Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/1996 z dne 18. 4. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/1996 z dne 18. 4. 1996

Kazalo

1229. Statut Občine Škofljica, stran 1746.

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in v skladu z določili dveh zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradna lista RS, št. 57/94 in 14/95), upoštevajoč določila zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94) in zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94), je občinski svet na 4. izredni seji 6. 2. 1996 sprejel
S T A T U T
Občine Škofljica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa:
temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Škofljica,
– organe občine,
– pristojnosti občine in njenih organov,
– oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb,
– premoženje,
– financiranje občine,
– splošne in posamične akte občine,
– varstvo občine v razmerju do države in drugih občin,
– način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in o ožjih ter širših lokalnih skupnostih,
– ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določajo zakoni.
2. člen
Območje Občine Škofljica obsega območja naselij:
Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Želimlje, Dole pri Škofljici, Drenik, Glinek, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Gumnišče, Klada, Lanišče, Orle, Pleše, Reber pri Škofljici, Smrjene, Vrh nad Želimljami in Zalog pri Škofljici.
Celoten obseg Občine Škofljica je razviden iz topografske karte, ki je v prilogi in je sestavni del statuta. Meje občine so določene s soglasji sosednjih občin na podlagi katasterskih map.
3. člen
Občina zagotavlja uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država ali mestna občina.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog in koristi lahko povezuje in sodeluje na osnovi enakopravnosti in prostovoljnosti s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občina se lahko v skladu z zakonom združi ali priključi eni ali večim sosednjim občinam, če se za to na referendumu v vsaki občini izreče večina volilcev, ki so glasovali.
Del občine se lahko izloči iz občine in ustanovi kot nova občina, če se za to na referendumu v tem delu občine odloči večina volilcev, ki so glasovali in če tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novi občini.
Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini, če se za to v tem delu občine in v občini, kateri se ta del občine želi priključiti, na referendumu odloči večina volilcev, ki so glasovali in če preostali del občine tudi izpolnjuje pogoje za novo občino.
6. člen
Občina je oseba javnega prava.
Sedež občine je na Škofljici.
7. člen
Občina ima svoj grb, pečat in zastavo.
Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam, organizacijam in društvom občinska priznanja in nagrade, ki se podeljujejo skladno s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
8. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: KS Škofljica, KS Lavrica, KS Pijava Gorica, KS Želimlje, ki niso osebe javnega prava.
V KS Škofljica so naselja: Škofljica, Dole pri Škofljici, Glinek, Gorenje Blato, Gumnišče, Lanišče, Pleše, Reber pri Škofljici in Zalog pri Škofljici.
V KS Lavrica sta naselji: Lavrica, Orle.
V KS Pijava Gorica so naselja: Pijava Gorica, Drenik, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjenje in Vrh nad Želimljami.
V KS Želimlje sta naselji: Želimlje in Klada.
Krajevne skupnosti delajo za račun občine.
9. člen
Kadar občinski svet in drugi občinski organi odločajo o zadevah, ki zadevajo neposredne interese prebivalcev krajevnih skupnosti, morajo predhodno dobiti mnenje posameznih svetov krajevnih skupnosti.
V kolikor občinski svet ne prejme mnenja v roku 30 dni, lahko odloča brez soglasja.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina preko svojih organov samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke in druge dajatve;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja delovanje občinskih javnih služb;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa sankcije in denarne kazni kršiteljev občinskih predpisov;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– ureja druge zadeve lokalnega značaja.
2. Skrbi za:
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine;
– za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3. S svojimi sredstvi:
– zagotavlja delovanje javnih služb;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja; raziskovalne dejavnosti, kulture, tehnične kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih tovrstnih dejavnosti;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požari;
– organizira sistem alarmiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev.
4. Na področju upravljanja:
– upravlja z občinskim premoženjem;
– izvršuje ustanoviteljske pravice v javnih zavodih in podjetjih;
– upravlja z občinskimi površinami in drugim javnim dobrom.
