Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2012 z dne 29. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2012 z dne 29. 10. 2012

Kazalo

3196. Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, stran 8316.

Na podlagi drugega odstavka 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – Odl. US. in 10/12) ter druge alineje 6. in druge alineje 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem aktom se določajo:
– metodologija za določitev omrežnine in kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje;
– metodologija za obračunavanje omrežnine za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje;
– metodologija za obračunavanje omrežnine za odjemalce, ki kupujejo električno energijo iz proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu z električno energijo končnim odjemalcem, priključenim na isto distribucijsko omrežje.
(2) Sestavni del tega akta je Priloga 1, ki določa trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov v posameznem regulativnem obdobju.
2. člen
V tem aktu uporabljene okrajšave pomenijo:
CAIDI    kazalnik povprečnega trajanja prekinitev napajanja
         odjemalca
CAIFI    kazalnik povprečne frekvence prekinitev napajanja
         odjemalca
ENS      nedobavljena energija
EZ       Energetski zakon
GJS      gospodarska javna služba
MAIFI    kazalnik povprečne frekvence kratkotrajnih
         prekinitev napajanja v sistemu
MAIFI(E) kazalnik povprečne frekvence dogodkov kratkotrajnih
         prekinitev napajanja v sistemu
SAIDI    kazalnik povprečnega trajanja prekinitev napajanja v
         sistemu
SAIFI    kazalnik povprečne frekvence prekinitev napajanja v
         sistemu
SODO     sistemski operater distribucijskega omrežja
SOPO     sistemski operater prenosnega omrežja
3. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– čezmejna         pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali
izmenjava          tranzit električne energije čez državno
električne         mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod,
energije:          ki omogoča neposredno povezavo z omrežji
                   sosednjih držav; tranzit električne
                   energije se obravnava kot sočasni uvoz
                   (vnos) in izvoz (iznos) enake količine
                   električne energije;
– distribucijsko   so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje:           omrežje od prenosnega omrežja do končnega
                   odjemalca, ter povezovalni vodi, ki so
                   potrebni za napajanje določenega območja na
                   visoki napetosti (VN), srednji napetosti
                   (SN) in nizki napetosti (NN);
– energetska       so objekti in naprave skladno z Uredbo o
infrastruktura:    energetski infrastrukturi (Uradni list RS,
                   št. 62/03, 88/03, 75/10 in 53/11) s
                   pripadajočim zemljiščem;
– kompenzacija:    je finančno nadomestilo uporabniku v
                   primeru neizpolnjevanja zajamčenih
                   standardov kakovosti oskrbe z električno
                   energijo za tiste storitve, ki jih je
                   sistemski operater dolžan izvajati v okviru
                   svojih dejavnosti;
– lastni vod       je vod odjemalca do razdelilne
                   transformatorske postaje (RTP) oziroma
                   transformatorske postaje (TP), za katerega
                   odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;
– letne            se uporabljajo za razvrstitev končnega
obratovalne ure    odjemalca v odjemno skupino in se določijo
(T):               iz razmerja med prevzeto energijo v
                   preteklem letu (W(letni)) in med največjo
                   15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju
                   (P(max)), doseženo na prevzemno-predajnem
                   mestu. Določijo se na podlagi enačbe:
 
                   T = W(letni)/P(max);
 
                   če končni odjemalec     ni priključen na
                   omrežje vse leto, se desna stran enačbe
                   pomnoži s količnikom števila dni v letu in
                   številom dni, ko je končni odjemalec
                   priključen;
 
                   če se končni odjemalec priključi na omrežje
                   na novo, se letne obratovalne ure določijo
                   na podlagi pogodbenih vrednosti na letni
                   ravni;
– minimalni        so eden izmed kriterijev za ugotavljanje
standardi          upravičenih stroškov in se izražajo v
kakovosti oskrbe:  obliki sistemskih ali zajamčenih standardov
                   kakovosti oskrbe;
– netransakcijska  je metoda za določanje tarifnih postavk za
metoda:            omrežnino, pri kateri so tarifne postavke
                   za omrežnino neodvisne od transakcij;
– odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino
                   končnih odjemalcev, mesto priključitve
                   (zbiralke, izvod) in režim obratovanja
                   (obratovalne ure) razvrščajo delujoča
                   merilna mesta za potrebe obračuna uporabe
                   elektroenergetskega omrežja;
– omrežnina:       je del cene za uporabo omrežja, ki je
                   namenski prihodek sistemskega operaterja za
                   pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti
                   sistemskega operaterja v posameznem letu
                   regulativnega obdobja, ki vključuje tudi
                   reguliran donos na sredstva;
– omrežnina za     je enkratni znesek, plačan za novo
priključno moč:    priključno moč iz soglasja za priključitev
                   na omrežje oziroma za povečanje priključne
                   moči in je namenski vir sistemskega
                   operaterja za električno energijo za že
                   izvedeni obseg omrežja in za potrebni
                   razvoj omrežja;
– območje          je funkcionalni del distribucijskega
distribucijskega   omrežja s svojim nadzornim sistemom, na
omrežja:           katerem sistemski operater ali tretja oseba
                   skladno s pogodbo iz 23.a člena EZ
                   vzpostavi nadzor kakovosti oskrbe z
                   električno energijo, kot to določa ta akt;
– prenosno         so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje:           omrežje za prenos električne energije, in
                   povezovalni vodi, ki obratujejo z nazivno
                   napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV;
– presežek         presežek celotnega letnega zneska
omrežnine:         zaračunane omrežnine, povečan za znesek
                   drugih letnih prihodkov sistemskega
                   operaterja nad zneskom dejanskih
                   upravičenih stroškov tega leta, ki se
                   upošteva v okviru določitve omrežnine
                   skladno z določili poglavja II.5. tega
                   akta;
– prevzemno-       mesto, kjer se vršita prevzem in predaja
predajno mesto     električne energije in je na meji med
                   omrežjem v upravljanju oziroma vodenju
                   sistemskega operaterja in omrežjem
                   uporabnika;
– prezasedenost:   je stanje prenosne poti, v katerem vsota
                   moči sklenjenih poslov v določenem obdobju
                   na posamezni prenosni poti presega njene
                   tehnične ali obratovalne zmogljivosti;
– primanjkljaj     je presežek dejanskih upravičenih stroškov
omrežnine:         posameznega leta regulativnega obdobja nad
                   celotnim letnim zneskom zaračunane
                   omrežnine, povečanim za znesek drugih
                   letnih prihodkov sistemskega operaterja, ki
                   se upošteva v okviru določitve omrežnine
                   skladno z določili poglavja II.5. tega
                   akta;
– skupina končnih  je skupina, v katero se glede na napetostni
odjemalcev:        nivo prevzemno-predajnega mesta, način
                   ugotavljanja moči in glede na namen uporabe
                   električne energije razvrščajo nova in
                   obstoječa spremenjena merilna mesta za
                   potrebe obračuna omrežnine za priključno
                   moč;
– sredstva:        so opredmetena osnovna sredstva in
                   neopredmetena sredstva v uporabi, ki jih za
                   izvajanje svoje dejavnosti potrebuje
                   sistemski operater;
– uporabnik:       je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja
                   odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– upravičeni       so celotni upravičeni stroški, vključno z
stroški:           upravičenimi odhodki sistemskega
                   operaterja; določeni so na podlagi
                   kriterijev v II. poglavju tega akta in
                   Prilogi 1 tega akta:
 
                   a) vnaprej za celotno regulativno obdobje
                   (načrtovani upravičeni stroški
                   regulativnega obdobja) ali za posamezno
                   leto v regulativnem obdobju (načrtovani
                   letni upravičeni stroški) oziroma
 
                   b) ugotovljeni za nazaj za posamezno leto v
                   regulativnem obdobju (dejanski letni
                   upravičeni stroški).
4. člen
Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določa omrežnino tako, da določa načrtovani znesek omrežnine za regulativno obdobje s ciljem:
– zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujati razvoj distribucijskega in prenosnega omrežja v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
– spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
– trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
– izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetska omrežja na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;
– sistemskim operaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
– zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskih operaterjev in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
5. člen
Agencija kot osnovo metodologije za določanje načrtovanega zneska omrežnine uporablja metodo regulirane omrežnine, ki sistemskemu operaterju zagotavlja pokritje upravičenih stroškov in ki pri določitvi omrežnine izhaja iz:
– določanja upravičenih stroškov, vključno z določanjem reguliranega donosa na sredstva;
– upoštevanja vseh prihodkov sistemskega operaterja kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alineje;
– obveze sistemskega operaterja do prenosa presežka omrežnine in njegove namenske uporabe za namene pokrivanja upravičenih stroškov naslednjih let in
– pravice sistemskega operaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine naslednjih let upošteva primanjkljaj omrežnine.
