Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/1995 z dne 7. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/1995 z dne 7. 9. 1995

Kazalo

2430. Statut Občine Radeče, stran 4000.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 6/94 – odločba US RS in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi Uradni list RS, št. 14/95 je Občinski svet občine Radeče na seji dne 12. julija 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER DELI OBČINE
1. člen
Območje Občine Radeče obsega območja naslednjih naselji:
Brunk, Brunška Gora, Čimerno, Dobrava, Goreljce, Hotemež, Jagnjenica, Jelovo, Log pri Vrhovem, Loška Gora, Močilno, Njivice, Obrežje, Počakovo, Prapretno, Radeče, Rudna vas, Stari Dvor, Svibno, Vrhovo, Zagrad, Zavrate, Žebnik.
Območje občine je določeno z zakonom.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Člen se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Člen lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občani se lahko z vlogami obračajo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Radeče, Ul. Milana Majcna 1.
6. člen
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, premera 3,5 cm z napisom Občina Radeče. V sredini pečata je grb občine.
Župan Občine ima svoj pečat okrogle oblike, premera 3,5 cm z napisom Občina Radeče – Župan. V sredini pečata je grb občine.
Občinski svet ima svoj pečat okrogle oblike, premera 3,5 cm z napisom Občina Radeče – Občinski svet. V sredini pečata je grb občine.
Posamezne organizacijske enote, oddelki ali službe občinske uprave uporabljajo pečat občine, označen z ustrezno številko.
Zaradi lažjega poslovanja lahko organi občine uporabljajo tudi pečat z manjšim premerom.
7. člen
Občina ima svoj grb in zastavo.
Grb in zastava občine se določita z odlokom.
8. člen
Praznik Občine Radeče se proslavlja 8. septembra in se slavi v spomin na izgnance, pregnane iz svojih domov v času 2. svetovne vojne in v spomin na dan, ko je bil Trg Radeče imenovan v mesto.
9. člen
Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, društvom in inštitucijam podeljuje občinska priznanja.
Najvišje občinsko priznanje je Plaketa Občine Radeče.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj se določi z odlokom občine.
10. člen
Krajevna skupnost je skupnost v katero se organizirajo prebivalci dela občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselji, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavlja jo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
11. člen
Območje občine Radeče je razdeljeno na naslednje Krajevne skupnosti; Radeče, Vrhovo, Jagnjenica in Svibno.
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
12. člen
Občina Radeče sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev po načelu interesov, prostovoljnosti ter solidarnosti. Občina Radeče se lahko povezuje v pokrajino.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in upravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave:
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, dokumetacijsko, informacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– upravlja javna podjetja in zavode;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, športno, društveno, vzgojno in knjižnjično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– daje subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– ustvarja pogoje za delovanje političnih strank in drugih inštitucij civilne družbe;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje v primerih elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredsta za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in drugih razmerjih v katere občina vstopa.
14. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– izdelava evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– postopek z najdenimi stvarmi,
– matično službo,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
15. člen
Občina predpisuje davke in dajatve na osnovi določenih z zakonom ali odlokom:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, poslovne prostore, garaže in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
16. člen
Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki KS.
Svet krajevnih skupnosti sklicuje župan, mora pa ga sklicati tudi na zahtevo predsednika ali polovice članov občinskega sveta. Svet in župan lahko po potrebi ustanove svoja delovna telesa in komisije.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi sklade.
Stalni komisiji občinskega sveta sta komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter statutarna komisija.
Organi občine in sveti KS se volijo za 4 leta. Člani organov občine in njihovih delovnih teles opravljajo svoje funkcije praviloma nepoklicno.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov s posebnim načinom informiranja, ki bo določen z odlokom, z navzočnostjo predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Stopnjo zaupnosti določi župan, občinski svet ali izdajatelj aktov.
18. člen
Župan, člani občinskega sveta ter drugih organov in občinski uslužbenci, so dolžni ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zvedo o občanih, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
Kot tajnost se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.
2. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasno nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor v tem skladu s tem statutom ne odloča župan;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– podeljuje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– voli, imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe upravljanja javnih podjetij in javnih zavodov;
– odloča o drugih zadevah iz svoje pristojnosti;
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisije in odborov občinskega sveta;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave, glede izvrševanja odločitve občinskega sveta;
– daje mnenja k imenovanju načelnikov upravnih enot;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– odloča o pridobitvi in otujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenujejo izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih članov.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
21. člen
Občinski svet ima 16 članov.
Župan, podžupan, tajnik, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki ne morejo biti člani občinskega sveta.
22. člen
Člane občinskega sveta se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v Občini Radeče stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika, lahko pa tudi enega ali več podpredsednikov občinskega sveta.
25. člen
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Občinski svet imenuje sekretarja občinskega sveta za opravljanje nalog in del.
26. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga skupina najmanj štirih članov občinskega sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Pri enakem številu glasov odloča o drugem kandidatu ponovno glasovanje.
Predsednik občinskega sveta je lahko razrešen na predlog najmanj štirih članov občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta je razrešen, če za predlog, za razrešitev glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko razreši predsednika občinskega sveta le tako, da ob enem z večino glasov vseh članov občinskega sveta izvoli novega predsednika občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet odloča na rednih in izrednih sejah, ki jih sklicuje predsednik na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo župana, nadzornega odbora ali ene četrtine članov sveta.
Redne seje se sklicujejo najmanj enkrat v treh mesecih ob upoštevanju s poslovnikom določenega postopka za sklic seje sveta.
Izredna seja se skliče, zaradi nujnosti sklica ob upoštevanju minimalnih rokov za sklic seje sveta.
Svet odloča s sprejemom odlokov, sklepov, priporočil in obveznih razlag odlokov.
Dnevni red občinskega sveta predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo ali na predlog četrtine vseh članov občinskega sveta. Dnevni red seje občinskega sveta lahko predlaga tudi župan in vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta je določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu.
28. člen
Seje občinskega sveta so javne. Pri tem se smiselno uporablja 17. člen tega statuta.
Če to terja javni interes lahko svet sklene, da se javnost izključi.
29. člen
Občinski svet sprejema odločitev z večino glasov navzočih članov razen, če zakon, statut ali poslovnik občinskega sveta določa drugačno večino.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut, poslovnik občinskega sveta ali večina vseh navzočih članov občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerje do drugih občinskih organov.
Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
31. člen
Članom občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta;
– če odstopi.
Članom občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. V primerih prenehanja funkcije, zaradi navedenih razlogov članov občinskega sveta, ki mu preneha funkcija nadomesti naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takšnega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
32. člen
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi in delovnih mestih, kjer se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
3. Župan
33. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno, če ni imenovan tajnik občinske uprave.
Župan predlaga občinskemu svetu sprejem proračuna v občini in zaključni račun proračuna, odloka in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se seje občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku 1 meseca od podanega predloga jo lahko skliče župan.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko pri ustavnem sodišču zahteva za oceno njegove ustavnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost takšne odločitve.
34. člen
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 31. člena.
35. člen
Občina Radeče ima podžupana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan.
36. člen
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.
37. člen
Funkcija župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi in tudi ne z drugimi funkcijami, ki so razvidne iz 32. člena tega statuta.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta.
V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat iz liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
38. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
4. Nadzorni odbor
39. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
40. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov Občine Radeče.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi zaprte liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta na podlagi predlogov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
IV. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, ODBORI IN KOMISIJE
1. Občinska volilna komisija
41. člen
Občinska volilna komisija vodi in izvaja:
– volitve v občinski svet;
– volitve župana;
– volitve v svete krajevnih skupnosti;
– referendume in svetovalne referendume;
– opravlja druge naloge, ki jih določi občinski svet.
42. člen
Člane občinske volilne komisije, ki ima predsednika in tri člane in njihove namestnike imenuje v skladu z zakonom o lokalnih volitvah Občinski svet občine Radeče.
2. Odbori
43. člen
Občinski svet lahko imenuje naslednje odbore:
– odbor za gospodarski in komunalni razvoj ter urejanje prostora;
– odbor za družbene dejavnosti in socialno politiko;
– odbor za delo društev in organizacij.
