Na podlagi 138. in 153. člena ustave Republike Slovenije, prve alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) je Občinski svet občine Divača na 6. seji dne 25. 4. 1995 sprejel

S tem statutom Občina Divača (v nadaljevanju: občina) se določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine.
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občina Divača je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena z zakonom.
Območje Občine Divača določa zakon.
Postopek za teritorialne spremembe občine, to je za določitev območja občine, izločitev dela občine iz občine in njegovo priključitev k drugi občini, izločitev posameznega naselja iz občine in njegova priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine določa zakon.

Občina Divača je pravna oseba. Sedež občine je v Divači, Kraška cesta št. 67.

Občina Divača ima pečat okrogle oblike v katerem je napis: OBČINA DIVAČA. Občinski svet uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis OBČINSKI SVET. Župan uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis ŽUPAN.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, pri čemer se lahko povezuje v pokrajino. Z drugimi občinami Občina Divača pri zagotavljanju skupnih zadev sodeluje na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ljudi na ožjem območju občine se s tem statutom ustanovijo naslednje krajevne skupnosti:
– KS Divača
– KS Senožeče
– KS Vreme
– KS Barka
– KS Misliče
(sledi opis območja posamezne krajevne skupnosti)
Za spremembo območja posamezne krajevne skupnosti, določene s tem statutom, se analogno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi v zvezi s spremembo območja občin.
Krajevna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu kot: pravna oseba ali nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lahko lastnina krajevne skupnosti, sicer so last občine.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun, vendar le v skladu s šestim odstavkov tega člena.
Občina je odgovorna za obveznosti, ki jih s soglasjem Občinskega sveta občine Divača prevzamejo krajevne skupnosti iz drugega odstavka tega člena.

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

Občinski svet lahko predhodno pridobi mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, ali pooblasti določene institucije, ki opravljajo to za več občin:
l. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte,
– predpisuje lokalne davke in takse,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– soureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa organizacijo in način dela v vojni,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev, ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– soupravlja in nadzira javna podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– gradi in vzdržuje mestne in krajevne ulice in površine za pešce in kolesarje,
– gradi in vzdržuje mestne in krajevne parkovne površine, tržnice in otroška igrišča,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana ter občinske uprave,
– omogoča delovanje krajevnih skupnosti,
– sofinancira delovanje političnih strank zastopanih v občinskem svetu,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– odpravlja arhitektonske ovire,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju, ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– zagotavlja nujna sredstva za zaščito, nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč,
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– skrbi za ekološki razvoj občine,
– skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine,
– pospešuje regionalni razvoj krasa tudi preko meja občine,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pomaga pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni,
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito, oziroma reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– izdelava in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje soglasij za izdajo lokacijskih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih prepisov.

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– rento na lokacijo profitnih podjetij.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti, poveljnika in štab civilne zaščite občine.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen če občinski svet ne odloči drugače.

Organi občine se volijo za štiri leta.
Organi krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Način zagotavljanja javnosti dela se podrobneje opredeli s poslovnikom občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica,večina njihovih članov, odločitev pa sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– voli predsednika in podpredsednika sveta,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupana, na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
– imenuje in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane občinskih odborov in komisij kot svojih delovnih teles,
– nadzoruje delo delovnih teles, župana in podžupana,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,
– imenuje višje upravne delavce na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin občinskega premoženja, kolikor o tem v skladu s tem statutom ali odlokom občinskega sveta ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana in podžupana, tajnika ter merila za nadomestila članov občinskega sveta, nadzornega odbora, sekretarja sveta in delovnih teles občinskega sveta ter odloča o načinu in obsegu drugih njihovih prejemkov in povračil stroškov občinskih funkcionarjev, delovnih teles občinskega sveta in drugih organov občine,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– ustanavlja občinske sklade in imenuje njihove organe,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima 15 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, delavci, zaposleni v občinski upravi, vodja upravne enote in vodje notranjih organizacijskih enot upravne enote ter občinski uradniki in poslovodni delavci javnih podjetij, katerih ustanovitelj je Občina Divača ter načelnik upravne enote in vodje notranje organizacijskih enot v upravni enoti ter delavci, zaposleni v upravni enoti na delovnih mestih na katerih izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine ne morejo biti člani občinskega sveta.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika sveta in jih posreduje svetu.

Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti.

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja sveta imenuje občinski svet.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, župana nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih, oziroma v roku enega meseca po podani zahtevi za sklic seje občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter tajniku za odgovore nanje.
V okviru prve točke seje občinskega sveta se obravnava tudi pregled realizacije sklepov prejšnje seje.