6. člen
(1) Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih plačujejo končni odjemalci sistemskemu operaterju.
(2) Tarifne postavke za omrežnino za prenosno in distribucijsko omrežje ter sistemske storitve se izračunajo na podlagi omrežnine, določene skladno z metodologijo za določitev omrežnine.
7. člen
Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s ciljem:
– zagotoviti preglednost tarifnih postavk;
– uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne;
– spodbujati uporabnike omrežij k optimalni uporabi omrežij.
8. člen
Agencija pri uresničevanju ciljev iz tega akta:
– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja;
– zahteva, da sistemski operaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.
9. člen
(1) Regulativno obdobje je obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir. Trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev načrtovanega zneska omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov določa Priloga 1 tega akta.
(2) Če agencija do zaključka posameznega regulativnega obdobja ne uveljavi izvedbenih kriterijev in parametrov za določitev načrtovanega zneska omrežnine za elektroenergetsko omrežje in ugotavljanje upravičenih stroškov za naslednje regulativno obdobje, se veljavnost tarifnih postavk za omrežnino in upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja podaljša najdlje za leto dni.
10. člen
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran (upravičen) donos na sredstva, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let.
(2) Agencija izvaja regulativni nadzor tako, da spremlja izvajanje regulativnega okvira s ciljem ugotavljanja odmikov od regulativnega okvira ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV
1. Metoda regulirane omrežnine
11. člen
(1) Metoda regulirane omrežnine se izvaja tako, da se za regulativno obdobje sistemskemu operaterju z določitvijo načrtovanega zneska omrežnine ob upoštevanju načrtovanih drugih prihodkov in presežka omrežnine iz preteklih let glede na načrtovan količinski obseg porabe električne energije zagotovi pokritje vseh upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja, ki vključujejo reguliran donos na sredstva in pripadajoči del primanjkljaja.
(2) Metoda regulirane omrežnine določa tudi vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja in na tej podlagi obvezo sistemskega operaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi primanjkljaj omrežnine.
(3) Metoda regulirane omrežnine temelji tudi na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih stroškov od upravičenih, in od dosežene ravni kakovosti oskrbe.
12. člen
Načrtovani znesek omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, izražen v eurih, se izračuna na podlagi naslednje enačbe:
Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, je v izračunu omrežnine upoštevana tudi izravnava iz 78. člena.
2. Kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov
13. člen
(1) Agencija upošteva kriterije iz tega poglavja in Priloge 1 tega akta za namene določitve upravičenih stroškov in določitve načrtovanega zneska omrežnine.
(2) Upravičeni stroški regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let v obdobju.
(3) Upravičeni stroški posameznega leta so izraženi v eurih in se izračunajo z naslednjo enačbo:
US(t) = SDV(t) + SEEI(t) + AM(t) + RDS(t),
v kateri oznake pomenijo:
US(t)    upravičeni stroški,
SDV(t)   stroški delovanja in vzdrževanja,
SEEI(t)  stroški električne energije za izgube v omrežju,
AM(t)    amortizacija,
RDS(t)   reguliran donos na sredstva,
t        leto regulativnega obdobja.
(4) Upravičeni stroški sistemskih storitev posameznega leta regulativnega obdobja se ugotavljajo ločeno od drugih upravičenih stroškov.
14. člen
(1) V primerih iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ se upravičeni stroški najema infrastrukture in izvajanja določenih nalog določajo oziroma ugotavljajo po enakih kriterijih, kot če bi bil sistemski operater lastnik omrežja ali bi sam izvajal določene naloge iz prvega odstavka 23.a člena EZ. Tako ugotovljeni upravičeni stroški so del upravičenih stroškov sistemskega operaterja.
(2) Če ima sistemski operater na posameznem območju distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo za izvajanje nalog sistemskega operaterja, mora biti v pogodbi določilo, da je izvajalec kot dober gospodar zavezan k zniževanju tehničnih in komercialnih izgub.
(3) Sistemski operater mora z osebami iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ urediti pogodbena razmerja za celotno regulativno obdobje. Sistemski operater ne sme osebam iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ plačati več, kot mu je določeno z regulativnim okvirom.
15. člen
Upravičenost stroškov se presoja ločeno za:
– stroške delovanja in vzdrževanja;
– stroške električne energije za izgube;
– stroške sistemskih storitev;
– stroške amortizacije in
– reguliran donos na sredstva.
16. člen
Pri presoji upravičenosti stroškov iz prejšnjega člena tega akta se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– namenska raba sredstev;
– gospodarna in učinkovita raba sredstev in
– zagotavljanje kakovosti oskrbe.
17. člen
(1) Agencija določa upravičene stroške, povezane z naložbami v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, na podlagi presoje potrebnih sredstev iz načrtov razvoja omrežij, skladno z EZ in predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, in tudi na podlagi investicijskih načrtov za vsako posamezno leto regulativnega obdobja. Sistemski operater je dolžan vsako leto na podlagi desetletnih načrtov razvoja izdelati podroben investicijski načrt za naslednje triletno obdobje in ga do 30. aprila posredovati agenciji.
(2) Investicijski načrti iz prejšnjega odstavka tega člena vsebujejo najmanj podatke o predračunski vrednosti, terminskem načrtu in oceni vplivov naložb na kakovost oskrbe in na izgube v omrežju. Podatki o načrtovanih naložbah v sredstva morajo biti navedeni ločeno za naložbe v rekonstrukcije oziroma obnovo sredstev in za naložbe v nova sredstva. V vsaki od navedenih kategorij morajo biti načrtovane naložbe v sredstva opredeljene po napetostnih nivojih in po posameznih objektih. Izjema so investicije SOPO na področju obratovanja in sistemskih storitev, kjer se lahko uporabi tudi drugačna klasifikacija. Od celotne letne vrednosti načrtovanih naložb v sredstva mora biti najmanj 80 odstotkov vrednosti opredeljene po posameznih objektih ali skupinah objektov. Investicijski načrt mora obvezno vsebovati vire financiranja za celotno vrednost načrtovanega obsega naložb v sredstva.
2.1. Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV)
18. člen
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem omrežja skladno s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva sistemskega operaterja na stroške, in sicer se delijo na:
– nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in
– nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.
(3) Stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so izraženi v eurih in se izračunajo z naslednjo enačbo:
v kateri oznake pomenijo:
SDV(t) = NSDV(t) + NNSDV(t),

NSDV(t)    nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
NNSDV(t)   nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
t          leto regulativnega obdobja.
2.1.1. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)
19. člen
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo:
– stroške materiala;
– stroške storitev;
– stroške dela in
– druge stroške in odhodke.
(2) Kot upravičeni stroški materiala, stroški storitev in drugi stroški iz prvega odstavka tega člena se priznavajo stroški, ki:
– so potrebni za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja;
– so posledica opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja;
– nimajo značaja privatnosti in
– so skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Stroški in odhodki iz prvega odstavka ne vključujejo:
– stroškov škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.) in stroškov škod, ki niso posledica vplivov narave;
– stroškov reklam in sponzorstva;
– stroškov donacij;
– stroškov dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– stroškov, ki se nanašajo na privatno življenje;
– odhodkov za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– odhodkov za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– odhodkov za davke;
– odhodkov za obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
– odhodkov v višini 50 % stroškov reprezentance;
– odhodkov za plače in nadomestila plač ter nagrade vajencem;
– odhodkov za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo;
– odhodkov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji;
– stroškov in odhodkov iz prvega odstavka tega člena, ki so vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– stroškov, ki se nanašajo na prejemke delavcev iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja in
– prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki se nanašajo na ostala sredstva.
(4) Upravičenost stroškov od vključno pete do vključno trinajste alineje tretjega odstavka tega člena se presoja po predpisih, ki urejajo davčno zakonodajo.
(5) Upravičeni stroški, ki se nanašajo na prejemke zaposlenih, se priznavajo v višini, ki se obračuna skladno z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Ne priznavajo pa se stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in udeležbe na dobičku. Stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in iz udeležbe na dobičku so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati) ter se skladno z regulativno prakso krijejo iz donosa.
