Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2019 z dne 1. 2. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2019 z dne 1. 2. 2019

Kazalo

184. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so posredno ali neposredno vplivali na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., (v nadaljnjem besedilu: DUTB) v zvezi s prenosom, upravljanjem in prodajo terjatev bank ali drugega premoženja, drugimi ukrepi iz njene pristojnosti ter upravljanjem DUTB, vplivali na odločitve Banke Slovenije, Vlade, Državnega zbora, drugih državnih organov, ter na odločitve drugih domačih in tujih pravnih oseb, ki so povezane s prenosom, nakupom, prodajo in upravljanjem terjatev bank ali drugega premoženja DUTB, stran 294.

  
Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji 30. januarja 2019
O D R E D I L: 
parlamentarno preiskavo za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so posredno ali neposredno vplivali na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., (v nadaljnjem besedilu: DUTB) v zvezi s prenosom, upravljanjem in prodajo terjatev bank ali drugega premoženja, drugimi ukrepi iz njene pristojnosti ter upravljanjem DUTB, vplivali na odločitve Banke Slovenije, Vlade, Državnega zbora, drugih državnih organov, ter na odločitve drugih domačih in tujih pravnih oseb, ki so povezane s prenosom, nakupom, prodajo in upravljanjem terjatev bank ali drugega premoženja DUTB 
Zaradi suma, da so ob tem nastale negativne posledice, se:
1. Preuči ustreznost sistemske ureditve poslovodstva DUTB tako z vidika normativne ustreznosti kot z vidika dejanskega izvrševanja pooblastil organov DUTB (upravni odbor in Vlada kot skupščina) pri sprejemanju domnevno protipravnih ali negospodarnih odločitev. Ugotovi se, ali so bile v tem obdobju sprejete negospodarne odločitve, ali je bil kršen pravni red, dobra bančna praksa in ali so se dogajali protipravni posredni ali neposredni vplivi pri posameznih odločitvah DUTB ter pri odločitvah pri vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB od 6. 2. 2009.
2. Preuči ustreznost sistemske ureditve prenašanja terjatev ali drugega premoženja na DUTB tako z vidika normativne ustreznosti kot z vidika gospodarnosti in pravilnosti dejanskega izvrševanja pooblastil organov DUTB (upravni odbor in Vlada kot skupščina) vključno s preučitvijo vloge ter pravilnosti in gospodarnosti ravnanja bank pri tem. Za preiskavo vloge in ravnanja v bankah je izkazan javni interes, saj so bile vse štiri banke (NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje) s strani države deležne posebne ugodnosti ukrepov za krepitev njihove stabilnosti, kar jim prinaša tržno prednost ter tveganje za javne finance. DUTB je prevzem nedonosnih terjatev od štirih bank, v neposredni ali posredni večinski državni lasti, financirala s štirimi izdajami obveznic v skupni nominalni vrednosti 1.563,2 milijona eurov. Tržna vrednost sredstev je bila bistveno nižja od prenosne vrednosti, razlika med obema pa predstavlja državno pomoč, ki jo je zagotovila DUTB. Vse štiri banke so bile tudi dokapitalizirane s strani države iz javnih sredstev. Skupna bruto vrednost prenesenih terjatev na DUTB je znašala 4,9 milijarde eurov. Prenosna vrednost je znašala 1.569,5 milijona eurov. Za konsolidacijo izpostavljenosti in zagotovitev učinkovitejšega upravljanja sredstev je DUTB prav tako odkupila terjatve od Probanke in Factor banke ter kasneje tudi izvedla njuno pripojitev, kar je med drugim predstavljalo vzrok za dokapitalizacijo DUTB v višini 50 milijonov eurov iz javnih sredstev. Država je že pred tem iz javnih sredstev dokapitalizirala tudi Probanko in Factor banko. Preiskovalna komisija naj ugotovi ustreznost poteka vseh postopkov in odločitev v zvezi s prenosom terjatev ali drugega premoženja na DUTB ter preveri, če so bile pri tem sprejete protipravne ali negospodarne odločitve.
