Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2013 z dne 26. 4. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2013 z dne 26. 4. 2013

Kazalo

1322. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, stran 4185.

Številka: U-I-43/13-8
Datum: 11. 4. 2013
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, Ljubljana, in drugih, na seji 11. aprila 2013
s k l e n i l o:
1. Izvrševanje prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Predlog za zadržanje izvrševanja prvega stavka četrtega odstavka ter petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12 – v nadaljevanju ZPNačrt-B) in 1. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt-C). Menijo, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z 2., 8., 71., 72. in 153. členom Ustave, Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04 in 11/10, MP, št. 17/04 in 1/10 – MKDIOZ, v nadaljevanju Aarhuška konvencija), Evropsko konvencijo o krajini (Uradni list RS, št. 74/03, MP, št. 19/03 – MEKK), Konvencijo o varstvu Alp – Alpsko konvencijo (Uradni list RS, št. 19/95, MP, št. 5/95 – MKVA) in s Protokoli o izvajanju Alpske konvencije (Uradni list RS, št. 123/03, MP, št. 28/03 – MPIAK). Izpodbijajo tudi Poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10 – PoDZ-1), ki naj bi bil v neskladju z 2., 8. in 153. členom Ustave ter z 8. členom Aarhuške konvencije.
2. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje 29. člena ZPNačrt-B in 1. člena ZPNačrt-C, ker naj bi z izvrševanjem teh določb nastale težko popravljive škodljive posledice. Zatrjujejo, da bodo občine na podlagi izpodbijanih določb sprejemale sklepe o dopustnosti širitve območij stavbnih zemljišč brez upoštevanja veljavnih občinskih prostorskih načrtov. Na podlagi takšnih odločitev občin bo omogočena gradnja objektov, ki bo po zatrjevanju pobudnikov imela nepovraten in nepopravljiv učinek na okolje, prostor, kmetijska zemljišča oziroma druga varovana območja.
3. Državni zbor Republike Slovenije na predlog za zadržanje izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb ni odgovoril.
B.
4. Pobudniki izpodbijajo 29. člen ZPNačrt-B, ki je prehodna določba tega predpisa, in 1. člen ZPNačrt-C, ki spreminja oziroma dopolnjuje navedeno prehodno določbo. Ustavno sodišče šteje, da je izpodbijan 29. člen ZPNačrt-B, objavljen v Uradnem listu RS, št. 57/12 in 109/12.
5. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale, pa bi se izkazalo, da so očitki predlagateljice neutemeljeni.
6. Izpodbijani 29. člen ZPNačrt-B ureja možnost izjemne širitve območij stavbnih zemljišč. Prvi, drugi in tretji odstavek ter drugi stavek četrtega odstavka navedenega člena ZPNačrt-B urejajo poseben postopek za takšno določanje namenske rabe prostora. Po prvem odstavku 29. člena ZPNačrt-B lahko občine do 1. 1. 2015 izjemoma dopustijo manjšo širitev stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki pomeni funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, storitvenih, obrtnih, turističnih ali športnih dejavnosti. Takšna širitev je dopuščena, če so objekti, zaradi gradnje katerih se dopusti širitev, namenjeni opravljanju navedenih dejavnosti, če širitev bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim (razen v primerih, ko predvideni posegi niso v nasprotju s temi režimi), če površina območja posamične širitve ne presega 5000 m2 površin in če širitev območja stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine. Sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč sprejme občinski svet na pobudo zainteresiranega investitorja gradnje (drugi odstavek 29. člena ZPNačrt-B). O skladnosti takšnega sklepa z navedenimi pogoji se morata izreči tudi ministrstvi, pristojni za kmetijstvo in okolje oziroma za prostor. Če ministrstvi občine v predpisanem roku ne obvestita o morebitni neskladnosti sklepa o širitvi, se šteje, da nanj nimata pripomb (tretji odstavek 29. člena ZPNačrt-B). Drugi stavek četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-B določa, da občina objavi sklep o širitvi na svojih spletnih straneh in v uradnem glasilu občine.
7. Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-B lahko občinski sveti sprejemajo odločitve o prostorskem razvoju občine oziroma spreminjajo namensko rabo občinskega prostora. Izpodbijane določbe omogočajo sprejem in uveljavitev odločitve o širitvi stavbnih zemljišč po postopku, ki se razlikuje od običajnega postopka za pripravo in sprejem občinskih prostorskih načrtov. Določitev stavbnih zemljišč v prostorskih aktih občine omogoča investitorjem, da v skladu z zakonom zahtevajo izdajo gradbenega dovoljenja. Gradnja objektov povzroča za okolje oziroma prostor težko popravljive škodljive posledice. Že sama sprememba rabe tal, ki jo prinese gradnja, je praviloma nepovratna sprememba, ki zmanjša ali onemogoči drugačno prihodnjo rabo takšnih zemljišč. Posledice gradnje vplivajo tudi na druge dele prostora in okolja (npr. obremenitev okolja, okrnitev narave, obremenjevanje voda) ter praviloma povzročajo spremembe, ki jih je težko oziroma nemogoče odpraviti.
8. Z začasnim zadržanjem izvrševanja prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-B je nastop težko popravljivih škodljivih posledic mogoče preprečiti. Zadržanje izpodbijanih določb ZPNačrt-B sicer pomeni, da občine do končne odločitve Ustavnega sodišča ne bodo mogle širiti območij stavbnih zemljišč po posebnem postopku. Vendar Ustavno sodišče ocenjuje, da so te škodljive posledice manjšega pomena od tistih, ki bi nastale, če bi se izvrševanje izpodbijane zakonske ureditve kljub morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb nadaljevalo. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo tudi, da ni ovir, da občine v tem času ne bi pripravile in sprejele občinskih prostorskih načrtov po postopku, kot ga za pripravo in sprejem občinskega prostorskega načrta določa Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt), ter na ta način urejale namenske rabe občinskega prostora.
9. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-B (1. točka izreka). V skladu s petim odstavkom 39. člena ZUstS začne ta sklep učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. Pobudniki predlagajo zadržanje izvrševanja celotnega 29. člena ZPNačrt-B. Prvi stavek četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-B določa, da sklep o širitvi nadomešča občinski prostorski načrt, ki določa območja namenske rabe prostora v delu, na katerega se sklep o širitvi nanaša. Peti odstavek 29. člena ZPNačrt-B ureja časovno veljavnost sklepov o širitvi. Šesti odstavek navedenega člena določa, kateri prostorski izvedbeni pogoji se upoštevajo pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo na območjih širitve stavbnih zemljišč, v sedmem odstavku istega člena pa je določeno, da sta sklep o širitvi in presoja sprejemljivosti posega v naravo po predpisih o ohranjanju narave sestavni del investitorjeve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Po osmem odstavku 29. člena ZPNačrt-B območja stavbnih zemljišč, ki je nastalo kot posledica uporabe 29. člena ZPNačrt-B, na enak način ni mogoče ponovno širiti. Navedene določbe se nanašajo na položaje, ko sklepi o širitvi območij stavbnih zemljišč že veljajo. Zadržanje izvrševanja prvega stavka četrtega odstavka ter petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 29. člena ZPNačrt-B pa nima vpliva na morebitne posege v prostor, ki nastajajo oziroma bodo nastali na podlagi že veljavnih sklepov. Teh zadržanje izvrševanja prvega stavka četrtega odstavka ter petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 29. člena ZPNačrt-B tako ne more preprečiti. Tudi ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti 29. člena ZPNačrt-B bodo veljavni sklepi o širitvi območij stavbnih zemljišč ostali podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo na teh območjih. Ustavno sodišče je predlog za zadržanje izvrševanja 29. člena ZPNačrt-B v navedenem delu zato zavrnilo (2. točka izreka).
11. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
C.
12. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 39. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič l.r.
Predsednik