(6) Upravičenost nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se ugotavlja v odvisnosti od upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili določeni za pretekla in tekoče regulativno obdobje, na podlagi kriterijev iz 16. člena tega akta ali primerjalnih analiz učinkovitosti.
(7) Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja so določeni v obsegu, ki ob upoštevanju zahtevane učinkovitosti zagotavlja doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.
(8) Z opredelitvijo faktorja zahtevane učinkovitosti (faktor U) se pri določanju upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja zahteva povečevanje učinkovitosti sistemskega operaterja.
(9) Faktor U agencija določi upoštevaje:
– relativno poslovno uspešnost posameznega sistemskega operaterja;
– načrtovano splošno produktivnost gospodarstva in
– premik mejnega področja.
Faktor U za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.
(10) Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so prilagojeni za načrtovani indeks inflacije. Načrtovani indeks inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja opredeljuje Priloga 1 tega akta.
2.1.2. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)
20. člen
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo stroške:
– zemljiških, vodnih in drugih prispevkov;
– ki izhajajo iz odločitev občinskih in državnih organov ter se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo;
– prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami do kupcev;
– zavarovalnih premij;
– rent in odškodnin, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja;
– izdatkov za varstvo okolja, ki ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja;
– članarin, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom;
– za opravljanje funkcije v nadzornem svetu v višini 50 %;
– članarin SOPO v avkcijskih hišah in
– povezane z delovanjem ENTSO-E (Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo), skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009.
(2) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med SOPO (mehanizem ITC). Navedena vplačila se v okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej, ampak se ugotavljajo in priznavajo v postopku regulativnega nadzora.
(3) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi razliko:
– med stroški škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.), ki jih prizna zavarovalnica in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev, ter pripadajočimi prihodki iz naslova odškodnin zavarovalnic za povrnitev teh škod in
– med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki in prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo.
(4) V okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja se razlika iz prejšnjega odstavka tega člena ne načrtuje vnaprej, ampak se ugotavlja in priznava v postopku regulativnega nadzora.
(5) Razliko med stroški škod in odškodninami zavarovalnic ter razliko med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki in prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, uveljavlja sistemski operater na podlagi poročila za posamezno leto. Vsebino in obliko poročila pripravi agencija in ga posreduje sistemskemu operaterju v okviru zbiranja podatkov o poslovanju v posameznem letu.
2.2. Stroški električne energije za izgube v omrežju (SEEI)
21. člen
(1) Stroški električne energije za izgube v omrežju se določijo na podlagi priznanih ugotovljenih količin izgub električne energije ob upoštevanju priznane cene električne energije, določene po četrtem odstavku tega člena.
(2) Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega omrežja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 68. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v zadnjem petletnem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na distribucijskem omrežju se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijsko omrežje oddajajo proizvajalci, priključeni na to omrežje, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega omrežja.
(3) Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosno omrežje se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 68. člena tega akta ter priznane ocene količin izgub kot posledice tranzitnih pretokov električne energije. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem omrežju v preteklem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na prenosnem omrežju se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim omrežjem ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosno visokonapetostno omrežje v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, nameščenih na čezmejnih povezovalnih vodih, na točki, kjer se nahaja referenčna meritev med sosednjima sistemskima operaterjema prenosnega omrežja.
(4) Postopek ugotavljanja priznane cene električne energije za izgube v omrežju določa Priloga 1 tega akta.
2.3. Stroški sistemskih storitev (SSS)
22. člen
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren SOPO, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev na območju Republike Slovenije.
23. člen
(1) Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora SOPO izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena, za vse ponudnike posameznih sistemskih storitev hkrati. SOPO pridobi ponudbe za eno ali več let.
(2) V povabilu za zbiranje ponudb mora SOPO določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje, in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve, in sicer najmanj:
a) za sekundarno regulacijo frekvence in moči:
– obseg ponujene rezerve moči v MW in
b) za minutno rezervo za terciarno regulacijo:
– obseg ponujene rezerve moči v MW;
– število zagonov rezerve na leto;
– odzivni čas aktiviranja rezerve;
– minimalni čas med dvema zagonoma rezerve;
– znižanje proizvodnje za pokrivanje izpadov večjih porabniških enot in
– možnost uporabe rezerve pri izravnavi odstopanj EES;
c) za regulacijo napetosti in jalove moči:
– ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za lokalno regulacijo napetosti in
– ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za daljinsko avtomatsko regulacijo napetosti;
d) za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
– seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve.
(3) Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno, pri čemer se lahko za izbiro najugodnejšega ponudnika upošteva tudi možnost sklenitve pogodb za obdobje, daljše od enega leta, če je na ta način zagotovljena nižja cena.
(4) Ne glede na določbo 22. člena tega akta lahko SOPO del potrebne rezerve moči za izvajanje sistemske storitve minutne rezerve za terciarno regulacijo zagotovi tudi od ponudnikov, ki zagotavljajo izvajanje te storitve iz objektov ali elektroenergetskih sistemov zunaj območja Republike Slovenije.
(5) Pri zagotavljanju sistemskih storitev za terciarno regulacijo lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na učinkoviti rabi energije ter vključevanju razpršenih virov proizvodnje in so manjši viri lahko agregirani v regulacijske enote, katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v elektroenergetskem sistemu.
24. člen
(1) SOPO izdela poročilo o zagotavljanju potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje poslovno leto ali naslednje regulativno obdobje, iz katerega izhaja:
– količinski obseg posameznih sistemskih storitev, ki ga letno določi SOPO na podlagi predpisa, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja;
– povabilo za zbiranje ponudb;
– prejete ponudbe in
– sklenjene pogodbe.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena SOPO posreduje agenciji najkasneje do 30. septembra tekočega leta za obdobje, opredeljeno v prejšnjem odstavku tega člena.
25. člen
(1) Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev skladno z določili iz 23. člena in 24. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom.
(2) Če SOPO pri izbiri ponudnikov sistemskih storitev ni upošteval kriterijev iz 23. člena tega akta, agencija prizna upravičene stroške sistemskih storitev na podlagi gibanja cen sistemskih storitev v preteklih letih in gibanja cene energije.
2.4. Amortizacija (AM)
26. člen
(1) Izračun amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, temelji na metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Amortizacija sredstev se izračuna glede na amortizacijsko osnovo in amortizacijsko stopnjo, ki upošteva predvideno dobo koristnosti sredstev. Amortizacijske stopnje, ki so višje od davčno priznanih, se ne priznajo. Prav tako se ne prizna amortizacija, ki je vezana na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(3) Za potrebe izračuna regulativnega okvira se amortizacija nove energetske infrastrukture določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v posameznih letih regulativnega obdobja s predvideno 35-letno dobo koristnosti sredstev. V predvidenem prvem letu amortiziranja se upošteva polovična vrednost določene amortizacije.
(4) Za potrebe izračuna regulativnega okvira se amortizacija novih ostalih sredstev določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v ostala sredstva v posameznih letih regulativnega obdobja s predvideno 20-letno dobo koristnosti sredstev. V predvidenem prvem letu amortiziranja se upošteva polovična vrednost določene amortizacije.
(5) Amortizacija sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Amortizacija sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah daljnovodov, se prizna glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, amortizacija ni upravičen strošek. Sistemski operater mora potrebna sredstva za pridobitev služnosti vključiti v načrte razvoja omrežij. Od 1. januarja 2013 se morajo služnostne pravice na trasah daljnovodov voditi po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.
(6) Če sistemski operater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora za obračunano amortizacijo, ki presega davčno priznano, od 1. januarja 2013 dalje voditi posebne računovodske evidence.
(7) Če se med življenjsko dobo sredstvo prevrednoti na višjo vrednost ali preproda po višji vrednosti, se za potrebe tega akta upoštevajo nabavna vrednost ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.
(8) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat.
(9) Izračun amortizacije za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.
2.5. Reguliran donos na sredstva (RDS)
27. člen
(1) Reguliran donos na sredstva, izražen v eurih, se ugotavlja na podlagi povprečne vrednosti regulativne baze sredstev in priznane višine čistih obratnih sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, ter tehtanega povprečnega stroška kapitala, kar izražata naslednji enačbi:
RDS(t) = PVS(t) x TPSK
PVS(t) = PVRB(t) + PVČOS(t),
v katerih oznake pomenijo:
RDS(t)     reguliran donos na sredstva,
PVS(t)     povprečna regulativna vrednost sredstev,
PVRB(t)    povprečna vrednost regulativne baze sredstev,
PVČOS(t)   priznana višina čistih obratnih sredstev,
TPSK       tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v
           odstotku (WACC – Weighted Average Cost of Capital),
t          leto regulativnega obdobja.
