Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/1995 z dne 15. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/1995 z dne 15. 9. 1995

Kazalo

2502. Statut Občine Cankova - Tišina, stran 4180.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94) je Občinski svet občine Cankova-Tišina na seji dne 28. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Cankova-Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
S tem statutom se urejajo temeljna načela za organizacijo občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Območje Občine Cankova-Tišina obsega območja naslednjih naselij: Borejci, Cankova, Domajinci, Gederovci, Gerlinci, Gornji Črnci, Gradišče, Korovci, Krajna, Krašči, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Skakovci, Sodišinci, Tišina, Topolovci, Tropovci in Vanča vas.
3. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področja zakonov in opravlja naloge, ki jih z njenim soglasjem prenese v njeno pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
5. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Cankova-Tišina je Cankova št. 25. Sedež občinske uprave je na Tišini št. 4, z občinsko pisarno na Cankovi kot popolnim servisom za občane KS Cankova.
Občina ima svoj pečat.
Pečat občine je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis: “Občina Cankova-Tišina”, v liniji premera pa napis “Cankova-Tišina”.
7. člen
Občino Cankova-Tišina predstavlja in zastopa župan.
8. člen
Občina ima svoj občinski praznik. Datum praznovanja sprejme in določi občinski svet.
Občina ima lahko svojo zastavo in svoj grb.
9. člen
Občina lahko podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam priznanja in nagrade.
Vrste, pogoje in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj določi občinski svet s posebnim odlokom (pravilnikom).
10. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti:
1. KS Cankova z vaškimi skupnostmi: Cankova, Gerlinci, Korovci, Gornji Črnci, Domajinci, Krašči, Skakovci in Topolovci;
2. KS Gederovci z vaškimi skupnostmi: Gederovci, Krajna, Murski Petrovci in Sodišinci;
3. KS Tišina z vaškimi skupnostmi: Tišina, Borejci, Gradišče, Murski Črnci, Petanjci, Rankovci, Tropovci, Vanča vas in romska vaška skupnost Borejci-Vanča vas.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine, ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
11. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v pristojnost krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
12. člen
Občinski svet lahko predhodno zaprosi mnenje sveta krajevne skupnosti v pisni obliki, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. Mnenje občinski svet ne zavezuje.
Če občinski svet tega mnenja v predvidenem roku ne sprejme, lahko odloča brez mnenja.
Sklepi občinskega sveta, ki posegajo v vitalne interese krajevne skupnosti, vaške skupnosti ali zaselka, zavezujejo občinski svet.
13. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
II. NALOGE OBČINE
14. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeva javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine s katerim se zagotovi skladen razvoj občine;
– sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti;
– urejuje javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja delovanje občinskih javnih služb;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– zagotavlja funkcioniranje Sklada stavbnih zemljišč.
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.
4. s svojimi sredstvi, s sredstvi KS in drugimi pridobljenimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– gradi komunalne objekte in naprave.
5. s svojimi sredstvi:
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižničarsko dejavnost;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti,
– opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira sistem alarmiranja;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine;
– zagotavlja subvencije za razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane po programu;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– izvensodno poravnavo sporov;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– usposabljanje prebivalcev in pripradnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uprabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
15. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih pravnih služb in javnih prireditev,
– evidenca občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– izdelavo in usklajevanje načrta zaščite in reševanja,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest in ulic,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– določanje pogojev opravljanja obrti, gostinstva in turizma,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepoved parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– delovanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja.
16. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščino in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, ribolovne površine, lovišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse in druge pristojbine ter kazni.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
17. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
18. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
19. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski svet.
20. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
21. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja delovna telesa (odbore, komisije, svete) ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– voli predstavnike v pokrajinski svet,
– daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasje k statutom,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev (sklepov) občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– določa odškodnine za uporabo ali poškodovanje občinskega premoženja,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– opravlja imenovanje ulic v naseljih,
– odloča o najemu posojila,
– razpisuje referendum in izvršuje odločitve referenduma,
– daje pobudo za sklic zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestilo podžupanu, članom občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij,
– določa vrste in višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– določa financiranje političnih strank in volilne kampanije v skladu z zakonom,
– pri sestavi občinskega proračuna upošteva tudi mnenje občinskih odborov.
22. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
23. člen
Občinski svet ima 18 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora in delavci zaposleni v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake voline pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih odloči odlok občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegovo delo. Gradivo pripravlja skupaj s podpredsednikoma sveta.
Podpredsednika sveta sodelujeta in pomagata predsedniku sveta pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. V primeru zadržanosti ali odsotnosti ga nadomešča podpredsednik katerega določi predsednik sveta.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta.
Funkciji sekretarja sveta in tajnika občine se izključujeta.
27. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta predlagajo stranke, ki sestavljajo občinski svet ali skupina najmanj treh članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj tretjine članov sveta. Predsednik sveta je razrešen, če za predlog o razrešitvi glasuje najmanj večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednika sveta.
28. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, skupaj z zahtevo za sklic. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to zahteva javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles sveta, nadzornega odbora in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut, in če to zahteva večina navzočih članov sveta.
31. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi,
– če je izvoljen za župana ali imenovan za podžupana.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov od prve do sedme alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha mandat, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kanidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
32. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, vrste sej, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejme poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
33. člen
Občina ima župana in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana občinski svet z dvetretjinsko večino.
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno, lahko pa jo po svoji lastni presoji in odločitvi prične opravljati poklicno. O svoji odločitvi pričetka opravljanja funkcije poklicno obvesti občinski svet.
34. člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo člana občisnkega sveta in člana nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi.
35. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– zastopa občino v sosvetu načelnika upravne enote,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga v sprejem občinskemu svetu statut občine, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitve občinskega sveta,
– določa sistematizacijo delovnih mest, razmerja in nadzoruje delo občinske uprave v skladu z zakoni,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejema načrt zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospdarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stanje požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v CZ ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
36. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje sveta v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
37. člen
Župan ima pravico in dolžnost zadržati objavo splošnega akta občine ali odločitev občinskega sveta, če smatra, da je ta nezakonit ali nezakonita. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na prvi seji občinskega sveta.
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
38. člen
Operativno in strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljnik in štab civilne zaščite krajevnih skupnosti ter poverjeniki civilne zaščite.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom CZ.
Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
39. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
4. Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najman dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
41. člen
Nadzorni odbor ima tri člane.
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
42. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uprabniki proračunskih sredstev.
IV. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
43. člen
Občinski svet ima naslednja delovna telesa:
a) Odbori:
– odbor za proračun in finance
– odbor za kmetijstvo in prehrano
– odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo
– odbor za komunalo, urbanizem in urejanje prostora
– odbor za gospodarstvo
– odbor za turizem in gostinstvo
– odbor za šport in rekreacijo
– odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino
– odbor za informiranje
– odbor za varstvo okolja
– odbor za zaščito in reševanje
– odbor za romska vprašanja.
b) Komisije:
– volilna komisija
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
– komisija za statut in pravna vprašanja
– komisija za prošnje in pritožbe
– komisija za nagrade in priznanja
– komisija za delitev premoženja (začasna)
– komisija za mednarodne odnose.
c) Sveti:
– svet za varstvo in preventivo v prometu
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
Odbori, komisije in sveti so strokovno-svetovalni organi občinskega sveta.
d) Štab Civilne zaščite in poveljnika.
44. člen
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna in občasna delovna telesa, jih lahko združuje in ukinja.
45. člen
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. Če je kandidatov več, se o njih glasuje.
46. člen
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi občinski svet s posebnim aktom.
Delovna telesa sprejemajo odločitve z večino glasov prisotnih članov.
47. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov sveta.
48. člen
Na predlog četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico delovnemu telesu.
Delovno telo je razrešeno, ko svet z večino glasov na seji prisotnih članov imenuje nove člane delovnega telesa.
