Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2015 z dne 12. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2015 z dne 12. 10. 2015

Kazalo

3022. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, stran 8437.

  
Na podlagi drugega odstavka 250. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater prenosnega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater prenosnega sistema) po predhodnem soglasju Agencije za agencijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.
(2) S tem aktom se določajo:
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– vrste in kriteriji za določitev ter način izračuna elementov regulativnega okvira;
– vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov in način njihovega določanja;
– način vključitve stimulacije za pridobitev evropskih sredstev;
– vsebina zahteve operaterja prenosnega sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);
– vrsta, format in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;
– podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;
– parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
– minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja prenosnega sistema;
– višina, načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev minimalnih standardov kakovosti.
(3) Namen tega akta je zagotoviti:
– učinkovitost operaterja prenosnega sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe prenosnega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem);
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa zemeljskega plina in drugih nalog operaterja prenosnega sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1);
– trajnostno gospodarno poslovanje operaterja prenosnega sistema;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja prenosnega sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje, zasnovano na spodbudah;
– izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev z zemeljskim plinom.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu EZ-1, poleg tega imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– bilančne razlike:
so količine zemeljskega plina v kWh, ki na merilnih mestih prenosnega sistema niso registrirane in predstavljajo višek ali primanjkljaj energije ter so posledica merilnih negotovosti;
– bilančni obračun:
je obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov v zvezi z izravnavo in uravnoteženjem z namenom uresničitve načela nevtralnosti ter obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov v zvezi z bilančnimi razlikami;
– SAIDI:
je parameter povprečnega trajanja prekinitev oskrbe z zemeljskim plinom;
– SAIFI:
je parameter povprečne frekvence prekinitev oskrbe z zemeljskim plinom;
– sredstva:
so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema;
– zemeljski plin za izgube:
so količine zemeljskega plina v kWh, ki na merilnih mestih prenosnega sistema niso registrirane in nastanejo med obratovanjem prenosnega sistema ali med izvajanjem vzdrževalnih del na prenosnem sistemu;
– zemeljski plin za izravnavo:
je količina zemeljskega plina v kWh, ki je namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami zemeljskega plina, uravnoteženju sistema in bilančnim razlikam ter ne vključuje zemeljskega plina za osnovno polnitev;
– zemeljski plin za lastno rabo:
je količina zemeljskega plina v kWh, ki je na merilnih mestih prenosnega sistema registriran za potrebe delovanje kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina zemeljskega plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega zemeljskega plina;
– zemeljski plin za osnovno polnitev:
je količina zemeljskega plina v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju prenosnega sistema za potrebe usposobitve prenosnega sistema za obratovanje oziroma prenos zemeljskega plina po prenosnem sistemu.
II. REGULATIVNO OBDOBJE
3. člen
(regulativno obdobje)
Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
III. METODA REGULACIJE
4. člen
(metoda regulacije)
(1) Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja prenosnega sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja prenosnega sistema in na tej podlagi obveznost operaterja prenosnega sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem obdobju oziroma pravico operaterja prenosnega sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.
(2) Reguliran letni prihodek operaterja prenosnega sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo prenosnega sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja prenosnega sistema.
(3) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo prenosnega sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik prenosnega sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje omrežnine).
(4) Regulirane omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
5. člen
(regulativni okvir)
(1) Z metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operater prenosnega sistema določi regulativni okvir tako, da z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.
(2) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja prenosnega sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od dejanskih upravičenih stroškov, od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa.
6. člen
(načrtovane regulirane omrežnine)
Operater prenosnega sistema v regulativnem okviru določi načrtovane regulirane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMRt) na naslednji način:
Slika 1
kjer oznake pomenijo:
OMRt
načrtovane reguliraneomrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
USt
načrtovani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. člena do 30. člena tega akta, v eurih;
DPt
načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 33. člena do 36. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 34. člena tega akta, v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 47. člena do 49. člena tega akta in se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 49. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
nΔROTt
načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 49. členom tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA
7. člen
(elementi regulativnega okvira)
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja prenosnega sistema in virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov po posameznih letih regulativnega obdobja.
(2) Načrtovani upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo načrtovane stroške delovanja in vzdrževanja, načrtovane stroške amortizacije in načrtovan reguliran donos na sredstva.
(3) Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo načrtovane regulirane omrežnine, načrtovane druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema, presežke ali primanjkljaje omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini stroška amortizacije v skladu z 255. členom EZ-1.
(4) Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:
– znesek načrtovanih reguliranih omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe prenosnega sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine, in
– znesek tistega dela načrtovanih upravičenih stroškov, ki se krijejo iz reguliranih omrežnin,
za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.
8. člen
(geografsko območje)
Operater prenosnega sistema mora določiti regulativni okvir za regulativno obdobje za celotno območje Republike Slovenije na način, kot je določen v tem aktu.