(2) V okviru reguliranega donosa na sredstva se lahko priznava dodatni donos v obliki spodbud za projekte razvoja pametnih omrežij.
(3) Izračun reguliranega donosa na sredstva za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.
2.5.1. Regulativna baza sredstev
2.5.1.1. Izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev
28. člen
(1) Za izračun donosa se kot osnova upošteva povprečna vrednost regulativne baze sredstev v vsakem posameznem letu regulativnega obdobja, ki je izražena v eurih in se izračuna iz otvoritvene in zaključne vrednosti z naslednjo enačbo:
             OVS(t) + ZVS(t)
PVRB(t) = -------------------
                    2
(2) V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista opredmetena osnovna sredstva v uporabi in neopredmetena sredstva v uporabi, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja.
(3) V vrednost osnovnega sredstva v uporabi in neopredmetenega sredstva v uporabi se za potrebe regulative ne priznavajo stroški obresti v zvezi s pridobitvijo osnovnega sredstva v uporabi in neopredmetenega sredstva v uporabi.
(4) Če sistemski operater pripiše stroške obresti osnovnim sredstvom v uporabi in neopredmetenim sredstvom v uporabi, mora za potrebe regulative voditi evidence teh sredstev brez stroškov obresti.
(5) Sredstva, vključena v povprečno vrednost regulativne baze sredstev, zagotavljajo doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.
29. člen
(1) V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava donos (brezplačno prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s sovlaganji, in sredstva, financirana z namenskimi sredstvi od prezasedenosti) na prvi dan regulativnega obdobja.
(2) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev je izražena v eurih in se izračuna z naslednjo enačbo:
v kateri oznake pomenijo:
ZVS(t) = OVS(t) + NS(t) - AM(t) - IS(t) - BPS(t),

OVS(t)   otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za
         leto t regulativnega obdobja: neodpisana vrednost
         neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
         sredstev na prvi dan leta t, zmanjšana za vrednost
         sredstev, na katere se ne priznava donos;
NS(t)    nova sredstva = vrednost naložb v neopredmetena
         sredstva in opredmetena osnovna sredstva v letu t,
         potrebnih za izvajanje regulirane dejavnosti;
AM(t)    amortizacija za leto t regulativnega obdobja,
         zmanjšana za amortizacijo BPS(t);
IS(t)    neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t
         regulativnega obdobja;
BPS(t)   vrednost novih sredstev v letu t regulativnega
         obdobja, na katera se ne priznava donos (brezplačno
         prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s
         sovlaganji, in sredstva, financirana z namenskimi
         sredstvi od prezasedenosti);
ZVS(t)   zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto
         t regulativnega obdobja: neodpisana vrednost
         neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
         sredstev na zadnji dan leta t.
(3) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev za leto t+1 regulativnega obdobja.
(4) V izračunu regulativne baze sredstev se upoštevajo neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju ali prvem lastniku omrežja, ter naknadna vlaganja v sredstvo.
2.5.1.2. Načrtovane naložbe v sredstva
30. člen
(1) Pri opredelitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz veljavnih načrtov razvoja omrežij med pripravo regulativnega okvira.
(2) Vključevanje novih naložb v regulativno bazo sredstev posameznega leta regulativnega obdobja določa Priloga 1 tega akta.
2.5.1.3. Priznana višina čistih obratnih sredstev
31. člen
(1) Priznana višina čistih obratnih sredstev se ugotavlja na podlagi povprečnih vrednosti zalog (PVZ), povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev (PVKPT) in povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih obveznosti (PVKPO).
(2) Priznana višina čistih obratnih sredstev je izražena v eurih in se izračuna na podlagi podatkov iz bilance stanja sistemskega operaterja za leto, ki se konča pred letom določitve regulativnega okvira, na podlagi naslednje enačbe:
PVČOS(t) = PVZ(t) + PVKPT(t) - PVKPO(t)
(3) Povprečne vrednosti, navedene v enačbi, se izračunajo iz otvoritvene in končne vrednosti posameznih kategorij čistih obratnih sredstev in se v regulativnem obdobju ne spreminjajo.
2.5.2. Tehtani povprečni strošek kapitala
32. člen
Tehtani povprečni strošek kapitala se uporabi za izračun donosnosti za regulativno obdobje z naslednjo enačbo:
          DLK * SLK
TPSK = --------------- + DDK * SDK,
          1 - EDS
v kateri oznake pomenijo:
TPSK     tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v
         odstotku;
DLK      delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju:
         (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost
         lastniškega kapitala+ vrednost dolžniškega
         kapitala);
SLK      strošek lastniškega kapitala, izražen v odstotku;
DDK      delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju
         (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost
         lastniškega kapitala+ vrednost dolžniškega
         kapitala);
SDK      strošek dolžniškega kapitala, izražen v odstotku;
EDS      efektivna davčna stopnja v višini, ki izhaja iz
         ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega
         poslovanja podjetja, izražena v deležu.
2.5.2.1. Strošek lastniškega kapitala in model določanja cen dolgoročnih naložb
33. člen
(1) Za določanje stopnje donosnosti lastniškega kapitala je uporabljen model določanja cen dolgoročnih naložb CAPM (Capital Asset Pricing Model).
(2) V izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala je upoštevana tudi načrtovana inflacija.
2.5.2.2. Strošek dolžniškega kapitala
34. člen
Strošek dolžniškega kapitala se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na podlagi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.
2.5.2.3. Delež lastniškega (DLK) in delež dolžniškega kapitala (DDK)
35. člen
Agencija pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala upošteva ciljno optimalno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom. Ciljno razmerje opredeljuje Priloga 1 tega akta.
2.5.2.4. Prilagoditev za obdavčitev
36. člen
Strošek lastniškega kapitala se prilagodi z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja.
2.6. Kakovost oskrbe
37. člen
(1) Agencija za dosego cilja iz tretje alineje 4. člena tega akta izvaja reguliranje z upoštevanjem kriterijev kakovosti oskrbe. Tako spodbuja vlaganja v razvoj omrežja, ki prinašajo največje koristi, in zagotavlja racionalno vodenje, obratovanje in vzdrževanje omrežja. Reguliranje s kakovostjo oskrbe je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces tako, da se raven kakovosti, ki jo regulira, čim bolj ujema z želenimi (referenčnimi) veličinami, ne glede na motnje, ki jim je elektroenergetsko omrežje izpostavljeno.
(2) Temelj ekonomskega reguliranja s kakovostjo oskrbe so informacije, ki jih agencija pridobiva iz procesa nadzora kakovosti oskrbe pri sistemskih operaterjih, in obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun parametrov kakovosti oskrbe, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje.
38. člen
(1) Nadzor kakovosti oskrbe pri sistemskem operaterju obsega:
– merjenje in spremljanje veličin, potrebnih za izračun parametrov kakovosti, ki obsegajo stalni in občasni monitoring kakovosti napetosti ter beleženje časa nastanka dogodkov v omrežju in beleženje stanj poslovnih procesov pri izvajanju storitev;
– zajem in obdelavo podatkov o kakovosti oskrbe, ki obsega zajem in shranjevanje podatkov ter izračun posameznih parametrov in kazalnikov s področja neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti;
– poročanje o kakovosti oskrbe in izdajanje potrdil, ki obsegata pripravo poročil in posredovanje le-teh upravi, ministrstvu, pristojnemu za energijo, agenciji in uporabnikom ter pripravo izjav o skladnosti oziroma neskladnosti kakovosti napetosti.
(2) Če sistemski operater skladno z določili 23.a člena EZ prenese izvajanje nalog, povezanih z nadzorom kakovosti oskrbe, na tretjo osebo, mora v pogodbi, s katero prenese izvajanje teh nalog, zagotoviti, da bo ta oseba na območju distribucijskega omrežja, na katerem izvaja te naloge, izvajala nadzor in omogočila presoje kakovosti oskrbe skladno z določili tega akta.
39. člen
Sistemski operaterji so dolžni posredovati agenciji vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti oskrbe ter način in dinamika poročanja sistemskega operaterja so določeni v splošnem aktu iz tretjega odstavka 89. člena EZ.