Občinski svet lahko po potrebi imenuje tudi druge odbore.
44. člen
Odbori štejejo do 9 članov.
Člani so iz vrst svetnikov občinskega sveta in drugih občanov. Odbor vodi predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Odbor lahko iz svoje sredine izvoli podpredsednika.
Odbor lahko zaseda, če je navzoča polovica njegovih članov.
45. člen
Odbori dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge iz svojih delovnih področij.
3. Komisije
46. člen
Občinski svet lahko imenuje stalne komisije.
Stalne komisije imajo do pet članov.
Komisije vodijo predsedniki, ki jih imenuje občinski svet. Komisije sklepčno zasedajo, če je navzoča polovica članov.
47. člen
Občinski svet in župan lahko oblikujeta tudi občasne komisije za posamezna vprašanja.
48. člen
Komisije dajejo svoja mnenja in predloge za področja, ki spadajo v okvir njihovega delovanja.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTI
49. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, delov naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom, z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma.
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost. KS ima svoj statut, ki mora biti usklajen s statutom občine.
50. člen
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k drugi krajevni skupnosti, če se na referendumu za to odloči večina vseh prebivalcev dela krajevne skupnosti.
Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
51. člen
Skupne potrebe, interese in naloge, zadovoljujejo in uresničujejo občani v krajevni skupnosti z delom in sredstvi, ki jih sami prispevajo, s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi, z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
52. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje organov krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.
53. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost je nosilec lastninske pravice na premoženju in napravah, ki so njena last.
54. člen
Občinski svet lahko s svojim sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnih skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
55. člen
Občinski svet mora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev posamezne določene krajevne skupnosti, predhodno dobiti mnenje organov te skupnosti.
56. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Člane sveta izvolijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti, njihov mandat je štiri leta. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan istočasno z volitvami v občinski svet.
57. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in ki so podrobneje opredeljene v statutu krajevne skupnosti.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
58. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tudi tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
59. člen
Svet krajevnih skupnosti usklajuje interese krajevnih skupnosti in daje svoja mnenja občinskemu svetu, njegovemu predsedniku in županu.
Svet krajevnih skupnosti lahko da občinskemu svetu tudi predloge za obravnavo vprašanj, ki so v interesu vseh krajevnih skupnosti.
60. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
61. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, sveta krajevnih skupnosti ali na pobudo najmanj 5% volivcev v občini, oziroma njenem posameznem delu. Zbor občanov v posamezni krajevni skupnosti se lahko skliče tudi na pobudo njenega sveta.
62. člen
Zbor občanov v občini lahko:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– razpravlja o drugih vprašanjih pomembnih za celotno občino.
– razpravlja o spremembah statuta občine.
63. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta in predstavnika v svetu KS;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– razpravlja o drugih vprašanjih pomembnih za krajevno skupnost.
64. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
65. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
66. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum občinskih organov ne zavezuje.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 65. in 66. člena tega statuta.
67. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave in vodenje postopkov
68. člen
Organizacijo in delovna področja občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan tudi predlaga občinskemu svetu spremembe v organizaciji in delovnih področjih občinske uprave.
69. člen
Občinsko upravo vodi župan, če opravlja svojo funkcijo poklicno, sicer pa tajnik občinske uprave.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
70. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan, oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
71. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se ustanove oddelki in službe za posamezna delovna področja.
Občinski urad oziroma oddelki in službe opravljajo vse pristojnosti občinske uprave, razen tistih, ki so prenesene v skupno urejanje z drugimi občinami.
72. člen
Občinski urad zagotavlja tudi opravljanje informacijske dejavnosti na območju občine.
73. člen
Dela v občinski upravi opravljajo višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
74. člen
Za člane občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
75. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet in naloge, ki jih izdaja župan.
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
76. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
77. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja pooblaščena oseba v občinski upravi, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
78. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
79. člen
Pooblaščene osebe skrbe in so odgovorne za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
80. člen
O upravnih zadevah iz izvirne občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo ter opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom.
81. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo Republike Slovenije, ki je pristojno za ustrezno področje, oziroma organ v njegovi sestavi.