V. VRSTE IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Upravičeni stroški
9. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (USRO) se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (USt).
(2) Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater prenosnega sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
10. člen
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Operater prenosnega sistema določi upravičene stroške za posamezno leto regulativnega obdobja (USt) na naslednji način:
Slika 2
kjer oznake pomenijo:
USt
upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
SDVt
letnistroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
AMt
letnistrošek amortizacije, v eurih;
RDSt
letnireguliran donos na sredstva, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Operater prenosnega sistema mora pri določitvi upravičenih stroškov v zahtevi za izdajo soglasja agencije upoštevati zlasti:
– tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;
– namensko rabo postavk;
– gospodarno in učinkovito rabo postavk.
1.1 Stroški delovanja in vzdrževanja
11. člen
(stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem prenosnega sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:
– ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo in izgube v obsegu, ki presega dva odstotka prenesenih količin zemeljskega plina;
– ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem ter članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno) skupaj s pripadajočimi dajatvami;
– dodatnega pokojninska zavarovanja;
– ki se nanašajo na donacije;
– v višini 50 odstotkov stroškov reklame operaterja prenosnega sistema v zvezi s pridobivanjem novih odjemalcev na prenosnem sistemu in reklamiranjem zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Če priznani znesek stroška reklam presega 0,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje operaterja prenosnega sistema, se tudi ta presežni del stroška reklam ne priznava med stroške delovanja in vzdrževanja;
– za sponzorstva;
– vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 12. členu tega akta;
– povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev;
– za nadomestila na podlagi 260. člena EZ-1 in
– ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.
(3) Stroški in odhodki, ki se ne priznajo skladno z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:
– privatno življenje delavcev, članov organov vodenja in nadzora ter lastnikov;
– stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– stroške reprezentance v višini 50 odstotkov;
– plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo in
– bonitete in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.
(4) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
12. člen
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja prenosnega sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
– nakup in prodajo zemeljskega plina za izravnavo;
– porabljen zemeljski plin za lastno rabo in za izgube do vključno dveh odstotkov prenesenih količin zemeljskega plina;
– druge dajatve, ki so predpisane s strani države in ne predstavljajo stroškov materiala ali stroškov storitev;
– članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
– rente in odškodnine, ki so posledica umestitve energetske infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev operaterja prenosnega sistema;
– nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih nalog agencije;
– prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov sistema iz naslova omrežnin;
– prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.
13. člen
(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
14. člen
(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
Operater prenosnega sistema določi stroške delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDVt) na naslednji način:
Slika 3
kjer oznake pomenijo:
SDVt
letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NSDVt-1
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
Ut
faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 18. členom tega akta;
NNSDVt-1
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
t
letoregulativnega obdobja.
15. člen
(osnova za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Operater prenosnega sistema pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednosti izračunanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določijo kot povprečna vrednost teh realiziranih stroškov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Pri izračunu povprečne vrednosti realiziranih stroškov zadnjih treh let pred letom t-1 iz prejšnjega odstavka se postavke, vezane na enkratne poslovne dogodke zadnjih treh let pred letom t-1, ne upoštevajo.
(3) Vrednost nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja zadnjih treh let pred letom t-1 se preračuna na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja realizirane letne inflacije za leti t-3 in t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1, ki se določijo ob upoštevanju podatka o realizirani oziroma načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
16. člen
(faktor prilagoditve)
(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški storitev in materiala za vzdrževanje prenosnega sistema ter stroški dela, mora operater prenosnega sistema prilagoditi višino teh stroškov tako, da upošteva faktor prilagoditve.
(2) Faktor prilagoditve, ki ga operater prenosnega sistema upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju 70 odstotkov od ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega omrežja v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,03.
(3) Operater prenosnega sistema določi faktor spremembe dolžine prenosnega omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu s 30. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine prenosnega omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino prenosnega omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini prenosnega omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina prenosnega omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.
17. člen
(faktor načrtovane letne inflacije)
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja operater prenosnega sistema upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NIt), ki se določi ob upoštevanju podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
18. člen
(faktor učinkovitosti)
(1) Operater prenosnega sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja prenosnega sistema.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) za operaterja prenosnega sistema z odločbo določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
19. člen
(določitev faktorja učinkovitosti)
(1) Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) na naslednji način:
Slika 4
ob upoštevanju:
– načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva (USplt) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), in
– zahtevane povečane individualne učinkovitosti operaterja prenosnega sistema (UIndt) na podlagi primerjalnih analiz učinkovitosti po strokovnih metodah (v nadaljnjem besedilu: primerjalna analiza).