40. člen
Agencija za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe spremlja kakovost oskrbe, ki se deli na:
– kakovost napetosti;
– komercialno kakovost in
– neprekinjenost napajanja.
41. člen
(1) Kakovost napetosti je skupek tehničnih karakteristik napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika, ki so predpisane v tehničnih standardih. Sistemski operater je dolžan uporabniku zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z veljavno zakonodajo in stanjem tehnike.
(2) Sistemski operater skladno z veljavno zakonodajo in tehničnimi standardi vzpostavi stalno spremljanje in periodično preverjanje stanja kakovosti električne energije, in sicer na zbiralkah VN/VN in VN/SN razdelilnih transformatorskih postaj, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem in na točkah povezav prenosnega omrežja s sosednjimi sistemi. Na zahtevo oziroma po potrebi preverja kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.
(3) Za preverjanje kakovosti napetosti iz drugega odstavka tega člena spremlja SODO na distribucijskem omrežju vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odstopanje omrežne frekvence, odkloni napajalne napetosti, hitre spremembe napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, signalne napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti, upadi in porasti napetosti, tranzientne prenapetosti). Za ocenjevanje ustreznosti kakovosti električne napetosti na prenosnem omrežju SOPO uporablja standard SIST EN 50160.
42. člen
Komercialna kakovost označuje vidike kakovosti storitev, ki izhajajo iz odnosa med sistemskim operaterjem in uporabnikom omrežja. Raven komercialne kakovosti se vrednoti s kakovostjo posameznih storitev, ki jih sistemski operater nudi uporabnikom, in sicer:
– priključevanje na omrežje (obravnava zahtev, izdaja ocene stroškov za izvedbo del, aktiviranje priključka na električno omrežje, priprava pogodb itd.);
– obveščanje o načrtovanih prekinitvah napajanja;
– izdaja informacij o stroških in plačilih, priprava odgovorov na povpraševanja;
– storitve klicnih in informacijskih centrov;
– storitve na prevzemno-predajnih mestih (obiski, zamenjava varovalk, odklopi in priklopi itd.);
– reševanje pritožb (kakovost napetosti, računi, plačila itd.);
– vzdrževanje merilnih naprav.
43. člen
(1) Neprekinjenost napajanja se spremlja s parametri na podlagi števila in trajanja prekinitev ter s količinami nedobavljene energije zaradi prekinitev napajanja. Sistemski operater vodi register podatkov o prekinitvah napajanja za celotno omrežje in za vsa prevzemno-predajna mesta.
(2) Za neprekinjenost napajanja se uporabljajo parametri, objavljeni v splošnem aktu iz 39. člena tega akta.
44. člen
Namen reguliranja s kakovostjo oskrbe je:
– doseči tako neprekinjenost napajanja, da bodo prekinitve napajanja čim manj pogoste in da bodo čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti;
– pri udeležencih na trgu električne energije vzpostaviti razmere, ki bodo spodbujale izboljšanje neprekinjenosti napajanja odjemalcev;
– uvesti ukrepe in postopke skladno s stanjem tehnike za optimalno raven neprekinjenosti napajanja glede na trenutna in načrtovana obratovalna stanja;
– zajamčiti ustrezno raven netehnične oziroma komercialne kakovosti, ki se odraža pri izvajanju posameznih storitev;
– zagotavljati raven kakovosti napetosti, kot jo opredeljuje standard SIST EN 50160;
– spodbuditi vlaganje v infrastrukturo in ustrezno podpreti procese delovanja in vzdrževanja, da bodo trajno doseženi cilji, opisani v prejšnjih točkah.
45. člen
(1) Načini reguliranja, ki jih agencija uporabi za posamezno vrsto kakovosti oskrbe, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe;
– funkcijska povezava med neprekinjenostjo napajanja in dejanskimi upravičenimi stroški sistemskega operaterja;
– določitev minimalnih standardov kakovosti.
(2) Pri javni objavi rezultatov analiz stanja kakovosti napetosti iz prve alineje prvega odstavka tega člena agencija upošteva minimalne standarde kakovosti napetosti, ki so določeni z veljavnimi tehničnimi standardi iz 59. člena tega akta.
(3) Reguliranje s kakovostjo oskrbe na področju SOPO se izvaja le na način iz prve alineje prvega odstavka 45. člena.
46. člen
Agencija javno objavi podatke o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe, ki so opredeljeni v 39. členu tega akta glede na koristnost in učinke objave podatkov ter upoštevaje pravila poslovne etike. Za javno objavo se šteje objava na spletnih straneh agencije, v letnih poročilih agencije ali v okviru elektronskih in tiskanih publikacij.
47. člen
(1) Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti.
(2) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti oskrbe (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki jo je sistemski operater zavezan zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku. Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov je uporabnik upravičen do kompenzacije.
(3) Sistemski standardi določajo povprečno raven kakovosti, ki jo je sistemski operater zavezan zagotavljati v celotnem omrežju ali na posameznih območjih distribucijskega omrežja.
(4) Minimalne standarde kakovosti oskrbe za izbrane elemente kakovosti in raven opazovanja kazalnikov določa Priloga 1 tega akta.
2.6.1. Presoja postopka nadzora kakovosti oskrbe
48. člen
(1) Agencija lahko pred določitvijo načrtovanih upravičenih stroškov novega regulativnega obdobja presodi podatke o kakovosti oskrbe zadnjega leta preteklega regulativnega obdobja in vseh let, razen zadnjega leta tekočega regulativnega obdobja (), ki jih je posredoval sistemski operater ali tretja oseba, ki za sistemskega operaterja izvaja določene naloge. Presoja se izvede v tekočem letu regulativnega obdobja za izbrano preteklo leto.
(2) Sistemski operater mora zagotoviti hrambo vseh podatkov, ki so potrebni za izvedbo presoje, za obdobje prejšnjega in tekočega regulativnega obdobja.
(3) Presojo pri sistemskem operaterju oziroma tretji osebi iz prejšnjega stavka (v nadaljnjem besedilu: presojevanec) izvajajo pooblaščene osebe agencije (v nadaljnjem besedilu: presojevalci). Presoja se izvaja na mestu, kjer so na voljo podatki.
(4) Agencija napove postopek presoje v pisni obliki najpozneje 14 dni pred izvedbo postopka in hkrati sporoči imena presojevalcev ter področje presoje. Presojevanec mora agenciji sporočiti ime odgovorne osebe, ki bo sodelovala v postopku presoje, in potrditi datum napovedane presoje. Agencija na zahtevo presojevanca datum izvedbe postopka presoje prestavi za največ pet delovnih dni od napovedanega datuma. Pisno zahtevo za prestavitev datuma mora presojevanec agenciji posredovati v petih delovnih dneh po prejemu pisne napovedi postopka presoje. Vsak udeleženec v postopku presoje nosi svoje stroške.
49. člen
Načrtovanje in določitev domene podatkov za presojo se izvede na podlagi analiz posredovanih podatkov, ki jih izvaja agencija in so shranjeni v podatkovni bazi agencije. Pri presoji se za posamezno vrsto kakovosti oskrbe iz 40. člena pregleda vzorec, ki zajema najmanj deset dogodkov oziroma podatkov, ki so podlaga za izračun ravni kakovosti izvedenih storitev. O izvedenem postopku presoje presojevalec sestavi zapisnik, ki ga podpišeta vodja presojevalcev in pooblaščeni predstavnik presojevanca. Po končani presoji presojevalci pripravijo poročilo, ki ga vročijo presojevancu. Priloga poročilu je tudi zapisnik o pregledu.
50. člen
(1) Presojevalec pri presoji ugotavlja učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe, točnost registriranja podatkov, natančnost izračuna parametrov in pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov.
(2) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se ugotavlja s presojo izvajanja procesa nadzora kakovosti oskrbe, z izpraševanjem presojevanca po vnaprej pripravljenem vprašalniku in zajema:
– postopke za beleženje in merjenje parametrov;
– postopke za obdelavo in hrambo podatkov;
– postopke za poročanje podatkov;
– postopke uporabe in varovanja podatkov (dostop, avtorizacija itd.);
– organizacijske vidike izvajanja nadzora kakovosti oskrbe;
– tehnično podporo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe (informatizacija, avtomatizacija, telekomunikacije itd.) in
– druge procesne vidike.