V. SVET KRAJEVNIH SKUPNOSTI
49. člen
Župan in predsednik občinskega sveta lahko za obravnavo določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti sklicuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti.
50. člen
Svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti je posvetovalni organ župana.
VI. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
51. člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih potreb in interesov je občina razdeljena na krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so razdeljene v skladu s statutom krajevne skupnosti na vaške skupnosti.
52. člen
Krajevne skupnosti sprejmejo svoj statut, ki mora biti v skladu z občinskim statutom in potrjen s strani občinskega sveta.
53. člen
Pristojnosti krajevnih skupnosti so:
– upravlja in razpolaga s svojimi sredstvi,
– sprejema program razvoja, ki je usklajen z razvojnim programom občine,
– sprejema zaključni račun krajevne skupnosti,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– upravlja in vzdržuje pokopališča,
– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti skupnosti, določene s statutom,
– razpisuje referendum za krajevni samoprispevek,
– daje soglasje k odločitvi občinskega sveta v zadevah, za katere to občinski svet določi.
54. člen
Občinski svet lahko s posebnim aktom prenese tudi opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občine na krajevno skupnost. Za opravljanje teh zadev občina zagotovi potrebna finančna sredstva.
55. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ vaške skupnosti je vaški odbor, ki ni pravna oseba.
56. člen
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti in vaških odborov, se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu.
Volilno pravico imajo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti.
Mandat organov traja štiri leta.
Občinski svet lahko na predlog župana, četrtine članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporabljajo nenamensko.
57. člen
V svetu krajevne skupnosti ima vsaka vaška skupnost najmanj enega svojega predstavnika.
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika po statutu krajevne skupnosti. Svet voli predsednika neposredno.
Svet lahko imenuje tudi tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
58. člen
Samoupravna organiziranost dela občine, določene s tem statutom, se lahko spremeni, če se zato ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes prebivalstva se ugotovi na zborih krajanov vaške skupnosti.
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora krajanov se pošlje občinskemu svetu in županu.
Predlog zbora krajanov se smatra kot pobuda za spremembo statuta občine.
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva ali so podani razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi, upravnogospodarskimi ali kulturnimi razlogi.
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše svetovalni referendum.
Sprememba samoupravne organiziranosti stopi v veljavo z veljavnostjo spremembe statuta občine.
59. člen
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa:
– območje krajevne skupnosti in delitev na vaške skupnosti,
– naloge krajevne skupnosti in vaških odborov,
– organe krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti in njihove pristojnosti,
– volitve organov krajevne skupnosti in vaške skupnosti,
– način financiranja in zbiranje sredstev in njihova uporaba,
– način odločanja v krajevni skupnosti in vaški skupnosti,
– oblike sodelovanja z občino,
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti.
VII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
60. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbori občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov
61. člen
Zbori občanov v občini:
– razpravljajo o spremembah statuta občine,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti oziroma o delitvi občine,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih občinskih organov,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– dajejo mnenja o zadevi iz prejšnjih alinej.
62. člen
Zbori občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti:
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravljajo o delu sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesa svoje skupnosti,
– dajejo mnenja iz prejšnjih alinej.
Sklepi zborov občanov v krajevni skupnosti in vaški skupnosti občinskega sveta ne zavezujejo, razen ko posegajo v vitalne interese te skupnosti.
63. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor krajanov v krajevni skupnosti ali vaški skupnosti pa župan, predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Referendum
64. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
65. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uprabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
66. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali le za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, krajevni skupnosti oziroma njenem delu.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 64. in 65. člena tega statuta.
Ljudska iniciativa
67. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve vrniti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
68. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet z odlokom na predlog župana. Župan lahko predlaga spremembo občinske uprave, določene s tem statutom.
69. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet za določeni čas in je za svoje delo odgovoren županu.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
70. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan.
