Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/1992 z dne 28. 2. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/1992 z dne 28. 2. 1992

Kazalo

534. Odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v občini Postojna, stran 644.

Na podlagi 23. in 27. člena statuta občine Postojna (Uradni list RS, št. 21/91) in 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/91 in 29/86) je Skupščina občine Postojna na 17. skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 5. 12. 1991 sprejela
ODLOK
o varstvu krajevnih vodnih virov v občini Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vodnih zajetij:
izvirov izpod Nanosa,
izvirov med Hruševjem, Prestrankom in Pivko,
izvirov v Košanski dolini,
izvirov v Podgori,
izvirov pri Planini,
Padež pri Suhorju (Brkini) in
zgornja Pivka.
2. člen
Varstveni pasovi virov pitne vode iz 1. člena obsegajoč
– najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja.
– ožji varstveni pas se s strogim režimom zavarovanja
in
– širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.
3. člen
Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode in obsega pas s premerom 10 m okrog zajetja, ali obstoječo ograjeno cono.
Zajetja se nahajajo na naslednjih parcelah:
A. Izviri izpod Nanosa
1. Rorček, parc. št. 1803/10, k. o. Strane,
2. Tres, parc. št. 1530/17, k. o. Strane,
3. Zornice, parc. št. 1599/1, 1640, k. o. Razdrto
4. Globoščak, parc. št. 1532/25, 1528/8, k. o. Strane,
5. Sela, parc. št. 1599/2, k. o. Razdrto,
6. Ježevec, parc. št. 2871/89, k. o. Šmihel,
7. Ovčjak, parc. št. 855, k. o. Šmihel,
8. Na Čodru, parc. št. 2877/1, k. o. Šmihel,
9. Šklavsovka, parc. št. 2847/8, 2847/5, k. o. Šmihel,
B. Izviri med Hruševjem, Prestrankom in Pivko
1. Korentan, parc. št. 121, k. o. Orehek
2. izvir Sajevščice, parc. št. 237/1, k. o. Rakulik,
3. izvir pod Ovčjakom, parc. št. 1621/6, k. o. Petelinje,
4. Mrzlek, parc. št. 3859/35, k. o. Slavina.
C. Zajetja v Košanski dolini
1. Na Koritih, parc. št. 2108/1, k. o. Parje,
2. V Kenici, parc. št. 2875, k. o. Narin,
3. Pod Bregovi, parc. št. 3450/3, ko. Narin,
4. Močila, parc. št. 3508, k. o. Narin,
5. V Zgonu, parc. št. 2180, k. o. Nadanje selo,
6. Lozica, parc. št. 2182/2, k. o. Nadanje selo,
7. Curek, parc. št. 1598, k. o. Stara Sušica,
8. Božjanovec, parc. št. 1554, k. o. Stara Sušica,
9. Pungrat, parc. št. 1347/37, k. o. Volče,
10. Podtabri, parc. št. 2723/4, k. o. Narin.
D. Izviri v Podgori
1. Dednik, pare, št. 1271/3, k. o. Studeno,
2. Pod skalo, parc. št. 1265/2, k. o. Studeno,
3. v Rebri nad Strmico, parc. št. 905/5, k. o. Strmica.
E. Izviri pri Planini
1. Olarica, parc. št. 915, k. o. Gor. Planina,
2. Literberg, parc. št. 952, k. o. Dol. Planina.
F Izviri v Brkinih
1. zajetje Padež, parc. št. 757, k. o. Suhorje.
G: Izviri na Zg. Pivki
1. izvir Pivke, parc. št. 3191/2, k. o. Zagorje.
4. člen
Ožji varstveni pas s strožjim režimom zavarovanja obsega območje drenaže, kjer je glede na sestavo zemljin in nagib terena možno razmeroma hitro onesnaženje vodnega vira. Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost sedimentov.
5. člen
Širši varstveni pas je območje, s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem. Območje obsega skrajne točke ozemlja, s katerega je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih.
6. člen
Obseg varstvenih pasov je razviden iz grafičnih prilog dokumentacije:
Raziskave kraških izvirov v Malnih pri Planini in zaledja vodnih virov v občini Postojna, št. 45/239-3/87, ki jo je izdelal SAZU IZRK Postojna.
Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka.
7. člen
Za vsak poseg v najožjem varstvenem pasu morajo investitorji pridobiti vodno gospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa, za ostala območja pa skladno s 47. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86).
II. NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
8. člen
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo naslednja določila:
– prepovedan je vsak poseg v prostor,
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo,
– področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je vstop možen samo zaposlenim ali upravljalcu,
– prepovedana je uporaba vseh vrst biocidov,
– upravljalec vodovoda ali vodnega vira mora biti lastnik zemljišča.
III. OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
9. člen