(3) Točnost registriranja dogodkov se ugotavlja z analizo postopkov registracije dogodkov v okviru procesa nadzora kakovosti oskrbe in se opredeli po lestvici iz 51. člena tega akta.
(4) Natančnost izračuna parametrov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s primerjavo izračunov parametrov kakovosti oskrbe, ki so jih naredili presojevalci, s tistimi, ki jih je opravil presojevanec ali sistem za procesiranje podatkov v upravljanju presojevanca.
(5) Pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s pregledom dokumentacije, na podlagi katere je presojevanec izvzel dogodke, na katere ni mogel vplivati (višja sila oziroma tuji vzroki).
51. člen
(1) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se izraža s pozitivnim mnenjem, pozitivnim mnenjem s pridržkom ali negativnim mnenjem presojevalca na podlagi rezultatov vprašalnika pri izpraševanju presojevanca.
(2) Kazalnik točnosti registriranja dogodkov se določi z uporabo lestvice uteži za posamezno vrsto netočnosti:
+--------+------------------------------------------+----------+
|  Utež  |Točnost registriranja dogodkov            |Delež v % |
+--------+------------------------------------------+----------+
|   0,0  |postopki dopuščajo, da posamezni dogodki  |    0     |
|        |niso registrirani                         |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
|   0,5  |postopki zagotavljajo registriranje vseh  |    50    |
|        |dogodkov, vendar dopuščajo odstopanja v   |          |
|        |točnosti registriranja časa, števila      |          |
|        |dogodkov, števila prizadetih uporabnikov  |          |
|        |ali kakršne koli kombinacije navedenih    |          |
|        |odstopanj                                 |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
|   1,0  |postopki registrirajo vse dogodke, točno  |   100    |
|        |število prizadetih uporabnikov in točen   |          |
|        |čas trajanja dogodka (prekinitve,         |          |
|        |storitve)                                 |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
(3) Kazalnik predstavlja relativno vrednost glede na utež ugotovljene točnosti registriranja dogodkov in se določi iz zgornje tabele.
(4) Kazalnik natančnosti izračuna je delež pravilno izvedenih izračunov, izražen v odstotkih. Nepravilno izveden izračun parametrov je tisti, ki se razlikuje od izračuna, ki ga opravijo presojevalci (izračun ni opravljen v skladu s splošnim aktom iz 39. člena tega akta).
(5) Kazalnik pravilnosti opredelitve dogodkov je delež pravilno dokumentiranih in razvrščenih dogodkov glede na njihove vzroke (lastni vzrok, tuji vzrok, višja sila), izražen v odstotkih. Nepravilno razvrščen dogodek je tisti, ki ni ustrezno dokumentiran ali ni razvrščen v skladu s splošnim aktom iz 39. člena tega akta.
52. člen
(1) Če je presojevalec ugotovil neučinkovitost procesa nadzora neprekinjenosti napajanja v določenem letu regulativnega obdobja »T(delta)«, se faktor »q(t)« iz 63. člena tega akta za leto »t« izračuna tako, da upošteva minimalno vrednost »« po shemi iz 64. člena tega akta.
(2) Na podlagi pozitivne ocene učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe ali pozitivne ocene učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe s pridržkom, se določi aritmetična srednja vrednost vrednosti kazalnikov točnosti, natančnosti in korektnosti iz 51. člena, ki se zaokroži navzdol na celoštevilčno vrednost.
(3) Pri dobljeni vrednosti:
95 % – 100 %   se »q(t)« izračuna po shemi iz 64. člena tega akta;
94 % – 60 %    je presojevanec pozvan, da v desetih delovnih
               dnevih odpravi nepravilnosti in popravi podatke,
               agencija pa ponovi postopek presoje;
0 % – 59 %     se upošteva faktor »q(t)«, ki odraža minimalno
               vrednost po shemi iz 64. člena tega akta
(3) Vsak postopek presoje se lahko ponovi le enkrat. Če se v ponovljenem postopku presoje ponovno pokažejo nepravilnosti, ki se po metodologiji tega člena odrazijo v vrednosti manj kot 95 %, se upošteva faktor »q(t)« iz 63. člena tega akta za leto »t«, ki odraža minimalno vrednost po shemi iz 64. člena tega akta.
2.6.2. Minimalni standardi kakovosti oskrbe
53. člen
(1) Zajamčene standarde neprekinjenosti napajanja, ki jih mora zagotavljati sistemski operater, določa Priloga 1 tega akta.
Določeni so z:
– maksimalnim dopustnim skupnim trajanjem in številom dolgotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, daljše od treh minut), ki so posledica lastnih vzrokov operaterja za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim dopustnim skupnim številom kratkotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so krajše ali enake trem minutam) za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim trajanjem posamezne dolgotrajne prekinitve ne glede na vzrok prekinitve.
(2) Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do kompenzacije. Prizadeti uporabnik jo prejme od sistemskega operaterja na pisno zahtevo.
54. člen
Kazalniki neprekinjenosti napajanja, ki se lahko uporabljajo za sistemske standarde neprekinjenosti napajanja, so SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI, MAIFI, MAIFI(E) in ENS. V reguliranju se lahko uporabi le del nabora navedenih kazalnikov. Obdobje, v katerem se zahteva zagotavljanje sistemskih standardov, ne more biti krajše od enega koledarskega leta, obenem pa ne sme biti daljše od regulativnega obdobja, skrajšanega za eno koledarsko leto.
55. člen
(1) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je sistemska raven kakovosti distribucijskega omrežja ali posameznega območja distribucijskega omrežja oziroma prenosnega omrežja, ki jo sistemski operater z ustreznimi ukrepi postopoma doseže v predvidenem obdobju, ki lahko presega časovni okvir regulativnega obdobja.
(2) Ciljna raven se izraža s kazalniki neprekinjenosti napajanja iz 54. člena za določeno vrsto ali obseg omrežja (mestno, mešano, podeželsko, za območje distribucijskega omrežja ali za celotno omrežje) in določa optimalno raven neprekinjenosti napajanja za vrsto ali obseg omrežja, na katerega se nanaša.
(3) Agencija lahko za posamezno regulativno obdobje postavi nove ciljne ravni neprekinjenosti napajanja na podlagi izsledkov analiz načrtov razvoja omrežij, učinkov realiziranih investicij ter drugih ukrepov ali na podlagi ugotovitve, da je ciljna raven kakovosti za vrsto ali obseg omrežja, na katerega se nanaša, že dosežena.
(4) Vrsto in vrednosti kazalnikov, ki opredeljujejo ciljno raven neprekinjenosti napajanja, metodo za določitev ciljne ravni neprekinjenosti napajanja in ciljne vrednosti kazalnikov neprekinjenosti napajanja, določa Priloga 1 tega akta.
56. člen
(1) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja določajo:
– referenčno raven kakovosti, ki jo mora sistemski operater zagotoviti v vnaprej določenem obdobju v distribucijskem omrežju ali na posameznih območjih distribucijskega omrežja oziroma v prenosnem omrežju s ciljem postopnega približevanja dosegane ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti ali
– referenčno območje ravni kakovosti, v okviru katere mora sistemski operater v vnaprej določenem obdobju zagotavljati raven kakovosti v distribucijskem omrežju ali na posameznih območjih distribucijskega omrežja oziroma v prenosnem omrežju za ohranitev ravni neprekinjenosti napajanja v okviru referenčnega območja.
(2) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se kot referenčna vrednost oziroma območje določijo:
– z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali
– z zahtevano absolutno ravnijo neprekinjenosti napajanja, določeno glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali
– z zahtevo po ohranitvi ravni neprekinjenosti napajanja znotraj referenčnega območja, določenega z vrednostmi kazalnikov neprekinjenosti napajanja.
(3) Izhodiščna raven kakovosti je enaka doseženi ravni neprekinjenosti napajanja v preteklem obdobju.
(4) Zahtevano izboljšanje ravni neprekinjenosti napajanja (sistemski standardi neprekinjenosti napajanja za določeno obdobje regulativnega okvira) se lahko spreminjajo ali so konstantni. Določajo referenčno gibanje ravni kakovosti proti ciljni ravni. Ko sistemski operater z ukrepi doseže predpisane ciljne ravni kakovosti, se zahteva le še ohranitev ravni kakovosti. Obdobje, v katerem agencija od sistemskega operaterja pričakuje dosego ciljnih ravni, je posredno odvisno od sheme zahtevanega izboljšanja posameznih kazalnikov neprekinjenosti napajanja. Če sistemski standardi določajo referenčno območje ravni kakovosti, je le-to konstantno za čas trajanja regulativnega obdobja.