3. Ugotovi potek in stanje pri prenosu terjatev ali drugega premoženja med letoma 2013 in 2015, kdo so bili ključni odločevalci pri teh prenosih, kakšni so bili kriteriji in merila za določitev terjatev in njihove vrednosti, ali so se kriteriji upoštevali ter po kakšni ceni so banke DUTB zaračunavale prenešene terjatve. Ugotovi in preveri se metodologijo DUTB za posamično vrednotenje posameznih kategorij sredstev (posojil, nepremičnin in lastniških deležev), ki jo je DUTB pripravila v prvi polovici leta 2014. Pridobi in preveri se ustreznost vseh notranjih revizij in analiz, preveri se izbor, primernost in delo zunanjih svetovalcev DUTB, ki so sodelovali pri postopku vrednotenj, preveri se dokumentacijo in sam postopek odločanja ter ugotovi ustreznost postopkov revidiranja izbrane metodologije vrednotenj.
4. Preuči vlogo, delovanje in način sodelovanja Banke Slovenije kot regulatorja bančnega sistema, ali je pri prenosu terjatev in drugega premoženja ravnala v skladu s pravnim redom in dobro bančno prakso ter potek odločanja Banke Slovenije v zvezi s prenosom terjatev in izborom metodologije prenosa. Ugotovi se, kdo so bile ključne osebe, ki so sodelovale pri prenosu, preveri se vso zadevno dokumentacijo Banke Slovenije ter sodelovanje z Evropsko komisijo v zvezi s prenosom terjatev ali drugega premoženja. Ugotovi se tudi, ali je regulator svojo vlogo opravljal neodvisno in v skladu z zakonodajo.
5. Preveri skrbnost DUTB pri upravljanju in revidiranju terjatev, preveri se upravljavsko politiko DUTB s terjatvami, nepremičninami, vrednostnimi papirji in drugim premoženjem od začetka delovanja DUTB. Preveri se kreditne mape, prenesene na DUTB, in vrednosti terjatev ter ugotovi, ali je DUTB pri rednem poslovanju in upravljanju s terjatvami ravnala strokovno, neodvisno, v skladu z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi. Poslovanje bank, iz katerih so bile na DUTB prenesene kreditne mape, je pripeljalo do njihove dokapitalizacije iz javnih sredstev. Kreditne mape, prenesene na DUTB, izhajajo iz tveganih postavk, za katere je država z njihovim prenosom na DUTB prevzela velika finančna tveganja za javna sredstva. Od gospodarnosti razpolaganja oziroma upravljanja z njimi je odvisen tudi uspeh zmanjšanja negativnih posledic za javna sredstva, kar utemeljuje obstoj javnega interesa za njihovo preveritev.
6. Preveri ustreznost postopkov prodaje in preprodaje terjatev in drugega premoženja ter zasledovanje ključnih ciljev DUTB. Ugotovi se, ali so kupci nekaterih terjatev ali drugega premoženja tudi povezani s prvotnimi dolžniki, koliko terjatev so po diskontnih cenah odkupili prvotni dolžniki. Preiskovalna komisija naj ugotovi, po kolikšnih vrednostih in s kakšnimi diskonti je DUTB prodajala ali preprodajala terjatve in drugo premoženje. Ugotovi se, ali je DUTB zagotovila najvišjo mogočo raven konkurence med ponudniki, ali je vzpostavila enaka pravila za vse ponudnike, ali so bili vsi potencialni ponudniki dejansko enakopravno obravnavani ter ali je DUTB s samim načinom vodenja prodajnega postopka vplivala tudi na končno prodajno ceno.
7. Ugotovi, na kakšen način in po katerih merilih je DUTB preverjala kupce terjatev z namenom, da teh terjatev ne bi prodali prvotnim dolžnikom ali pa s temi dolžniki posredno ali neposredno povezanim osebam in družbam. Preveri se, ali so bili postopki preverjanja kupcev v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi standardi.
8. Ugotovi ustreznost postopkov pri preverjanju izvora denarja, namenjenega za nakup premoženja DUTB, in s tem povezanih tveganj s področij, ki jih ureja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT in ZPPDFT-1).
9. Ugotovi skladnost svetovalnih pogodb, ki jih je DUTB sklepala s fizičnimi in pravnimi osebami, z internimi akti ter preveri skladnost z zakonodajo in drugimi predpisi. Preiskovalna komisija naj ugotovi, kolikšna je skupna vrednost vseh svetovalnih pogodb in s katerimi osebami oziroma pravnimi subjekti so se svetovalne pogodbe sklenile.
10. Ugotovi razloge za pripojitev Factor banke in Probanke DUTB, s čimer je prišlo tudi do znatnih finančnih posledic za javna finančna sredstva. Preveri se pravilnost, gospodarnost in smotrnost postopkov pripojitve.