82. člen
Uradna oseba, delavec občinske uprave in član občinskih organov ne sme odločati ali se udeležiti posvetovanja in sklepanja:
– v zadevah, v katerih je udeležen sam ali če je z udeležencem v zakonski zvezi ali zunaj zakonske skupnosti, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena;
– v zadevah, v katerih je z udeleženem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
– v zadevah, v katerih je bil ali je že postavljen kot pooblaščenec ene od strank;
– v pritožbenem postopku, če je sodeloval pri izdaji sklepa na prvi stopnji;
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Takoj, ko uradna oseba zve za kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega odstavka, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporočiti županu, ki določi uradno osebo, ki bo nadaljevala delo v tej zadevi.
83. člen
Če je zahtevana izločitev župana, o njej odloča občinski svet.
O izločitvi drugih pooblaščenih uradnih oseb odloča župan.
84. člen
V prostorih občinske uprave in na ustreznem javnem mestu je nameščena razglasna deska za uradne razglase.
Razglasna deska služi za objave splošnih in posamičnih aktov občine in za druge objave, ki jih predpisujejo zakoni.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
85. člen
Vsako ministrstvo Republike Slovenije na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
86. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
87. člen
Občina Radeče organizira javne službe na področjih:
– oskrbe s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javne snage in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– oskrbe s plinom;
– in druge javne službe, opredeljene z odloki.
88. člen
Občina Radeče skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje spomenikov in drugih spominskih obeležij,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– druge dejavnosti, ki jih občinski svet določi z odloki.
89. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanovi občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
90. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
91. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kadar se zanje opredeli dvetretjini članov občinskega sveta.
92. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ali odlokom.
93. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Proračun občine sprejme občinski svet kot odlok z večino glasov.
94. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
95. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
96. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini do največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
97. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
98. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev in 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
99. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra tistega leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
Zaključni račun sprejme občinski svet kot odlok z večino glasov.
100. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali najetjem posojil.
Občina lahko izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
101. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje javnih služb.
O zadolžitvah odloča občinski svet.
Občinski svet daje soglasja k zadolžitvam krajevnih skupnosti.
O zadolžitvah občina obvesti Ministrstvo za finance Republike Slovenije v 8 dneh po sprejetju odločitve.
102. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet ali župan.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O dajanju poroštev odloča občinski svet.
103. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
104. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– dohodki od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– drugi prihodki določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
105. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo na primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
106. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, druge pooblaščene osebe in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
107. člen
Statut kot temeljni splošni akt občine sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
108. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
109. člen
Z odloki občina na splošni način ureja zadeve in svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejema odloke in druge splošne akte iz svoje pristojnosti.
Z odloki ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
110. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
111. člen
S pravilnikom se razčlenja posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
112. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odlokov.
113. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
2. Postopek za sprejem odloka
114. člen
Sprejem odloka lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
115. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavanju predloga odloka na sejah občinskega sveta.
116. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
117. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča z razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
118. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi če ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
119. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne odloke ali spremembe odlokov, lahko občinski svet to sprejme po hitrem postopku.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka, amandma pa je mogoče predlagati na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
120. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov.
121. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
122. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem gasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
123. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne, izvirne, pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
124. člen
Občina s priporočili daje usmeritve za delo društev, civilnih organizacij in drugih.
Z obvezno obrazlago odlokov pa daje napotila občinskim organom za izvajanje njihovih določb.
125. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBI
126. člen
Občina ima pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v vojni naslednje pristojnosti in naloge:
1. normativno ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi organizacijo in način dela v vojni;
2. pospešuje osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
3. na področju upravljanja vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
– organizira sistem alarmiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastavitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
5. vzdržuje sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito, oziroma reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8. sklepa pogodbe z društvi, organizacijami in podjetji o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
9. pomaga pri:
– organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni;
10. zagotavlja izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja.
127. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev, krajevnih skupnosti in gospodarskih družb.
128. člen
Občinski svet v okviru svojih pristojnosti:
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požarom;
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni.
129. člen
Župan v skladu s svojimi pristojnostmi:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev, krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito;
– sprejema načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost, oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti.
130. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev, krajevnih skupnosti in gospodarskih družb ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrta zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila v skladu z zakonom.
131. člen
Občina lahko pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko v ta namen združuje sredstva in organizira skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje posameznih nalog.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
132. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, ali če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
133. člen
Občinski svet ali župan lahko sprožita pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
Občinski svet ali župan lahko postopata enako, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
134. člen
Župan po pooblastilu občinskega sveta, lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblast in nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
135. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi lahko bile ali če so z že izdanimi akti v teh postopkih prizadete pravice in koristi občine, ki so doložene z ustavo in zakoni.
136. člen
Občinski odbori in komisije so dolžni za potrebe občinskega sveta obikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠE LOKALNE SKUPNOSTI
137. člen
Občina Radeče se pri uresničevanju skupnih nalog in skupnih koristi svojega prebivalstva lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšo lokalno samoupravno skupnostjo – pokrajino.
Povezovanje in sodelovanje temelji na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
V ta namen lahko z ostalimi lokalnimi skupnostmi združi sredstva, oblikuje skupne organe, organizacije in službe za opravljanje skupnih zadev.
138. člen
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov.
O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum.
Odločitev vključitve občine v pokrajino na referendumu je sprejeta, če se zato odloči večina volivcev, ki so glasovali.
139. člen
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
140. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini se določijo s statutom pokrajine in so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– ostale lokalne zadeve širšega pomena.
141. člen
Člane sveta pokrajine izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
142. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in upravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če to zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi v tujini.
XIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
143. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine, statutarna komisija občinskega sveta, sveti krajevnih skupnosti, sveti posameznih krajevnih skupnosti, politične stranke, pravne osebe ali skupina najmanj 5% volivcev v občini.
Spremembe in dopolnitve statuta se predlagajo statutarni komisiji občinskega sveta.
144. člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta odloča občinski svet.
Če svet predlog sprejme je predlagatelj dolžan pripraviti osnutek sprememb ali dopolnitev statuta in ga posredovati statutarni komisiji.
Statutarna komisija pripravi svoje mnenje o spremembah ali dopolnitvah in ga skupno s predlogom sprememb ali dopolnitev posreduje občinskemu svetu.
Občinski svet z dvetretjinsko večino odloča o sprejemu osnutka sprememb ali dopolnitev statuta in v primeru pozitivne odločitve zagotovi javno razpravo.
Po opravljeni razpravi o spremembi ali dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
145. člen
Posamezne določbe statuta občine se lahko konkretneje razčlenijo ali dopolnijo s statutarnimi odloki, ki se sprejmejo po enakem postopku kot spremembe ali dopolnitve statuta občine.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
146. člen
Občina Radeče je ustanovljena na podlagi zakona o določitvi občin (Uradni list RS, št. 60/94), z delitvijo bivše Občine Laško.
Občina Radeče izvršuje ustanoviteljske pravice do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, sporazumno z Občino Laško do sprejete delitvene bilance.
V organe upravljanja javnih zavodov, skladov in javnih podjetij s sedežem v Občini Radeče imenuje Občinski svet občine Radeče svoje člane.
147. člen
Do sprejetja ustreznih aktov Občine Radeče se smiselno uporabljajo občinski predpisi, ki so veljali ob uveljavitvi tega statuta na območju prejšnje Občine Laško, kolikor niso v nasprotju z veljavno zakonodajo, s tem statutom, s sklepi občinskega sveta in interesi občine.
148. člen
Občinski predpisi in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih statuta izdelati organi občine, morajo biti izdelani in sprejeti najpozneje v dveh letih po sprejetju statuta.
Do tega časa morajo biti usklajeni s statutom tudi drugi dosedanji predpisi in splošni akti občine in njenih organov.
149. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Laško, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21/82 in 15/86.
150. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati statutarni sklep Občine Radeče, sprejet 14. 1. 1995, objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/95.
151. člen
Statut je sprejet, ko ga z dvetretjinsko večino sprejme občinski svet, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 021-5/95
Radeče, dne 12. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radeče
Matjaž Han l. r.

AAA Zlata odličnost