5. Vzdržuje:
– javne komunikacije in objekte;
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
6. S svojimi ukrepi:
– spodbuja celovit in enakopraven razvoj vseh krajev na območju občine;
– zagotavlja pogoje za gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. Zagotavlja in organizira:
– možnosti za demokratično izražanje volje vseh občanov;
– pomoč in reševanje v primerih elementarnih nesreč;
– izdaja soglasja in nadzira krajevne prireditve;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, usposabljanje prebivalcev in pripadnikov CZ za osebno in vzajemno zaščito, oziroma reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
8. Pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine.
9. Sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin
– o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
10. Pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov za lokalne volitve;
– zagotavljanje nadzora nad izvajalci občinskih javnih služb ali koncesijskimi izvajalci;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o posegih v prostor;
– usklajevanje rabe prostora z mejnimi občinami;
– izdelavo in usklajevanje načrta zaščite in reševanja;
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti države;
– ukrepe za varstvo okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje pogojev in meril za opravljanje samostojnega podjetništva in zagotavljanje razvoja storitvenih dejavnosti;
– zagotavljanje pogojev za pospeševanje in razvoj kmetijstva;
– skrb za ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov in varstvo pred hrupom;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega prometa;
– opredeljevanje meril in pogojev ter določanje strategije razvoja turizma in gostinstva v občini;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja in prepovedi parkiranja vozil;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– delovanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– ustvarjanje pogojev, vodenje in vključevanje v delničarsko povezovanje možnih investitorjev za udejanjanje načrtovanih razvojnih projektov.
12. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– druge dajatve, ki jih svet določi z odlokom.
III. ORGANI OBČINE
1. Splošne določbe
13. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinska uprava, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
Organi občine lahko imenujejo delovna telesa za strokovno in celovito obravnavo posameznih vprašanj.
Občina ima tudi poveljnika in štab CZ občine ter poveljnike in štabe CZ sektorjev.
14. člen
Organi občine se volijo ali imenujejo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Če to terja javni interes ali zakon, lahko občinski organ sklene, da se javnost izključi.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo predstavnikov javnih medijev na sejah občinskih organov, s prisotnostjo občanov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
16. člen
Občinski svet, nadzorni odbor in občinska volilna komisija veljavno odločajo, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Za celovito in strokovno spremljanje ter oblikovanje strategij razvoja občine ustanovi občinski svet stalne in občasne komisije.
18. člen
Občinski svet ima zlasti naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun na predlog župana;
– imenuje občinsko volilno komisijo in volilne komisije volilnih enot;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij občinskega sveta;
– imenuje in razrešuje tajnika občinske uprave na predlog župana;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– določa odškodnine za uporabo ali poškodovanje občinskega premoženja;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– oblikuje območja volilnih enot;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo članov občinskega sveta, komisij, nadzornega odbora in župana;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– odloča o koncesijskih poslih;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– predpisuje pogoje in določa davke v skladu z 12. členom statuta;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– ustanavlja, ukinja in daje soglasje za ustanovitev občinskih in drugih skladov;
– imenuje predstavnike v upravne odbore javnih podjetij in zavodov;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni;
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada;
– spremlja delo svetov skupnosti;
– imenuje sekretarja sveta;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja;
– potrjuje predloge za uvedbo krajevnih samoprispevkov in drugih oblik prostovoljnega združevanja sredstev občanov;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
19. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet daje soglasje k prevzemu vseh iz države na občino prenesenih pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora in zaposleni v občinski upravi, ne morejo biti člani občinskega sveta.
Funkcija članov občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnikov upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
21. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Nadaljnje delo konstitutivne seje opredeljuje poslovnik občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in praviloma dva podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegovo delo.
Podpredsednika občinskega sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga vsak član občinskega sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri glasovanju dobila največ glasov.
Predlog za razrešitev predsednika občinskega sveta lahko poda najmanj 1/4 članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednika občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na rednih in izrednih sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta. Pisno pobudo lahko poda posamezni član sveta, v tem primeru o sklicu odloča predsednik.
V prej navedenih primerih mora predsednik občinskega sveta sklicati sejo najkasneje v roku enega meseca.
25. člen
Župan, podžupan, tajnik občinske uprave ter predsednik nadzornega odbora sodelujejo pri delu občinskega sveta pod pogoji, ki jih opredeljujeta zakon in poslovnik občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino za posamezne zadeve.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali poslovnik občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet ima poslovnik občinskega sveta, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino na seji navzočih članov.
28. člen
Članom sveta in članom komisij občinskega sveta, s pooblastilom predsednikov komisij, mora za pripravo gradiv za sejo občinskega sveta občinska uprava dati na razpolago vsa gradiva, ki jih potrebujejo za strokovno pripravo.