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut), ki se nanaša na zahtevano povečanje splošne produktivnosti gospodarstva (USplt), za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovanem povečanju splošne produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija zaradi presoje, ali nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja operaterja prenosnega sistema ustrezajo nadzorovanim stroškom delovanja in vzdrževanja, ki bi jih v primerljivih okoliščinah imel učinkovit in strukturno primerljiv operater prenosnega sistema, izvede primerjalne analize. Agencija za posameznega operaterja prenosnega sistema upošteva faktor zahtevanega povečanja individualne učinkovitosti operaterja prenosnega sistema (UIndt) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
1.2 Strošek amortizacije
20. člen
(določitev stroška amortizacije)
Operater prenosnega sistema določi strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AMt) na naslednji način:
Slika 5
kjer oznake pomenijo:
AMt
letni strošek amortizacije, v eurih;
NVt
nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v skladu z 22. členom tega akta, v eurih;
ast
amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, določena v skladu z 21. in 22. členom tega akta;
t
letoregulativnega obdobja.
21. člen
(strošek amortizacije)
(1) Operater prenosnega sistema določi strošek amortizacije, ki je odvisen od nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu z 22. členom tega akta, in amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva ter uporabe metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije operater prenosnega sistema v skladu s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(3) Če operater prenosnega sistema za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora pri določitvi stroška amortizacije v skladu s tem aktom upoštevati nižje amortizacijske stopnje.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.
(5) Če operater prenosnega sistema pri sredstvih v dobi uporabnosti ugotovi neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec gospodarskih koristi iz sredstev.
22. člen
(nabavna vrednost sredstev)
(1) Operater prenosnega sistema mora pri določitvi stroška amortizacije upoštevati nabavno vrednost sredstev. Nabavna vrednost sredstev v skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri operaterju prenosnega sistema ob pridobitvi, zmanjšana za morebitne slabitve teh sredstev, kot je določeno z računovodskimi standardi.
(2) V nabavno vrednost sredstev iz prejšnjega odstavka se v skladu s tem aktom ne vključujejo:
– preostala vrednost posameznega sredstva, ki predstavlja ocenjeni znesek, ki ga bo operater prenosnega sistema prejel na dan odtujitve sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške odtujitve, če starost in stanje sredstva ali pogodba na podlagi podeljene pravice izvajanja gospodarske javne službe nakazuje na konec njegove dobe koristnosti;
– stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo sredstev do njihove usposobitve za uporabo za sredstva, usposobljena za uporabo od 1. januarja 2016 dalje in
– zvišanja vrednosti, ki so posledice prevrednotenja oziroma revalorizacije vrednosti sredstev.
(3) Če se med dobo koristnosti sredstev zniža njihova vrednost, operater prenosnega sistema upošteva znižano nabavno vrednost sredstev.
(4) Nabavna vrednost sredstev, ki se bodo usposobila po posameznih letih regulativnega obdobja, mora biti določena v skladu z načrtom usposobitve sredstev iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt OPS) iz 30. člena tega akta ter ob upoštevanju kriterijev iz tega akta.
1.3 Reguliran donos na sredstva
23. člen
(reguliran donos na sredstva)
(1) Operater prenosnega sistema pri določitvi reguliranega donosa na sredstva upošteva zgolj sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava na sredstva oziroma dele sredstev:
– v gradnji in izdelavi;
– v višini brezplačno prevzetih sredstev posameznikov in pravnih oseb zasebnega prava;
– ki so bila financirana s strani brezplačno prevzetih evropskih sredstev, drugih nepovratnih sredstev države, lokalnih skupnosti ter pravnih oseb javnega prava;
– pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na prenosni sistem in
– ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema.
(3) V skladu s tem aktom se za sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema, štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti, vključno z opremo in zemljišči, umetniška dela, polnilnice stisnjenega zemeljskega plina in podobna sredstva.
24. člen
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
Operater prenosnega sistema določi reguliran donos na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDSt) na naslednji način:
Slika 6
kjer oznake pomenijo:
RDSt
letniregulirandonos na sredstva, v eurih;
PVSt
povprečna regulativna vrednost sredstev, v eurih;
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – weighted average cost of capital), v odstotku;
t
letoregulativnega obdobja.
25. člen
(določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev)
Operater prenosnega sistema za izračun reguliranega donosa na sredstva kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:
Slika 7
kjer oznake pomenijo:
PVSt
povprečna regulativna vrednost sredstev, v eurih;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
t
letoregulativnega obdobja.
26. člen
(otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) za prvo leto regulativnega obdobja operater prenosnega sistema upošteva realizirane knjigovodske vrednosti sredstev iz bilance stanja na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2), zmanjšane za:
– knjigovodsko vrednost tistih sredstev, na katere se v skladu s tem aktom ne priznava reguliran donos na sredstva, in
– knjigovodsko vrednost tistega dela sredstev, ki izvira iz prevrednotenja oziroma revalorizacije sredstev iz naslova okrepitve,
ter spremenjene za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na način, kot ga določa 27. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) upoštevajo v skladu s tem aktom izračunane zaključne vrednosti (ZVSt) prejšnjega leta regulativnega obdobja.