11. Ugotovi vpliv nosilcev javnih funkcij na upravljanje in poslovanje DUTB, preveri se vlogo Vlade pri plačni in kadrovski politiki DUTB. Preiskovalna komisija naj ugotovi, ali je Vlada kot skupščina sledila vsem predpisom in smernicam glede prejemkov vodilnih v družbah v večinski državni lasti in ali je jasno opredelila merila za dodatke.
Namen parlamentarne preiskave: 
DUTB je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v državni lasti. Zakonska podlaga za ustanovitev DUTB je bila podana z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki je bil sprejet v Državnem zboru 23. oktobra 2012. Naloga DUTB je pomagati pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih solventnostih in likvidnostnih težavah. Med njimi je Vlada do konca leta 2013 dokapitalizirala dve največji banki, ki sta znaten del svojih slabih terjatev prenesli na DUTB. DUTB je v skladu s pogodbami o prenosu nedonosnih terjatev med DUTB in bankami v upravljanje prevzela več sto terjatev. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, je znašala 2,28 milijarde eurov, nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NKBM, pa 1,22 milijarde eurov, kar je skupno naneslo 3,5 milijarde eurov. Od Abanke in Banke Celje pa je DUTB terjatve prevzela konec leta 2014. DUTB je po odločitvi Vlade prav tako odkupila terjatve od Probanke in Factor banke. Skupna bruto vrednost prenesenih slabih terjatev na DUTB je znašala 4,9 milijarde eurov. Prenosna vrednost je bila 1.569,5 milijona eurov.
Vse banke, ki so bile s strani države deležne posebne ugodnosti ukrepov za krepitev njihove stabilnosti po ZUKSB, so bile deležne tudi koristi dokapitalizacij iz javnih sredstev. DUTB je bila ustanovljena z namenom upravljanja slabih terjatev ter zmanjšanja povzročene škode v bančnem sektorju v obliki negativnih finančnih učinkov na javna sredstva. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, ali obstajajo pri načinu delovanja DUTB ter njeni normativni ureditvi nepravilnosti ter ali so bile pri tem sprejete protipravne ali negospodarne odločitve take vrste, ki od zakonodajalca zahtevajo ukrepanje s sprejemom odločitev iz njegove pristojnosti.
Za ta namen je potrebna preveritev odločitev, ki so pripeljale k vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB in preveritev odločitev organov DUTB pri njenem vodenju. Podrobno se pregleda prenos terjatev in drugega premoženja iz bank na DUTB, kdo je pri teh prenosih sprejemal odločitve, preveri se kriterije in merila za določitev terjatev in njihove vrednosti, preveri se, ali so se ti kriteriji upoštevali ter po kakšni ceni so banke DUTB zaračunavale prenesene terjatve. Preveri se metodologijo DUTB za posamično vrednotenje posameznih kategorij sredstev. Preveri se ustreznost vseh notranjih revizij in analiz, izbor in delo zunanjih svetovalcev DUTB, ki so sodelovali pri postopku vrednotenj, preveri se dokumentacijo, postopek odločanja ter ugotovi ustreznost postopkov revidiranja izbrane metodologije vrednotenj. Preuči se vlogo, delovanje in način sodelovanja Banke Slovenije v zvezi z ukrepi za krepitev stabilnosti bank ter delovanje DUTB. Preveri se upravljavsko politiko DUTB s premoženjem. Preveri se kreditne mape, prenesene na DUTB, in vrednosti terjatev ter ugotovi, ali je DUTB pri rednem poslovanju in upravljanju s terjatvami ravnala strokovno, neodvisno, v skladu veljavno zakonodajo in drugimi predpisi. Razišče se povezanost kupcev premoženja s prvotnimi dolžniki ter koliko terjatev so po diskontnih cenah odkupili prvotni dolžniki. Ugotovi se, ali je DUTB preverjala kupce terjatev z namenom, da teh terjatev ne bi prodali prvotnim dolžnikom ali povezanim osebam ali družbam. Ugotovi se, ali je DUTB zagotovila najvišjo mogočo raven konkurence med ponudniki. Ugotovi se ustreznost postopkov pri preverjanju izvora denarja, namenjenega za nakup premoženja DUTB, in s tem povezanih tveganj s področij, ki jih ureja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Preveri se pravilnost in gospodarnost ravnanja pri sklepanju svetovalnih pogodb, ki jih je DUTB sklepala s fizičnimi in pravnimi osebami. Preveri se pravilnost, gospodarnost in smotrnost postopkov pripojitve Probanke in Factor banke. Ugotovi se vpliv nosilcev javnih funkcij na upravljanje in poslovanje DUTB, preveri se vlogo Vlade pri plačni in kadrovski politiki DUTB. Preiskovalna komisija naj ugotovi, ali je Vlada kot skupščina sledila vsem predpisom in smernicam glede prejemkov vodilnih v družbah v večinski državni lasti in ali je jasno opredelila merila za dodatke.