V primeru, da občinska uprava prosilcu ne da na razpolago gradiva ali je gradivo pomanjkljivo, o odgovornosti delavca odloča župan.
29. člen
Občinski svet je ustanovitelj in izdajatelj občinskega glasila. Vsa razmerja do glasila opredeli občinski svet v posebnem odloku.
30. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če član občinskega sveta postane župan,
– če član občinskega sveta postane podžupan ali tajnik,
– če član občinskega sveta izgubi volilno pravico,
– če član občinskega sveta postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je član občinskega sveta s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od 6. mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta oziroma župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana oziroma podžupana,
– če odstopi.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za župana, podžupana in vse imenovane občinske funkcionarje.
3. Komisije občinskega sveta
31. člen
Občinski svet ustanovi stalne in začasne komisije, ki so delovna telesa občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Stalne komisije so:
– za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– za občinski statut in poslovnik občinskega sveta;
– za družbene dejavnosti,
– za urejanje prostora, varstvo okolja in komunalno dejavnost,
– za gospodarstvo, finančne in pravne zadeve.
Komisija občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu v sprejem odločitve iz njegove pristojnosti,
– nadzoruje delovanje in gospodarjenje občinskih javnih služb s področja svojih delovnih pristojnosti,
– pripravlja odloke, pravilnike in druge akte,
– sodeluje z občinsko upravo in državnimi organi, strokovnimi in zborničnimi združenji in inštitucijami, znanstvenimi in finančnimi ustanovami, inšpekcijskimi službami,
– sodeluje z županom.
32. člen
Komisije občinskega sveta praviloma štejejo 5 članov.
Vsako komisijo vodi član občinskega sveta. Člani komisij so poleg članov občinskega sveta tudi občani.
Na vabilo predsednika občinskega sveta ali predsednika posamezne komisije se seje komisije udeleži župan, podžupan ali tajnik občinske uprave.
33. člen
Vsa stališča in predlagani dokumenti komisije postanejo pravno veljavni, ko jih sprejme občinski svet s takšno večino glasov, kot to opredeljuje ta statut oziroma poslovnik občinskega sveta.
34. člen
Vsaka komisija občinskega sveta ima organizirane delovne skupine za spremljanje ožjega strokovnega področja iz pristojnosti posamezne komisije. Komisija dela v skladu s poslovnikom, ki ga z večino glasov vseh članov potrjuje občinski svet.
V poslovniku so podrobneje opredeljena razmerja med komisijami in njenimi strokovnimi delovnimi skupinami.
Pri obravnavi vprašanj, ki zahtevajo interdisciplinarno obravnavo, se komisija ali njihove posamezne delovne skupine povezujejo.
35. člen
Komisija za občinski statut in poslovnik občinskega sveta pripravlja:
– statut občine,
– na pobudo občinskega sveta, župana in občinske uprave se opredeljuje do dopolnil in pripravlja besedila za njihovo vključevanje v občinski statut,
– daje pobude za spremembe občinskega statuta,
– pripravlja poslovnik za delo občinskega sveta in njegovih komisij.
36. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravlja in izvaja:
– vse postopke za izvolitev predsednika in podpredsednikov občinskega sveta,
– evidentira kanditate za občinska priznanja in nagrade,
– vodi postopke za odvzem mandata kateremukoli občinskemu funkcionarju,
– oblikuje predloge za imenovanje direktorjev javnih podjetij in vodilnih delavcev javnih zavodov.
37. člen
Komisija za družbene dejavnosti
Obravnava delovna področja:
– osnovnega izobraževanja,
– otroškega varstva,
– osnovnega zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva,
– športa, rekreacije in kulture,
– informiranja,
– požarne varnosti in naravnih nesreč,
– delovanja društev.
38. člen
Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja in komunalno dejavnost obravnava naslednja delovna področja:
– urbanizem,
– plane prostorskega urejanja,
– uporabo zemljišč,
– varstvo okolja, zaščito rastlinskega in živalskega sveta,
– zaščito rodovitnih obdelovalnih površin in gospodarno ravnanje z gozdovi,
– urejanje in vzdrževanje prometnic,
– zaščito vodnih virov, vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in odvoz smeti ter preprečevanje divjih odlagališč,
– mrliško ogledno službo in pokopališko dejavnost,
– javni promet in zveze,
– dimnikarstvo.