27. člen
(zaključna vrednost regulativne baze sredstev)
Zaključno vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja operater prenosnega sistema izračuna na naslednji način:
Slika 8
kjer oznake pomenijo:
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, določena v skladu s tem aktom, v eurih;
NSt
vrednost usposobljenih sredstev v letu regulativnega obdobja, ugotovljenih v skladu s 30. členom tega akta, v eurih;
AMt
letni strošekamortizacije, obračunan v skladu z določbami tega akta, v eurih;
ISt
knjigovodska vrednost izločenih sredstev iz poslovnih knjig za to leto regulativnega obdobja, v eurih;
DSNSt
knjigovodska vrednost sredstev ali dela sredstev, ki so usposobljena za uporabo v tem letu regulativnega obdobja (NSt) in na katera se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s 23. členom tega akta, v eurih;
PPt
knjigovodska vrednost tistega dela sredstev, ki izvira iz prevrednotenja oziroma revalorizacije sredstev iz naslova okrepitve za to leto regulativnega obdobja, v eurih;
t
letoregulativnega obdobja.
28. člen
(tehtani povprečni strošek kapitala)
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) za regulativno obdobje določi agencija na naslednji način:
Slika 9
kjer oznake pomenijo:
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – weighted average cost of capital), v odstotku;
DLK
delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje, v odstotku;
SLK
strošek lastniškega kapitala za regulativno obdobje, v odstotku;
EDS
efektivna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu;
DDK
delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje, v odstotku;
SDK
strošek dolžniškega kapitala za regulativno obdobje, v odstotku.
(2) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se kot ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upoštevata 40-odstotni delež lastniškega kapitala in 60-odstotni delež dolžniškega kapitala.
(3) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se upošteva efektivna davčna stopnja v višini osmih odstotkov.
(4) Strošek lastniškega kapitala (SLK) odraža tveganje opravljanja regulirane dejavnosti. Strošek lastniškega kapitala je določen na podlagi modela določanja cen dolgoročnih naložb (CAPM – Capital Asset Pricing Model).
(5) Strošek dolžniškega kapitala (SDK) se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na osnovi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.
29. člen
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
Operater prenosnega sistema v zahtevi za izdajo soglasja agencije upošteva višino tehtanega povprečnega stroška kapitala največ v višini 6,98 odstotka. Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) je upoštevan strošek lastniškega kapitala (SLK) v višini 10,64 odstotka in strošek dolžniškega kapitala (SDK) v višini 3,93 odstotka.
1.4 Vpliv naložbenega načrta na regulativni okvir
30. člen
(naložbeni načrt)
(1) Agencija v postopku izdaje soglasja k razvojnemu načrtu omrežja operaterja prenosnega sistema, katerega sestavni del je triletni naložbeni načrt OPS, v povezavi s postopkom določitve regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema preverja in ocenjuje naložbeni načrt OPS.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta OPS imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta OPS operaterju prenosnega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliranega donosa na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta OPS, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
2. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
31. člen
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja (VRO) se določijo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (Vt).
(2) Vire za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater prenosnega sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
32. člen
(določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov)
Operater prenosnega sistema pri določitvi regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva vire za pokrivanje upravičenih stroškov tega leta (Vt), ki se določijo na naslednji način:
Slika 10
kjer oznake pomenijo:
Vt
viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
RPt
reguliran letni prihodek operaterja prenosnega sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 33. členom tega akta, v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 47. člena do 49. člena tega akta in se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 49. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom let;
nΔROTt
načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 49. členom tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
33. člen
(določitev reguliranega letnega prihodka)
(1) Reguliran letni prihodek operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (RPt) operater prenosnega sistema v skladu s tem aktom določi na naslednji način:
Slika 11
kjer oznake pomenijo:
RPt
reguliran letni prihodek operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
OMRt
regulirane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
DPt
drugi prihodki, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 34. člena tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Skladno s tem aktom drugi prihodki vključujejo tudi prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
34. člen
(izločeni prihodki)
Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– finančni prihodki;
– prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
– prihodki, ki so posledica na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 11. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
35. člen
(določitev drugih prihodkov)
Operater prenosnega sistema pri določitvi regulativnega okvira določi druge prihodke za posamezno leto regulativnega obdobja (DPt) na naslednji način:
Slika 12
kjer oznake pomenijo:
DPt
drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
DPt-1
povprečna vrednost realiziranih drugih prihodkov zadnjih treh let pred letom t-1, ki se določi v skladu s 36. členom tega akta, v eurih;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu s 17. členom tega akta;
t
letoregulativnega obdobja.