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov razen objektov, namenjenih vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani, dovoljena je adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč...), vendar se skupna koristna površina ne sme povečati,
– dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
– prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
– iztoki javne kanalizacije morajo biti speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov,
– prepovedana je gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov,
– obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam. Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ 10 m3,
– prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice v zimskem času od 1. novembra do 28. februarja,
– gnojevka in gnojnica se ne sme uporabljati 2 do 3 m od roba cest ali rečnih brežin in v depresijah, ki nimajo površinskega odtoka,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 25 t/ha, gnojevke pa 30 m3/ha,
– enkratni odmerek gnojil lahko vsebuje največ do 60kg N/ha,
– prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
– eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena.
IV. ŠIRŠI VARSTVENI PAS S HIGIENSKO TEHNIČNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
10. člen
Namenjen je zaščiti podzemnega in površinskega toka pitne vode proti izvirom. V tem pasu so prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
– dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem higienske razmere ne poslabšajo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
– gradnja ponikovalnice za odpadke in odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalje,
– javno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno vodotesno,
– padavinske vode in odplake z utrjenih manipulativnih ploščadi morajo biti speljane preko lovilcev maščob,
– prepovedano je odvažanje zemlje,
– prepovedano je skladiščenje podtalnici nevarnih snovi,
– prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja, debela čez 20cm in kadar je zemlja pokrita z močno skorjo – izsušena,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 t/ha, gnojevke pa 35 m3/ha,
– skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim spremembam in dopolnitvam,
– prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča pa je največ
50 m3,
– nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z ustrezajočim lovilcem maščob,
– naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
– tranzitni in lokalni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, razen v izjemnih primerih,
– eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
– obstoječe gozdne goloseke je potrebno v najkrajšem času pogozditi,
– odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožji varstveni pas.
V. OZNAČBA VARSTVENIH PASOV
11. člen
Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so pravokotne oblike, modre barve in z belim napisom, naslednje vsebine:
– ožji varstveni pas vodnega vira,
– širši varstveni pas vodnega vira.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
Z denarno kaznijo 30.000 SLT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki krši določila 8. 9. in 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 5.000 SLT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki krši določila iz 1. odst. tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeta pravna oseba oziroma lastnik kmetijskega zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini. Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo z vodo oziroma izvirov, ki so s tem odlokom zaščiteni.
14. člen
Upravljalec objektov za oskrbo z vodo mora v roku enega leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiško knjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.
15. člen
Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti obdelana v sanacijskih programih delovanja, ki jih sprejme občinska skupščina. Program mora posamezne ukrepe tudi terminsko opredeliti ter mora biti izdelan, v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
16. člen
Sanacijska dela v najožjem varstvenem pasu se morajo začeti najkasneje v enem letu po sprejetem sanacijskem programu, v ostalih varstvenih pasovih po skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.
17. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Cerknica, Il. Bistrica in Postojna s sedežem v Postojni.
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 355-1/91
Postojna, dne 5. decembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Postojna
Igor Bratina, dipl. jur. l. r.

AAA Zlata odličnost