območja, v primerih poseganja na takšna zemljišča se zavarovane sestavine okolja ne smejo razvrednotiti,
– deponije je treba locirati čim bližje lokaciji izgradnje objektov,
– viške nenosilnega materiala je treba uporabiti za izboljšanje drugih razmer v prostoru:
– izboljšanje splošnih lastnosti kmetijskih zemljišč, sanacijo degradiranih površin in odlagališč odpadkov ipd.,
– v primerih urejanja takšnih zemljišč na prvem območju kmetijskih zemljišč in na območju zavarovane podtalnice je treba dosledno upoštevati pogoje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstva za okolje in prostor oziroma pristojnih služb ter določila in pogoje, ki jih posredujejo za to usposobljene strokovne organizacije.
32. člen
Merila in pogoji urejanja na območjih, ki se začasno urejajo s PUP do izdelave PIN skladno s členom 2 tega odloka
Na območju obstoječih stavbnih zemljišč v okviru ureditvenih območij so dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, prizidave in dozidave objektov ter vzdrževalna dela skladno z določili tega odloka.
Ureditveno območje B7 – Gomilsko
Dopolnilna gradnja do izdelave podrobnejše programske zasnove za celotno naselje ni možna. Obvezno je pred posegi v ureditvenem območju izdelati za celotno območje zasnovo prometnega in komunalnega omrežja ter opredeliti območje pokopališča in mrliške vežice.
Ureditveno območje B10/1 – Podvin (kmetije in počitniški objekti)
Zaradi razgibanega terena in prostorsko ločenih posameznih zazidav bi bilo možno izdelati prostorsko dokumentacijo za posamezne prostorske enote, zasnove prometne in komunalne ureditve ter geološke pogoje gradnje pa je potrebno pripraviti za celotno območje B10/1.
– Posegi v ureditvenem območju B18/2 – Arnovski gozd (južno od obvoznice) niso dovoljeni do izdelave prostorskega izvedbenega načrta, do takrat se ohranja obstoječa raba – gozd in kmetijska zemljišča
Ureditveno območje B20 – graščina Zalog
Dodatna gradnja do izdelave PIN ni možna. Do izdelave PIN je treba izdelati skladno z usmeritvami ZVNKD Celje program razvoja za celotno območje ter vršiti le vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
Ureditveno območje B23 – v delu Drešinje vasi,
Do izdelave PIN je dopolnilna gradnja možna na podlagi predhodno izdelane zasnove komunalnih ureditev za celotno naselje Drešinja vas.
V. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje z oznako PUP2 je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Upravni enoti Žalec in Občini Žalec.
34. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v Občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78, 30/79, 13/81, 45/82, 32/83) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP2 ter naslednji odloki:
– Odlok o zazidalnem načrtu vikend naselja Letuš (Ur. vestnik Celje, št. 18/69, Uradni list SRS, št. 16/71, št. 20/75, št. 7/76 in 14/87),
– Odlok o ZN vikend naselja Dominik Založe (Uradni list SRS, št. 8/78, 21/81),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Rakovlje (Uradni list SRS, št. 20/79,
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Parižlje (Ur. vestnik Celje, št. 11/69, Uradni list SRS, št. 14/72),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Podvin Polzela, (Uradni list SRS, št. 23/76),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Polzela III (Ur. vestnik Celje št. 20/67, Uradni list SRS, št. 16/71, 8/78 in 20/87),
– Odlok o ZN dela stanovanjske soseske Center Polzela (Ur. vestnik Celje, št. 13/68, Uradni list SRS, št. 26/78),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Breg pri Polzeli (Ur. vestnik Celje št. 15/70, Uradni list SRS, št. 1/84),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Arja vas (Uradni list SRS, št. 23/76),
– Odlok o ZN za Šentrupert (Uradni list SRS, št. 20/79),
– Odlok o ZN soseske V. Prebold (Uradni list SRS, št. 14/72),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Prebold 3 (Ur. vestnik Celje, št. 1/68),
– Odlok o ZN dela stanovanjske soseske D Šempeter (Ur. vestnik Celje št. 20/67, Uradni list SRS, št. 31/84),
– Odlok o ZN južnega dela Šempeter v Savinjski dolini (Uradni list SRS, št. 20/71, št. 26/78, 34/79),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske kombinata v Šempetru (Ur. vestnik Celje, št. 11/69),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Benetke Žalec (Ur. vestnik Celje, št. 20/67),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Ložnica I v Žalcu (Ur. vestnik Celje, št. 20/67, št. 21/69, Uradni list SRS, št. 34/79),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske Poreber Žalec (Ur. vestnik Celje, št. 20/67, 18/69, Uradni list SRS, št. 15/78 in 21/81),
– Odlok o ZN zahodnega dela soseske VRT Petrovče – Dobriša vas (Uradni list SRS, št. 13/71, 20/75, 15/78 in 28/86),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske VRT Petrovče (Ur. vestnik Celje, št. 20/67, Uradni list SRS, št. 3/76 in 13/82),
– Odlok o ZN dela stanovanjske soseske “Za cesto” v Petrovčah in vzhodnega dela Starega jedra Petrovče (Ur. vestnik Celje, št. 6/70),
– Odlok o spremembi ZN vzhodnega dela Starega jedra Petrovč (Uradni list SRS, št. 13/71, 15/73, 15/78 in 28/86),
– Odlok o ZN stanovanjske soseske “Za cesto” v Petrovčah (Uradni list SRS, št. 19/73 in 18/80),
– Odlok o ZN kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah (Uradni list SRS, št. 42/72 in 20/75).
35. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
36. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-001/94-04
Žalec, dne 30. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.