36. člen
(osnova za določitev drugih prihodkov)
(1) Operater prenosnega sistema pri določitvi drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednost izračunanih drugih prihodkov za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določi kot povprečna vrednost realiziranih drugih prihodkov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Vrednost drugih prihodkov treh let pred letom t-1 se predhodno preračuna na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja realizirane letne inflacije za leti t-3 in t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1. Podatki o faktorjih realizirane in načrtovane inflacije se določijo v skladu s 15. in 17. členom tega akta.
37. člen
(načrtovani primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje)
Če operater prenosnega sistema za regulativno obdobje ne more zagotoviti take spremembe tarifnih postavk, ki zagotavljajo pokritje celotnega upravičenega stroška amortizacije, pri določitvi tistega dela regulativnega okvira, ki se nanaša na določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja, načrtuje primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT) največ v višini načrtovanega stroška amortizacije za to regulativno obdobje.
VI. ZAHTEVA ZA IZDAJO SOGLASJA AGENCIJE
38. člen
(zahteva za izdajo soglasja agencije)
(1) Operater prenosnega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 15. julija leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Operater prenosnega sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka, in ki vsebuje naslednje podatke in razkritja:
– navedba regulativnega obdobja, za katero je operater prenosnega sistema določil regulativni okvir in vlaga zahtevo za izdajo soglasja agencije;
– navedba geografskega območja, za katero operater prenosnega sistema določa regulativni okvir;
– v zvezi s postavkami, ki se ne vključujejo v izračun in določitev upravičenih stroškov v skladu z določbami tega akta za zadnja tri leta pred letom vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije;
– potrebna za izračun stroškov delovanja in vzdrževanja, ločeno za nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, za posamezna leta regulativnega obdobja in izračun teh postavk;
– o stroških materiala in storitev za vzdrževanje prenosnega sistema in stroških dela za zadnja tri leta pred letom vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije;
– potrebna za izračun načrtovanega stroška amortizacije sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun povprečne regulativne vrednosti sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja ter izračun reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje;
– potrebna za izračun in določitev vpliva naložb iz naložbenega načrta OPS na regulirane omrežnine po njihovem prioritetnem vrstnem redu;
– potrebna za izračun reguliranih omrežnin in tarifnih postavk omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine in izračun teh postavk;
– o tistem delu odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1);
– o načrtovanem primanjkljaju omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔROTt) in za regulativno obdobje (nΔROT);
– o načrtovanih zakupljenih zmogljivosti in prenesenih količinah po posameznih vstopnih in izstopnih točkah za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike prenosnega sistema, ločeno za vstopne in izstopne točke;
– potrebna za izračun in določitev tarifne postavke za posamezne ostale storitve, ki jih operater prenosnega sistema določi v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine;
– izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za ostale storitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja prenosnega sistema kot izvajalca gospodarske javne službe in
– določitev upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje v regulativnem okviru.
(3) Operater prenosnega sistema k zahtevi za izdajo soglasja agencije priloži naložbeni načrt OPS iz 200. člena EZ-1.
(4) Operater prenosnega sistema posreduje agenciji zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcu v elektronski obliki na elektronski naslov agencije, z redno pošto pa s strani upravičene osebe operaterja prenosnega sistema posreduje podpisan regulativni okvir iz šestnajste alinee in izjavo iz petnajste alinee drugega odstavka tega člena.
39. člen
(zahteva za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin)
(1) Če operater prenosnega sistema med trajanjem regulativnega obdobja ugotovi takšno razliko med ugotovljenim presežkom ali primanjkljajem omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) v primerjavi z načrtovanim primanjkljajem omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔROT), ki je brez spremembe regulativnega okvira za to regulativno obdobje ne bo mogoče izravnati v naslednjih regulativnih obdobjih, lahko vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije med trajanjem tega regulativnega obdobja, če je ugotovljena razlika posledica nepričakovane spremembe v obsegu uporabe prenosnega sistema ali drugih nepričakovanih okoliščin, ki so nastale po izdaji soglasja agencije za to regulativno obdobje in gre za dogodke ali razmere, ki jih ni bilo mogoče predvideti in se jim tudi ni bilo mogoče izogniti.
(2) Operater prenosnega sistema mora novi zahtevi za izdajo soglasja agencije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazila o nepričakovani spremembi v obsegu uporabe prenosnega sistema ali drugih nepričakovanih okoliščinah.
40. člen
(presoja zahteve za izdajo soglasja agencije)
V postopku izdaje soglasja agencija presoja skladnost v regulativnem okviru določenih upravičenih stroškov, virov za pokrivanje upravičenih stroškov, določitev in izravnavo tarifnih postavk omrežnine ter določitev tarifnih postavk za ostale storitve v skladu s tem aktom in metodologijo za obračunavanje omrežnine.