71. člen
Tajnik, višji upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistematizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
72. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izvajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
73. člen
Za izvajanje posamičnih aktov izvirne pristojnosti občine, ki jih izdaja župan (upoštevajoč 77. člen, drugi odstavek), lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
74. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti se uradne osebe ravnajo po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
75. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
76. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
77. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob prej navedenih pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh s pooblastilom župana odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
78. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
79. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
80. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevi, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva navedenega v prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
81. člen
Kolikor občani zaznajo nepravilnosti pri odločanju občinskih organov, se lahko najprej pritožijo na občinski svet. Kolikor z odgovorom niso zadovoljni, lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
82. člen
Za izvajanje nalog javnih služb lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
83. člen
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občina lahko prenese del dejavnosti tudi na krajevne skupnosti.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
84. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi, odtujitvi premičnin in nepremičnin, denarnih sredstvih ter pravic občine.
85. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in občinskim samoprispevkom, ki je lahko razpisan za celo ali samo za del občine.
86. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v letnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet najkasneje do 31. marca tekočega leta oziroma po sprejetju proračuna države.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
87. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Začasno prosta lidvidna sredstva se lahko vežejo. O tem odloča župan.
88. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj sredstev.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan. O uporabi teh sredstev je dolžan poročati občinskemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v občinskem svetu.
89. člen
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan.
90. člen
Če se zaradi neenakomernega dotoka prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
91. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% letnega prihodka. Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
92. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet, izjemoma pa lahko odloča župan o delni uporabi sredstev za namene iz 1. točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. O uporabi sredstev iz 2. točke odloča župan.
93. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, planirani in doseženi odhodki ter planirana in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
94. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
95. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in javnih služb.
O zadolžitvi občine odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v 8 dneh po sprejetju odločitve.
96. člen
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
97. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
98. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– prihodki iz dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– sredstva za finančno izravnavo,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– prispevki občanov.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uredbi.
99. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine za spremembno namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda v skladu z zakoni,
– prihodki uprave občine,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov,
– rente,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi akti.
Prihodki iz tega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
100. člen
Za odhodke občine za financiranje zagotovljene porabe se štejejo:
– sredstva za delo občinske uprave in občinskih organov;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah (komunalna dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varnost in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za opravljanje mrliške ogledne službe.
Zagotovljeno porabo določa Ministrstvo za finance na podlagi ustreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva.
101. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
102. člen
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v okviru občinske uprave. Ta služba lahko opravlja finančno-računovodske in administrativne storitve tudi za potrebe krajevnih skupnosti.
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
103. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
104. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
105. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
106. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
107. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
108. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
109. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
110. člen
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.
111. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
112. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
113. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
114. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
115. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
116. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge razprave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O umiku odloča občinski svet.
Če na predlog v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
117. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri odločanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
118. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
119. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
120. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejmeta po enakem postopku kot velja za sprejem odloka.
O predlogih drugih aplošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
121. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
122. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
123. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
124. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
125. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
126. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
127. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
128. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
129. člen
Občina Cankova-Tišina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost, pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključevanju občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključevanju občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
130. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
131. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
132. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
133. člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
134. člen
Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta občine lahko podajo:
– občinski svet
– nadzorni odbor
– župan
– 5% volivcev občine.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.
135. člen
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarna in pravna vprašanja.
136. člen
Spremembe statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
137. člen
Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne pristojnosti v posameznih splošnih aktih, se uporabljajo v Občini Cankova-Tišina vsi dosedanji splošni akti, ki so v skladu z zakoni in so veljali na območju dosedanje Občine Murska Sobota pred 1. 1. 1995 in niso v neposrednem nasprotju z interesi občanov in tem statutom.
138. člen
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem statutom.
Volitve organov krajevnih skupnosti in njihovih organov se opravijo najkasneje v roku 3 mesecev od sprejetja tega statuta.
139. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta Cankova-Tišina, sprejet 27. 1. 1995 in objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 8/95.
140. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Cankova, dne 28. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cankova-Tišina
Viktor Vrečič l. r.