(5) Pri oblikovanju sheme zahtevanega izboljšanja agencija upošteva tudi značilnosti omrežja in okoljske, geografske ter demografske značilnosti posameznega območja distribucijskega sistema.
(6) Sistemske standarde neprekinjenosti napajanja v distribucijskem omrežju ali na posameznih območjih distribucijskega omrežja in v prenosnem omrežju določa Priloga 1 tega akta.
57. člen
Sistemski standardi komercialne kakovosti se nanašajo na vnaprej določeno minimalno raven kakovosti izvajanja storitev, ki jo uporabniki lahko pričakujejo od sistemskega operaterja z določenim deležem odstopanja.
58. člen
Zajamčeni standardi komercialne kakovosti se nanašajo na minimalne ravni kakovosti storitev, ki jih je sistemski operater zavezan zagotavljati vsem uporabnikom. Ob dokazanem neizpolnjevanju zajamčenih standardov kakovosti storitev so uporabniki upravičeni do kompenzacije, ki jo prejme prizadeti uporabnik od izvajalca posamezne storitve na pisno zahtevo.
59. člen
Minimalni standardi kakovosti napetosti so opredeljeni v veljavnih tehničnih standardih (SIST EN 50160 za distribucijsko omrežje v normalnih obratovalnih pogojih).
60. člen
(1) Sistemski operater je dolžan na zahtevo uporabnika vsako dokazano odstopanje od zajamčenih standardov ustrezno kompenzirati. Celotni stroški, ki nastajajo zaradi kompenzacij, niso upravičeni stroški sistemskega operaterja.
(2) Če SODO po lastni krivdi krši zajamčene standarde kakovosti, mora uporabniku na njegovo zahtevo povrniti znesek, ki je določen kot kompenzacija za posamezne zajamčene standarde kakovosti oskrbe.
(3) Shemo kompenzacij za posamezno vrsto zajamčenih standardov določa Priloga 1 tega akta.
61. člen
(1) Agencija lahko odobri izvzetje posameznih minimalnih standardov kakovosti na področju komercialne kakovosti iz reguliranja po tretji alineji prvega odstavka 45. člena tega akta, če SODO:
– dokaže pravočasen pristop k zagotovitvi pogojev za spremljanje parametrov komercialne kakovosti in
– zagotovi pravočasno spremljanje ustrezno zmanjšanega nabora minimalnih standardov kakovosti.
(2) Izvzetje iz reguliranja ni možno za tiste minimalne standarde kakovosti, ki jih določajo drugi predpisi.
2.6.3. Funkcijska povezava med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in dejanskimi upravičenimi stroški SODO
62. člen
(1) Spodbude, ki odražajo reguliranje s kakovostjo oskrbe (delta S(Q)), se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo na podlagi sistemskih kazalnikov neprekinjenosti napajanja (kriteriji za ocenjevanje upravičenosti stroškov sistemskega operaterja), nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki se ne pokrivajo iz drugih prihodkov (NSDV(Q)), ter vrednosti v tem letu aktiviranih sredstev opreme in nadomestnih delov infrastrukture (NS(Q)).
(2) Nabor sistemskih kazalnikov neprekinjenosti napajanja, na katerih temelji funkcijska povezava neprekinjenosti napajanja z NSDV(Q) in NS(Q), določa Priloga 1 tega akta.
63. člen
(1) Spodbuda (v obliki zmanjšanja ali povečanja obsega upravičenih stroškov) se določa glede na odstopanje dosežene ravni neprekinjenosti napajanja od referenčne ravni s pomočjo funkcijske povezave med dejanskimi upravičenimi stroški SODO in neprekinjenostjo napajanja (shema upravičenosti (NSDV(Q)) in (NS(Q)). Odraža se v deležu upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q) SODO.
(2) Shema upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q) je matematično določena s kosoma linearno funkcijo. Funkcija je izražena z matematičnim modelom »metode razredov kakovosti z interpolacijo na robu« in je navzgor in navzdol omejena z vnaprej določenim deležem dejanskih NSDV(Q) in NS(Q) .
(3) Shema upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q) določa faktor »q(t)« za distribucijsko omrežje oziroma posamezno območje distribucijskega omrežja in za posamezno leto.
q(t) = f (q(K))
Faktor »q(t)« je odvisen od faktorjev »q(K)«, ki je funkcija odstopanj izbranega kazalnika neprekinjenosti napajanja od referenčne vrednosti in je lahko pozitiven ali negativen.
64. člen
(1) Faktor »q(K)« se izračuna glede na odstopanje dosežene ravni kakovosti (K(dos)) od referenčne vrednosti (K(ref)) z uporabo sheme upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q) in se izračunava za vsak reguliran kazalnik kakovosti posebej.
q(K) = f(delta K)
»K« predstavlja posamezen kazalnik, z »delta K« pa se določi odstopanje dosežene ravni kakovosti, ki je izraženo z odstopanjem dosežene vrednosti posameznega kazalnika K(dos) od referenčne vrednosti K(ref):
                 K(ref) - K(dos)
 delta K = -------------------- * 100,
                     K(ref)
kjer je:
K(ref)   referenčna vrednost posameznega kazalnika, določena
         na podlagi sistemskih standardov neprekinjenosti
         napajanja;
K(dos)   dejanska dosežena vrednost posameznega kazalnika v
         obdobju opazovanja.
(2) Faktor »q(K)« se izračuna za distribucijsko omrežje oziroma območje distribucijskega omrežja za posamezni kazalnik kakovosti na koncu vsakega leta regulativnega obdobja za nazaj s pomočjo sheme upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q).
(3) Shemo upravičenosti NSDV(Q) in NS(Q) določa naslednja kosoma linearna funkcija:
65. člen
(1) Izračun faktorja »q(t)« za distribucijsko omrežje oziroma posamezno območje distribucijskega omrežja in posamezno leto »t« določa naslednja enačba:
(2) Ponderje p(K) za posamezni kazalnik »K« in VP določa Priloga 1 tega akta.
66. člen
(1) Vpliv reguliranja s kakovostjo oskrbe na dejanske upravičene NSDV(Q) in NS(Q) SODO za distribucijsko omrežje (izražen v eurih) oziroma za območje distribucijskega omrežja »i« v obdobju »T delta«, za katerega so določeni faktorji »q(t)«, določa naslednja enačba:
(2) Vpliv »delta S(q)(i)« za posamezno območje distribucijskega omrežja »i« se odrazi na načrtovanih upravičenih stroških za to območje v naslednjem regulativnem obdobju.
67. člen
Agencija določi potrebno povečanje oziroma zmanjšanje omrežnine »delta S(Q)« za naslednje regulativno obdobje glede na doseženo kakovost neprekinjenosti napajanja na ravni SODO s pomočjo izravnalnega mehanizma, ki ga opisuje naslednja enačba:
2.7. Količinski letni načrti porabe električne energije
68. člen
(1) Za namen določitve upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je sistemski operater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.
(2) Sistemski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 110. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu novega regulativnega obdobja. Sistemski operater distribucijskega omrežja pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega omrežja.
(3) Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi sistemskih operaterjev in elektroenergetskih bilanc.
69. člen
Sistemski operater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.
70. člen
Skladno s prejšnjim členom tega akta SODO izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje po posameznih odjemnih skupinah iz 110. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega omrežja in
– količine električne energije, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijsko omrežje po posameznem območju distribucijskega omrežja.
71. člen
Skladno z 69. členom tega akta SOPO izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosno omrežje, po posameznih odjemnih skupinah iz 110. člena tega akta in
– količine električne energije, predane na prenosnem omrežju SODO po posameznem območju distribucijskega omrežja, ki so usklajene s SODO.
3. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
72. člen
Upravičeni stroški sistemskega operaterja se pokrivajo iz:
– omrežnine;
– drugih prihodkov iz 76. člena tega akta in
– odstopanj od regulativnega okvira iz preteklih let.
73. člen
Vir za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki se pokrivajo iz omrežnine, je zaračunavanje tarifnih postavk za:
– omrežnino za prenosno omrežje;
– omrežnino za sistemske storitve.
74. člen
Vir za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki se pokrivajo iz omrežnine, je zaračunavanje tarifnih postavk za omrežnino za distribucijsko omrežje.