VII. PRAVILA IN NAČIN UGOTAVLJANJA ODSTOPANJ OD REGULATIVNEGA OKVIRA
41. člen
(spremljanje poslovanja in nadzor)
(1) Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju operaterja prenosnega sistema spremlja poslovanje operaterja prenosnega sistema in nadzira uporabo določb tega akta.
(2) Agencija nadzira uporabo metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin v postopku odločanja o izdaji soglasja agencije in v postopku ugotavljanja odstopanj, kjer v primeru ugotovljenega drugačnega odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, kot ga je ugotovil operater prenosnega sistema, izda posebno odločbo.
42. člen
(ugotavljanje odstopanj za posamezno leto)
Operater prenosnega sistema na podlagi letnih podatkov o poslovanju spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
43. člen
(določitev odstopanj za posamezno leto)
Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) operater prenosnega sistema določi na naslednji način:
Slika 13
kjer oznake pomenijo:
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja,pri čemer negativna vrednost Δrot pomeni obveznost operaterja prenosnega sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov naslednjih let, pozitivna vrednost Δrotpa pomeni pravico operaterja prenosnega sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, v eurih;
DUSt
dejanski upravičeni stroški operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu s 45. členom tega akta, v eurih;
DRPt
dejanski reguliran letni prihodek operaterja prenosnega sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 44. členom tega akta, v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 47. člena do 49. člena tega akta in se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 49. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
PPDZt
prihodki operaterja prenosnega sistema od prodaje dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa za leto t, v eurih;
SPDZt
stroški oziroma odhodki operaterja prenosnega sistema od prodaje nakupa zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa za leto t, v eurih;
SEUt
enkratna stimulacija, določena v skladu s 46. členom tega akta, v eurih;
t
letoregulativnega obdobja.
44. člen
(dejanski regulirani letni prihodki)
(1) Dejanski regulirani letni prihodki operaterja prenosnega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (DRPt) v skladu s tem aktom predstavljajo dejanske regulirane omrežnine (DOMRt) in dejanske druge prihodke (DDPt), ki so predhodno zmanjšani za dejanske izločene prihodke, ugotovljene na podlagi realiziranih podatkov o poslovanju operaterja prenosnega sistema.
(2) Skladno s tem aktom dejanski drugi prihodki (DDPt) vključujejo tudi dejanske prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
45. člen
(dejanski upravičeni stroški)
(1) Operater prenosnega sistema ob zaključku posameznega leta regulativnega obdobja preračuna načrtovane upravičene stroške (USt) iz regulativnega okvira za to leto in določi dejanske upravičene stroške (DUSt) tako, da upošteva:
– načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na stroške storitev in materiala za vzdrževanje prenosnega sistema ter stroške dela, preračunane z upoštevanjem realiziranega faktorja prilagoditve, ki se določi v skladu s 16. členom tega akta, kot dejanske;
– preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto, kot dejanske;
– realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške oziroma odhodke, ki so posledica nakupa in prodaje zemeljskega plina za izravnavo iz izkaza poslovnega izida operaterja prenosnega sistema, kot dejanske;
– realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške materiala za zemeljski plin za lastno rabo in za izgube v obsegu, ki ne presega dveh odstotkov prenesenih količin zemeljskega plina, iz izkaza poslovnega izida operaterja prenosnega sistema kot dejanske;
– preostale realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz izkaza poslovnega izida operaterja prenosnega sistema pod pogoji iz tega akta kot dejanske;
– realizirane stroške amortizacije za sredstva iz izkaza poslovnega izida operaterja prenosnega sistema pod pogoji iz tega akta, kot dejanske in
– reguliran donos na sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta kot dejanski. Pri izračunu dejanskega reguliranega donosa na sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSKt), ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za to leto, in preračunana povprečna regulativna vrednost sredstev na podlagi podatkov o realiziranih vrednostih sredstev pod pogoji iz tega akta.
(2) Ne glede na določbe 12. člena tega akta ter tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se realizirani stroški in odhodki, povezani z novimi z zakonom ali drugimi predpisi določenimi nalogami operaterja prenosnega sistema, ki jih mora operater prenosnega sistema začeti izvajati znotraj regulativnega obdobja (ROT), pri ugotavljanju odstopanj za to regulativno obdobje (ROT) in za regulativno obdobje, ki sledi temu regulativnemu obdobju (ROT+1), obravnavajo kot dejanski nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (DNNSDV). Za vsa naslednja regulativna obdobja, ki sledijo ROT in ROT+1, se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV), razen če izpolnjujejo katerega izmed kriterijev iz 12. člena tega akta.
46. člen
(stimulacija)
(1) Operater prenosnega sistema pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira upošteva enkratno stimulacijo za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva po 1. januarju 2016. Stimulacija se upošteva v tistem letu regulativnega obdobja, ko je sredstvo, zgrajeno iz teh virov, predano v uporabo, in sicer v višini 0,5 odstotka od pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev.