39. člen
Komisija za gospodarstvo, finančne in pravne zadeve obravnava naslednja delovna področja:
– podjetništvo in trgovino,
– turizem in gostinstvo,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– finančno-premoženjske zadeve,
– pravne zadeve.
4. Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, župan in podžupan in člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
41. člen
Kandidate za nadzorni odbor lahko predlaga vsak član občinskega sveta in župan na seji občinskega sveta in sicer z obrazcem o kandidaturi in podpisom kandidata. Občinski svet mora skleniti, ali bodo volitve tajne ali javne.
Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja na naslednji seji pripravi in izvede volitve v nadzorni odbor in sicer skladno s sklepom občinskega sveta o načinu volitev. V primeru javnega glasovanja se glasuje o vsakem kandidatu posebej, vrstni red glasovanja pa se določi z žrebom. Izvoljeni so kandidati, ki prejmejo večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
42. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad gospodarjenjem s premoženjem občine,
– nadzira namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzira finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– nadzira zakonitost dela občinskega sveta, njegovih komisij, župana in občinske uprave.
43. člen
Vsi občinski organi in vse organizacije, ki so porabniki sredstev občinskega proračuna, morajo zagotoviti članom nadzornega odbora dostop do vseh dokumentov in listin, ki so potrebni za celovit in strokoven pregled poslovanja.
44. člen
Člani nadzornega odbora se zavežejo k varovanju poslovnih skrivnosti, do katerih pridejo pri pregledu dokumentov.
Tudi v primeru pregleda dokumentacije občinskih organov, ki ima oznako tajnosti, so člani nadzornega odbora dolžni varovati tajnost.
Javnost se s poročili nadzornega odbora seznanja ob poročanju nadzornega odbora na sejah občinskega sveta.
45. člen
Če nadzorni odbor pri svojem delu ugotovi, da mu organ ali organizacija, ki je podvržena pregledu, ni izročila celovite dokumentacije ali je zamolčala dejstva, ki bi vplivala na končni rezultat nadzora, občinski svet za kršitelje sproži ustrezen postopek.
46. člen
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu. Na zahtevo občinskega sveta ali župana mora nadzorni odbor pregledati poslovanje občinskega organa ali organizacije, ki za svoje delovanje prejema sredstva iz občinskega proračuna, če se utemeljeno sumi, da uporabniki sredstva ne trošijo skladno s proračunom, da niso dobri gospodarji s sredstvi ali premoženjem občine.
5. Župan
47. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
48. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati obravnavanje zadev in predlagati sklic redne ali izredne seje.
49. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– vodi, nadzira in usmerja delo občinske uprave,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in nadzornega odbora,
– predlaga organizacijo občinske uprave, določa sistematizacijo delovnih mest,
– odgovarja za gospodarno ravnanje z občinskim premoženjem in imetjem,
– sodeluje pri delu občinskega sveta,
– imenuje projektne skupine iz pristojnosti občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– lahko predlaga odloke in druge akte,
– z upravo zagotavlja občinskemu svetu strokovno in administrativno pomoč,
– skladno s statutom in proračunom ter s soglasjem občinskega sveta odloča o najetju posojil med letom,
– sprejema pobude občanov, skupnosti, društev, organizacij in jih informira o delu občine,
– sklicuje zbore občanov in zbore krajanov,
– razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti,
– povezuje občino z ostalimi občinami in v širše lokalne skupnosti,
– povezuje občino s stalno konferenco slovenskih lokalnih skupnosti in s svetom evropskih občin in regij,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– udeležuje se sej komisij občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na izrecno povabilo nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe CZ občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za CZ,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost CZ ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
50. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloča na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
51. člen
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega pisnega predloga, jo lahko skliče župan.
52. člen
Župan ima lahko enega ali dva podžupana. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu. Za izvrševanje določenih nalog iz svoje pristojnosti lahko župan pooblasti podžupana. V času odsotnosti župan pooblasti podžupana za nadomeščanje. Podžupana na predlog župana imenuje in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
53. člen
Operativno strokovno vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab CZ občine, poveljniki in štabi CZ sektorjev oziroma krajevnih skupnosti ter poverjeniki za CZ. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za CZ iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom CZ. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
6. Občinska volilna komisija
54. člen
Občinska volilna komisija:
– skrbi za zakonitost volitev v občinski svet in volitev župana,
– potrjuje posamične kandidate oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov,
– določa volišča,
– imenuje volilne odbore,
– ugotavlja rezultate glasovanja, razglasi izvoljene člane občinskega sveta ter daje poročila o izidu volitev,
– ugotavlja volilne izide za župana in po potrebi razpisuje drugi krog volitev,
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
– ugotavlja in razglasi rezultate o izvoljenem kandidatu za župana,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o lokalnih volitvah.
55. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela občinske volilne komisije pri teh opravilih opravlja republiška volilna komisija.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
56. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov se lahko skliče za celotno občino ali za posamezni del občine.
57. člen
Občani se lahko obračajo s pritožbami, peticijami in pobudami na občinski svet, župana in nadzorni odbor. Organ, ki je prejel vlogo, je dolžan nanjo odgovoriti v 30 dneh.
58. člen
Zbor krajanov krajevnih skupnostih:
– razpravlja o problematiki v občini in svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– v skladu z zakonom o lokalnih volitvah lahko predlaga kandidate v svet KS.
59. člen
Zbor krajanov krajevnih skupnosti skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta, predsednik sveta KS na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj polovice članov sveta oziroma na pobudo vsaj petih odstotkov volilcev v tej skupnosti.
60. člen
Občinski svet lahko o svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Občinski svet razpiše referendum na lastno pobudo, če za njegovo uvedbo glasuje večina vseh njegovih članov.
61. člen
Občinski svet lahko razpiše referendum o vseh aktih, ki opredeljujejo dolgoročni razvoj občine na področju družbenih dejavnosti, varstvu okolja, rabi prostora, infrastrukturnih objektih komunalne gradnje in gospodarskih projektih.
62. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali le za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevnih skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
63. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se v celoti uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
V. ORGANIZACIJA OŽJEGA DELA OBČINE
64. člen
Občina prenese na krajevno skupnost:
– vzdrževanje pokopališča,
– izvedbo posameznih projektnih nalog.
65. člen
Svet KS je organ odločanja v KS.
Sveti KS štejejo od 7 do 11 članov.
Volijo jih prebivalci z volilno pravico in s stalnim bivališčem na območju KS.
Mandat članov svetov KS je štiri leta.
Redne volitve za svete KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete.
Izvoljeni člani svetov KS izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika sveta.
Volitve predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti potekajo na način kot volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Delovanje sveta KS podrobneje opredeljuje poslovnik.
66. člen
Predsednik sveta KS predstavlja svojo KS v vseh povezavah z občinskimi organi.
Predsednik sklicuje seje sveta KS in sicer najmanj enkrat na tri mesece.
67. člen
Za volitve članov svetov KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet.
Volitve v svete KS razpiše župan.
68. člen
Volitve v svete KS vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije teh skupnosti.
Volilno komisijo KS sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v tej skupnosti.
Volilno komisijo KS imenuje svet te skupnosti. Za prve volitve sveta novo ustanovljene skupnosti imenuje volilno komisijo take skupnosti občinska volilna komisija.
Glede vprašanja volitev, ki v tem statutu niso posebno urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah v občinske svete.
69. člen
Kandidate za člane svetov KS določajo politične stranke v občini in volilci s podpisovanjem ali na zborih volilcev skladno z zakonom o lokalnih volitvah.
70. člen
Sveti krajevnih skupnosti razpravljajo v okviru nalog, ki zadevajo interese, potrebe in želje KS in posredujejo mnenja, pobude in predloge občinskemu svetu, županu in občinski upravi.
Svet KS lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloča o spremembi odloka ali drugega akta, ki ureja zadeve iz prejšnjega odstavka. Takšno zahtevo mora utemeljiti in jo posredovati najkasneje v 30. dneh od sprejema spornega akta. Odločitev o takšni zahtevi sprejme svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
71. člen
KS lahko s soglasjem občinskega sveta in na osnovi potrjenega programa in načrta financiranja pridobi lastna sredstva.
72. člen
Občinska uprava je dolžna svetom KS nuditi strokovno pomoč pri pripravi in izvedbi odobrenih projektov.
Na osnovi volje krajanov, izpričane na referendumu, se KS lahko oblikuje drugače, kot je predpisano s tem statutom.
VI. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
73. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
74. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana. Organizacija občinske uprave je določena z odlokom. Delovno področje občinske uprave je posledično vezano na področja dejavnosti občine. Za izvrševanje teh dejavnosti se z odlokom opredeli vrsta in število strokovnih služb in podrobna organizacija v upravi.