Namen parlamentarne preiskave je podati odgovor na vprašanje, ali normativna ureditev in dejansko sprejemanje odločitev z vplivom na delovanje DUTB, ki je bila ustanovljena izključno z namenom prenosa slabih terjatev iz slovenskih bank, kot enega izmed ključnih elementov sanacije razmer v slovenskem bančnem sistemu, odpira sistemska tveganja za javna sredstva in posledično celoten finančni sistem Republike Slovenije.
V javnem prostoru, predvsem pa znotraj institucij Republike Slovenije, se je postavilo več trditev, zaradi katerih se je vzpostavil razumen dvom o načinu upravljanja in delovanja DUTB. Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) Državnega zbora je v več mandatih večkrat obravnavala različne tematike, vezane na upravljanje in delovanje DUTB, prav tako so večkratni nadzori nad DUTB, ki jih je izvedlo Računsko sodišče, izpostavili nekatere sistemske nedorečenosti. Vpletenost zakonodajne oblasti in Računskega sodišča v razjasnjevanje okoliščin, znotraj katerih je upravljana in deluje DUTB, vzpostavlja tezo, da je DUTB dejansko lahko sistemsko tveganje in da se vprašanja, vezana na to pravno osebo, ne postavljajo naključno, temveč dovolj sistematično in v časovno tako konsistentnem obdobju, da lahko govorimo o stabilnem zaznavanju sistemskega tveganja v delovanju in upravljanju DUTB.
Posledice realizacije takšnega sistemskega tveganja bi lahko imele nepopravljive učinke na institucionalno stabilnost ter nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva in bančništva. To vprašanje je vezano na teme, odprte na institucionalni ravni, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. Upoštevajoč spoznanja različnih KNJF v različnih mandatih in mnenja Računskega sodišča ter morebitnih sistemskih tveganj, vezanih na DUTB, je mogoče dati popoln odgovor na vprašanje, ali je DUTB lahko nosilec visokega sistemskega tveganja, samo v okviru preiskovalne komisije. Le ta lahko sistematično in celovito preišče vprašanja, vezana na upravljanje in delovanje DUTB, ki so se odprla v javnem prostoru in institucionalnemu okviru.
Obseg preiskave: 
Preiskava naj zajame pregled celotne dokumentacije, vezane na postavitve cene prodanih terjatev in vseh postopkov prodaje, tudi tistih, ki se niso realizirale, ter dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali je bil končni kupec terjatev originalni dolžnik oziroma z njim povezana oseba. Poleg tega naj preiskava pregleda dokumentacijo, vezano na prenos slabih terjatev z bank na DUTB. Preiskava mora v cilju ugotovitev o morebitni koruptivnosti pregledati tudi vso dokumentacijo, ki je vezana na relacijo Vlada in drugi institucionalni deležniki do DUTB ter dokumente, vezane na odnose med vsemi pravnimi in fizičnimi subjekti. Preiskava zajema dokumentacijo Banke Slovenije, upoštevajoč dokumente in priporočila Evropske komisije, Evropske centralne banke ter Mednarodnega denarnega sklada. Prav tako preiskava zajema pregled vseh revizij Računskega sodišča do DUTB. Za potrebe učinkovite preiskave je potrebno pregledati dokumentacijo zaključenih in odprtih postopkov v okviru kriminalističnih preiskav. Potrebno bo preiskati tudi celotno dokumentacijo, vezano na poslovanje med DUTB in svetovalnimi družbami, ter dokumentacijo, vezano na kadrovanje, plačno politiko in nagrajevanje v DUTB. Preiskava mora identificirati politično odgovornost za že razkrite nepravilnosti ali pa tiste, ki v teku preiskave še bodo zaznane pri upravljanju in delovanju DUTB.
Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 6. 2. 2009 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave.
Št. 020-02/18-49/9
Ljubljana, dne 30. januarja 2019
EPA 343-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Dejan Židan l.r.
predsednik