(2) Če mora operater prenosnega sistema vrniti brezplačno pridobljena evropska sredstva, mora prejeto stimulacijo na podlagi prejšnjega odstavka upoštevati kot odbitno postavko pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, v katerem je prišlo do vrnitve sredstev.
47. člen
(določitev stanja odstopanj)
Operater prenosnega sistema ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) na naslednji način:
Slika 14
kjer oznake pomenijo:
ΔRO
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja prenosnega sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja prenosnega sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih;
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja,ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 43. člena do 46. člena tega, v eurih;
obrt
obresti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki povečujejo ali zmanjšujejo ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto in se določijo v skladu z 48. členom tega akta, v eurih;
n
preteklo leto, za katerega operater prenosnega sistema še ni upošteval odstopanje od regulativnega okvira pri določitvi regulativnega okvira;
t
leto regulativnega obdobja.
48. člen
(obrestovanje presežkov ali primanjkljajev)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku omrežnin, se obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini dveh odstotkov.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v primanjkljaju omrežnin, se lahko obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini dveh odstotkov.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za pretekla leta in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) V skladu s tem aktom se kot stanje odstopanj na začetku leta pred pričetkom regulativnega obdobja (leto t-1) upošteva vrednost zadržanega odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO), določenega v skladu z 49. členom tega akta.
(5) Izračunane obresti za posamezno leto regulativnega obdobja (obrt) povečujejo oziroma zmanjšuje ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (Δrot).
49. člen
(upoštevanje odstopanj pri določitvi regulativnega okvira)
(1) Operater prenosnega sistema ugotovi tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1), in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje tako, da skupaj z upoštevanjem vpliva naložb iz naložbenega načrta OPS na podlagi 30. člena tega akta ne preseže omejitev višine načrtovanega primanjkljaja omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT), ki ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije za regulativno obdobje.
(2) Pri določitvi regulativnega okvira v skladu s prejšnjim odstavkom operater prenosnega sistema upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga določi na naslednji način:
Slika 15
kjer oznake pomenijo:
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 47. člena do 49. člena tega akta in se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu s prejšnjim odstavkom, v eurih;
ΔRO
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja prenosnega sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja prenosnega sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih;
ΔzRO
zadržano odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta je tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ga v skladu s prejšnjim odstavkom ni upošteval oziroma ni bil upoštevan v primeru določitve regulativnega okvira na podlagi 254. člena EZ-1 za regulativno obdobje, ki sledi letu t-1, v eurih.
50. člen
(obrazec)
(1) Operater prenosnega sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga posreduje operaterju prenosnega sistema do 31. januarja naslednjega leta, ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki jih operater prenosnega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
(2) Operater prenosnega sistema posreduje agenciji izpolnjeni obrazec iz prejšnjega odstavka najkasneje do 30. junija leta, ki sledi koledarskemu letu, za katerega oddaja obrazec, oziroma najkasneje v petnajstih dneh od prejema revizorjevega poročila o reviziji računovodskih izkazov za to koledarsko leto.
VIII. KAKOVOST
51. člen
(reguliranje s kakovostjo)
Načini reguliranja, ki jih agencija uporabi za posamezno vrsto kakovosti storitev, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti storitev;
– določitev minimalnih standardov kakovosti.
52. člen
(kakovost storitev)
(1) Kakovost storitev je določena s posameznimi parametri dimenzij kakovosti in njihovimi referenčnimi vrednostmi. Operater prenosnega sistema mora zagotavljati takšno kakovost storitev, kot so določene z minimalnimi vrednostmi parametrov kakovosti storitev.
(2) Parametri kakovosti storitev, minimalni standardi kakovosti storitev in zagotavljanje ustreznega nadomestila se določijo za komercialno kakovost z zemeljskim plinom.
53. člen
(monitoring kakovosti storitev)
Operater prenosnega sistema je agenciji dolžan posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti storitev, način in dinamika poročanja operaterja prenosnega sistema ter način izvajanja presoj so določeni v splošnem aktu iz šestega odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
54. člen
(dimenzije kakovosti)
V tem aktu se obravnavata dve dimenziji kakovosti, in sicer:
– neprekinjenost oskrbe;
– komercialna kakovost.
55. člen
(neprekinjenost oskrbe)
(1) Z namenom zasledovanja neprekinjenosti oskrbe operater prenosnega sistema spremlja:
– čas trajanja prekinitev delovanja prenosnega sistema in
– pogostost prekinitev delovanja prenosnega sistema.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabijo za izračun naslednjih parametrov neprekinjenosti oskrbe:
– SAIDI;
– SAIFI.