75. člen
Za delo uprave je tajnik odgovoren županu.
76. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni in drugi strokovni delavci.
77. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu občinskega sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge državne predpise, kadar je to v njeni pristojnosti.
78. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
79. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
80. člen
Kolikor občani zaznajo nepravilnosti pri odločanju občinskih organov, se lahko pritožijo županu ali občinskemu svetu ali neposredno pristojnim ministrstvom. Odgovor na pritožbo mora biti dan v zakonskem roku.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
81. člen
Občina organizira javne službe z odloki.
Za izvajanje nalog iz njihove pristojnosti občina ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
82. člen
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrsto javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet lahko sprejme v last in upravljanje posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod na podlagi zakona ali sporazuma z drugimi pravnimi subjekti ali ga ustanovi z odlokom.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
83. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi, odtujitvi premičnin in nepremičnin, denarnih sredstev ter pravic občine.
84. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in iz državnega proračuna ter z donatorstvom.
85. člen
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od opravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Do 15. oktobra tekočega leta uprava predloži občinskemu svetu proračunska izhodišča za naslednje leto.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do 31. marca.
86. člen
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom, predpisani pogoji za uporabo sredstev.
87. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
88. člen
Če se zaradi neenakomernega dotoka prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračunskega plana, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet. Izvršilni organ je župan.
89. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, kar se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% letnega prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. Izločanje v rezervo se opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve praviloma preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto, če občinski svet ne odloči drugače.
90. člen
Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi in vračanju sredstev iz prve in tretje točke odloča občinski svet.
Z odlokom občine lahko občinski svet določi, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz druge točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
91. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra.
Občina pošlje zaključni račun in premoženjsko bilanco ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30. dneh po sprejetju.
92. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
93. člen
Občina se lahko zadolži tudi za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
94. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
95. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dotacije iz državnega proračuna.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
96. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišča,
– prihodki od uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,
– rente,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov in drugi dohodki od premoženja,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– druge takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
97. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
98. člen
Finančno poslovanje vodi uprava v skladu z računovodskimi standardi.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
99. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta ter druge akte, določene s tem statutom.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejme poslovnik za delo komisij občinskega sveta.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun proračuna.
100. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
101. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
102. člen
Z odloki ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odloki ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
103. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
104. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
105. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način izvajanja določb statuta ali odloka.
106. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo odločajo občinski organi o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
107. člen
Za objavo statuta, odlokov in drugih predpisov občine poskrbi župan v uradnem glasilu in na oglasni deski občine. Veljati začnejo 15. dan po objavi, če ni v njih drugače odločeno.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
108. člen
Župan oziroma občinska komisija, po pooblastilu občinskega sveta, lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
109. člen
Župan v imenu občine lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti, prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
110. člen
Občinski svet daje mnenje glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in jih posreduje državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE S POKRAJINO IN DRUGA SODELOVANJA
111. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino vseh članov sveta sklene, da se občina poveže v pokrajino ali v zvezo dveh ali več občin. Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se zato odloči večina volilcev, ki so glasovali.
112. člen
Občine sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje nalog.
XII. PREHODNE DOLOČBE
113. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do izvolitve organov novih skupnosti.
V času do izvolitve organov novih skupnosti dosedanje krajevne skupnosti Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica in Želimlje izvršujejo vse pogodbene in finančne obveznosti s soglasjem župana.
Prve volitve v krajevne skupnosti se izvedejo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in sicer po določbah o predčasnih volitvah v občinski svet.
114. člen
V prvem mandatu šteje občinski svet 13 članov. Število članov sveta za nadaljna mandatna obdobja bo do razpisa prihodnjih volitev določil občinski svet s statutarnim sklepom.
115. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati začasni statutarni sklep Občine Škofljica.
XIII. KONČNE DOLOČBE
116. člen
Obvezno razlago tega statuta daje občinski svet na način, kot se sprejema statut.
117. člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da tretjina članov sveta, župan ali 10% volilnih upravičencev.
118. člen
O morebitnih sporih, ki bi izhajali iz tega statuta, je pristojno ustavno sodišče.
119. člen
Ta statut začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 545/96
Škofljica, dne 19. februarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Škofljica
Ivan Jordan l. r.

AAA Zlata odličnost