Člani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj polovica večine njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali poslovnik sveta in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta, o čemer odloča občinski svet s tajnim glasovanjem.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občina ima župana in enega podžupana ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli in imenuje občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov. Podžupan se razreši po istem postopku kot se voli in imenuje.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine,
– predlaga občinskemu svetu imenovanje tajnika občinske uprave, zaključni račun proračuna občine, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo, oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske službe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– predlaga državnemu upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev, oziroma državljanov na delovno dolžnost v civilni zaščiti ter izvrševanje materialne dolžnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut, občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Odločitev o tem sprejme z večino glasov vseh članov.

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenešena na občino, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega področja in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. V primeru, da ima občina dva podžupana, župan določi, kateri od njiju ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Če župan ne sprejme odločitve v zvezi s tem, ga nadomešča starejši od njiju.

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini ali najmanj 15 volivcev v občini. V primeru, da kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani nadzornega odbora posamično. Če tudi na ta način niso imenovani vsi člani, lahko najmanj četrtina članov sveta predlaga imenovanje manjkajočih članov, ki jih svet imenuje posamično na isti ali naslednji seji.
Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče župan.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci.

Občinski svet imenuje stalna ali začasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za proračun in finance
– odbor za prostorsko načrtovanje, komunalno infrastrukturo in stanovanjska vprašanja
– odbor za gospodarstvo
– odbor za kmetijstvo
– odbor za turizem
– odbor za šolstvo, šport in kulturo
– odbor za zdravstvo in socialno varstvo
– odbor za varstvo okolja, narave in kulturne dediščine
– odbor za lokalno samoupravo in povezovanje v regijo
– komisija za delitveno bilanco in premoženje
– komisija za statut, prošnje in pritožbe
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Občinski svet lahko imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa izmed članov občinskega sveta in občanov.
Mandat stalnih delovnih teles je enak mandatu občinskega sveta.
Delovna telesa občinskega sveta imajo predsednika, podpredsednika in tri člane, razen odbora za prostorsko načrtovanje, komunalno infrastrukturo in stanovanjska vprašanja, ki ima predsednika, podpredsednika in pet članov.

Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja pripravljajo predloge in jih posredujejo svetu v obravnavo in sprejem.
Delovna telesa sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.
Delovno področje delovnih teles se praviloma določi z odlokom.
Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki jim jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti, čeprav niso določene z odlokom.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje posameznemu delovnemu telesu z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov, s tem, da mora biti najmanj en član delovnega telesa imenovan izmed občanov. Predsednik posameznega delovnega telesa se imenuje praviloma izmed članov sveta, pri čemer je potrebno upoštevati zastopanost političnih strank v občinskem svetu.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisijo za statut, prošnje in pritožbe, komisijo za delitveno bilanco in premoženje in odbor za proračun in finance, pa imenuje občinski svet samo izmed članov občinskega sveta.

O imenovanju delovnih teles, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisije za statut, prošnje in pritožbe, ki ju svet imenuje na svoji prvi seji na predlog, ki ga lahko poda vsak član občinskega sveta, se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo zainteresirane organizacije v občini ali najmanj 15 volivcev v občini.
Če je predlaganih več kandidatov kot je članov v posameznem delovnem telesu, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
Predsednik, podpredsednik in člani delovnih teles so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko najmanj trije člani sveta predlagajo imenovanje manjkajočih članov delovnih teles, ki jih svet nato imenuje posamično na isti ali naslednji seji.
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in vodi njegovo delo. Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz delovnega področja delovnega telesa.

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico svojemu delovnemu telesu. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta imenuje delovno telo v novi sestavi.
Posamezen član delovnega telesa, oziroma delovno telo v celoti lahko tudi odstopi. Odstop mora biti obrazložen. V tem primeru mora delovno telo, oziroma član opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega delovnega telesa, oziroma člana.
Delovno telo se razreši po istem postopku kot se imenuje.

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.

Svet KS lahko daje mnenja in predloge občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet KS lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet KS poda najkasneje v petnajstih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet KS z večino članov sveta KS. O zahtevi lahko občinski svet odloči najkasneje v treh mesecih.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Mandat sveta krajevne skupnosti traja štiri leta, oziroma do izteka mandata občinskega sveta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti so istočasno kot redne volitve v občinski svet. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti so v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Volitve so v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.
Podrobnejšo organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja statut krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov sveta v treh mesecih po konstituiranju sveta.

Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti lahko sodelujejo pri opravljanju tudi v naslednjih zadevah:
– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,
– podajajo mnenje občinskemu svetu v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora, varstva narave in kulturne dediščine,
– obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo območje krajevne skupnosti in v zvezi s tem sprejemajo ustrezne sklepe in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu,
– izdajajo mnenja v zvezi z izdajo lokacijskih dovoljenj,
– skrbijo za varstvo okolja v krajevni skupnosti,
– skrbijo za urejanje poljskih poti,
– skrbijo za vzpodbujanje in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti,
– opravljajo druge naloge, ki jih nanjo prenese občina.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti, oziroma naselij.

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti ali naselju skliče predsednik krajevne skupnosti ali župan na lastno pobudo ali tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti, oziroma naselju. Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 5% volivcev v občini, oziroma krajevni skupnosti ali naselju. Po preteku ene ure je zbor občanov sklepčen, če je prisotnih najmanj 2% volivcev. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih volivcev.

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset procentov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet oziroma župan lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 51. in 52. člena tega statuta.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.

V občinski upravi se kot upravni organ ustanovi občinski sekretariat, v okviru katerega se ustanovijo notranje organizacijske enote za posamezna področja.
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki ali sekretariati za izvajanje določenih nalog uprave.
Podrobnejša organizacija občinske uprave je na predlog župana določena z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.

Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Za delovanje organov občinske uprave je tajnik odgovoren županu.

Upravne in strokovne naloge občine opravljajo tajnik in zaposleni v občinski upravi, ki jih imenuje, oziroma sprejme v delovno razmerje in razporedi župan, na podlagi načrta delovnih mest, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet. O imenovanju, oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan, oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.

Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest, določi župan.

Občinska uprava izvršuje odloke, sklepe, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan.

Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

Občina Divača organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in javnih parkirišč,
– oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije,
– oskrba s tekočim naftnim plinom ali zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja,
– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v lasti Občine Divača,
– varstvo pred požari.

Občina Divača skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo.

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odsvojitvi premičnin in nepremičnin.
Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V račun financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan, njegova namestnika pa imenuje občinski svet. V zvezi z izvajanjem proračuna se odredbodajalca in namestnika sproti obvešča.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, lahko pa se najame posojilo največ do 5 procentov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet.

Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z zakonom. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 procenta letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinskih škodljivcev;
2. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
3. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
4. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega deset procentov zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči pet procentov zagotovljene porabe.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 procentov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,
– renta na lokacijo profitnih podjetij.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovo uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

Finančno poslovanje izvršuje organ občinske uprave, določen v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.
Njegovo delo nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in izdajajo pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njegovega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta in župan, delovna telesa občinskega sveta, svet krajevnih skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj župan z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za pošiljanje predloga odloka in za vlaganje amandmajev.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga vsak član občinskega sveta in župan, oziroma predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico, večina članov, glasuje večina navzočih članov.

O predlogih drugih splošnih aktov, razen statuta in občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno). Za njihovo objavo skrbi župan.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan oziroma občinski svet lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastveni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

Občina Divača se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– skrb za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, pomembnih za pokrajino ter objektov šolstva, zdravstva, kulture, socialnega skrbstva, pomembnih za razvoj regije, ki presegajo obvezne naloge republike na tem področju;
– skrb za funkcioniranje teh dejavnosti;
– skrb v zvezi z zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov ter urejanja odplak;
– varovanje okolja z napravami regionalnih zmogljivosti;
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog.

Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in organizira skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Pobudo za spremembo statuta lahko poda najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan, svet krajevnih skupnosti in 5% volivcev v občini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za statut, prošnje in pritožbe predlog sprememb statuta in ga posreduje občinskemu svetu. Občinski svet obravnava predlog sprememb statuta in ga sprejme ter da v javno razpravo. Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog za drugo obravnavo in ga poda v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo z odlokom, ki se sprejme po istem postopku kot statut in ima isto veljavo kot statut.

Odloki in drugi splošni akti pomembni za delovanje občine morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta po sprejemu tega statuta, razen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave in poslovnika občinskega sveta, ki morata biti sprejeta v roku trideset dni od sprejema tega statuta.

Odloke in druge občinske predpise, ki jih je potrebno objaviti se objavijo v uradnem glasilu.

Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi akti, ki jih je sprejela Skupščina občine Sežana in Izvršni svet Skupščine občine Sežana in niso v nasprotju z zakonom in tem statutom.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Sežana št. 011-1/78-1 z dne 14.10.1983 (Uradne objave, št. 25/83, 1/90, 25/90 in 13/93), statutarni sklepi občinskega sveta občine Divača z dne 23.12.1994 in določbe začasnega poslovnika občinskega sveta, ki so v nasprotju s tem statutom.

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.