(3) Način izračuna parametrov iz prejšnjega odstavka se opredeli v splošnem aktu agencije, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
56. člen
(komercialna kakovost)
(1) Z namenom zasledovanja komercialne kakovosti operater prenosnega sistema spremlja:
– čas, potreben za popravila prenosnega sistema;
– čas za obravnavanje pritožb;
– čas posredovanja informacij;
– čas, potreben za priključitev na prenosni sistem.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabijo za izračun naslednjih parametrov neprekinjenosti oskrbe:
– povprečni čas, potreben za popravila prenosnega sistema;
– povprečni čas za obravnavanje pritožb;
– povprečni čas posredovanja informacij;
– povprečni čas, potreben za priključitev na prenosni sistem.
(3) Način izračuna parametrov iz prejšnjega odstavka se opredeli v splošnem aktu agencije, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
57. člen
(referenčne vrednosti)
(1) Agencija spremlja dosežene vrednosti parametrov kakovosti storitev iz 55. in 56. člena tega akta pri operaterju prenosnega sistema.
(2) Na podlagi analize zbranih podatkov iz prejšnjega odstavka agencija določi referenčne vrednosti kakovosti storitev.
58. člen
(minimalni standardi kakovosti storitev)
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev se izražajo z zajamčenimi standardi, ki jih mora zagotavljati operater prenosnega sistema in so določeni z minimalnimi vrednostmi parametrov kakovosti storitev.
(2) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater prenosnega sistema dolžan zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku sistema. Če uporabnik sistema dokaže kršitev zajamčenih standardov, je upravičen do nadomestila na podlagi pisne zahteve.
59. člen
(višina in plačilo nadomestila)
(1) Uporabnik sistema ima pravico do nadomestila, če operater prenosnega sistema ne izpolnjuje katerega od zajamčenih standardov kakovosti storitev.
(2) Višina nadomestila znaša 20 eurov. Operater prenosnega sistema je dolžan izplačati nadomestila v roku enega meseca od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
(3) V primeru neizplačila nadomestila se nadomestilo za vsakokratno prekoračitev roka poviša za 100 odstotkov vrednosti iz prejšnjega odstavka in ga mora operater prenosnega sistema izplačati v roku naslednjih osmih dni.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek maksimalna višina nadomestila ne sme preseči trikratnika osnovne višine nadomestila.
IX. PREHODNE IN KONČNi DOLOČBi
60. člen
(prehodne določbe)
(1) Prvo regulativno obdobje po tem aktu traja za operaterja prenosnega sistema od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018.
(2) Ne glede na določbo 12. člena tega akta se pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 in v regulativnem obdobju, ki sledi temu regulativnemu obdobju, stroški oziroma odhodki v zvezi z uporabo platforme za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti z dražbo obravnavajo kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
(3) Ne glede na določbo 15. člena tega akta se pri izračunu povprečne vrednosti realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) in nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV) za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 upošteva vrednost teh realiziranih stroškov zadnjih dveh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(4) Pri izračunu povprečne vrednosti nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na podlagi prejšnjega odstavka se ne glede na določbo šeste alinee 12. člena tega akta kot realizirani stroški za izvajanje regulativnih nalog agencije zadnjih dveh let pred letom t-1 upoštevajo uresničene vrednosti obračunanega dodatka za delovanje agencije.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka 18. člena tega akta agencija za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta z odločbo določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut).
(6) Ne glede na določbo 36. člena tega akta se pri izračunu povprečne vrednosti realiziranih drugih prihodkov za leto pred pričetkom regulativnega obdobja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 upošteva vrednost teh realiziranih drugih prihodkov zadnjih dveh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka 38. člena tega akta mora operater prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 30. oktobra 2015.
(8) Ne glede na določbo drugega odstavka 38. člena tega akta operater prenosnega sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta. Ne glede na določbo tretje in pete alinee drugega odstavka 38. člena tega akta se v obrazcu v elektronski obliki upoštevajo podatki in razkritja za zadnji dve leti pred letom vložitve zahteve.
(9) V skladu s 47. členom tega akta operater prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 pri določitvi odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) upošteva odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) v višini ene tretjine ugotovljenih odstopanj za leta 2010, 2011 in 2012 ter ugotovljena odstopanja za leti 2013 in 2014.
(10) Referenčne vrednosti kakovosti storitev iz 57. člena tega akta agencija določi do 31. marca 2018.
(11) Določba 59. člena tega akta se začne uporabljati 31. marca 2018 z določitvijo minimalnih vrednosti parametrov kakovosti.
61. člen
(prenehanje uporabe predpisa)
Z dnem uveljavitve tega akta se preneha uporabljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 59/10, 109/10, 7/11, 47/13, 112/13 in 17/14 – EZ-1), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira do vključno za leto 2015, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine.
62. člen
(uveljavitev akta)
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-56/2015-07/435
Maribor, dne 24. septembra 2015
EVA 2015-2430-0082
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.