75. člen
Z zaračunavanjem tarifnih postavk za omrežnino za priključno moč je sistemskemu operaterju zagotovljen namenski vir za financiranje naložb v ojačitve in razvoj obstoječega omrežja, ki so posledica povečanja priključne moči končnih odjemalcev.
76. člen
(1) Kot drugi prihodki se upoštevajo:
– prihodki iz naslova zaračunavanja storitev;
– prihodki od telekomunikacij;
– prihodki iz naslova medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji prenosnega omrežja (mehanizem ITC);
– prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč ter brezplačno prevzetimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi;
– prevrednotovalni poslovni prihodki;
– odškodnine od zavarovalnic iz naslova škod, ki so posledica vplivov narave;
– prihodki od prezasedenosti skladno s predpisi, ki urejajo zadevno področje in
– drugi prihodki, ki izvirajo iz opravljanja regulirane dejavnosti sistemskega operaterja.
(2) Odškodnine iz naslova škod, ki so posledica vplivov narave, in prevrednotovalni poslovni prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, se v okviru regulativnega nadzora upoštevajo v skladu z 20. členom tega akta in pravili iz Priloge 1 tega akta.
(3) Kot drugi prihodki se ne upoštevajo prihodki od prodaje električne energije, finančni prihodki, prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter odškodnine iz naslova škod, ki niso posledica vplivov narave.
(4) Določanje in ugotavljanje drugih prihodkov tega člena določa Priloga 1 tega akta.
77. člen
(1) Odstopanje od regulativnega okvira se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine.
(2) Presežek omrežnine preteklih let se upošteva pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju in se tako namensko uporabi za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja. Primanjkljaj omrežnine preteklih let se upošteva pri določitivi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju.
4. Regulativni okvir
78. člen
(1) Regulativni okvir, ki je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega omrežja, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu končnih odjemalcev za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto obdobja.
(2) V načrtovanih upravičenih stroških je v postavkah nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ter upravičenega donosa na sredstva (prek TPSK) upoštevana prilagoditev za načrtovano inflacijo.
(3) Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, se z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja izvede izravnava.
(4) Izravnava med posameznimi leti regulativnega obdobja je izvedena tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine za regulativno obdobje, pred in po izravnavi enaki.
(5) Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški, ki se pokrivajo iz omrežnine, in načrtovanim zneskom omrežnine posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v presežku / primanjkljaju omrežnine.
79. člen
(1) Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja prenosnega omrežja je tudi opredelitev namenske porabe prihodkov od prezasedenosti pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 714/2009.
(2) Sistemski operater prenosnega omrežja v postopku priprave novega regulativnega obdobja agenciji predloži načrt prihodkov od prezasedenosti po posameznih letih regulativnega obdobja in načrt porabe prihodkov za namene iz člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 po posameznih letih regulativnega obdobja, ki ju agencija prouči z vidika skladnosti s pogoji iz Uredbe (ES) št. 714/2009.
(3) Agencija v regulativnem okviru za sistemskega operaterja prenosnega omrežja ločeno razkrije:
(a) načrtovane prihodke od prezasedenosti, vključno z neporabljenimi prihodki od prezasedenosti zaradi odstopanj od regulativnega okvira;
(b) načrtovane stroške za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (redispatching ...);
(c) načrtovano porabo prihodkov od prezasedenosti za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za namene naložb v omrežje;
(d) načrtovano porabo prihodkov od prezasedenosti za namene znižanja omrežnine;
(e) načrtovani znesek prihodkov od prezasedenosti, ki ga je treba prenesti na ločen interni račun in
(f) načrtovano porabo sredstev iz internega računa za:
– pokrivanje načrtovanih stroškov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in
– namene naložb v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti.
(4) Sistemski operater prenosnega omrežja je dolžan za posamezno leto regulativnega obdobja zagotoviti posebne evidence prihodkov od prezasedenosti, za katere upravičeni stroški še niso nastali, vključno z zneski na ločenem računu po tretjem pododstavku člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009.
(5) Sredstva na ločenem računu se obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti sredstev na ločenem računu in priznane letne obrestne mere, ki jo določa Priloga 1 tega akta.
(6) Povprečna letna vrednost sredstev na ločenem računu za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost salda na začetku posameznega leta in salda na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(7) Vrednost izračunanih obresti skladno z določili tega člena povečuje sredstva na ločenem računu.
(8) Skladno z določili 3. odstavka člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 je sredstva na ločenem računu dovoljeno porabiti izključno za pokrivanje stroškov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in za naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti.
80. člen
Regulativni okvir za posameznega sistemskega operaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnino. Na podlagi navedene odločbe sistemski operater objavi cenik na svojih spletnih straneh.
5. Regulativni nadzor
81. člen
(1) Agencija nadzira izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega poslovnega leta izvaja analize poslovanja sistemskih operaterjev z namenom izvajanja regulativnega nadzora ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
(2) Sistemski operater je zavezan v vseh pogodbenih razmerjih iz 23.a in 23.b člena EZ zagotoviti, da druga pogodbena stranka pravočasno zagotavlja vse podatke, ki jih sistemski operater in agencija potrebujeta za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira.
(3) Osebe iz drugega odstavka 23.a in četrtega odstavka 23.b člena EZ so zavezane za storitve, ki jih izvajajo za sistemskega operaterja, in za sredstva, ki jih dajejo v najem sistemskemu operaterju, voditi ločene računovodske izkaze skladno z EZ kot da izvajajo energetsko dejavnost.
(4) Odstopanja od regulativnega okvira (brez vpliva) delta S(Q)(t) delta RO za posamezno poslovno leto, ki se odražajo v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto znotraj regulativnega obdobja, je zavezan ugotavljati sistemski operater skladno z določili 82. člena tega akta. Pri tem upošteva določila poglavja II tega akta, ki opredeljujejo kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov, in kriterije, ki jih za posamezno regulativno obdobje določa Priloga 1 tega akta.
(5) Vpliv kakovosti oskrbe delta S(Q) je SODO zavezan ugotavljati za posamezno leto znotraj regulativnega obdobja skladno z določili 87. člena tega akta. Pri tem upošteva določila poglavja II tega akta, ki določajo funkcijsko povezavo med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in dejanskimi upravičenimi stroški SODO, ter kriterije, ki jih za posamezno regulativno obdobje določa Priloga 1 tega akta.
(6) Sistemski operater je v roku 15 dni po zaključeni reviziji letnih računovodskih izkazov in letnih poročil zavezan posredovati agenciji vse analitične podatke in revidirano letno poročilo. Najkasneje do 30. julija tekočega leta za preteklo leto je sistemski operater zavezan posredovati agenciji izračun odstopanj od regulativnega okvira in izračun vpliva kakovosti oskrbe na upravičene stroške za posamezno leto.
82. člen
(1) Odstopanja od regulativnega okvira (brez vpliva) delta S(Q)(t) delta RO za posamezno poslovno leto, izražena v eurih, se ugotavljajo:
a) med dejansko realiziranimi in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov, in sicer za:
– omrežnino in;
– druge prihodke;
b) med dejanskimi in načrtovanimi upravičenimi stroški, in sicer za:
– nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja;
– nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja;
– stroške električne energije za izgube;
– amortizacijo;
– stroške sistemskih storitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja in
– reguliran donos na sredstva,
kar ponazarja spodnja enačba:
(2) Dejanski upravičeni stroški in dejansko realizirani viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja so ugotovljeni na podlagi izvedbenih kriterijev in parametrov, kot jih določa Priloga 1 tega akta.
(3) Z namenom preglednega in enotnega pristopa ugotavljanja odstopanj agencija posreduje sistemskemu operaterju računalniški model.
83. člen
(1) Če sistemski operater realizira nižje upravičene stroške, kot so dejanski upravičeni stroški, ugotovljeni na podlagi izvedbenih kriterijev in parametrov, kot jih določa Priloga 1 tega akta, razliko upravičenih stroškov zadrži.
(2) Če sistemski operater realizira višje upravičene stroške, kot so dejanski upravičeni stroški, ugotovljeni na podlagi izvedbenih kriterijev in parametrov, kot jih določa Priloga 1 tega akta, razliko pokriva iz reguliranega donosa na sredstva.
84. člen
(1) Odstopanja od regulativnega okvira, ki se odražajo v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, se obrestujejo (OBR) z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj in priznane letne obrestne mere, ki jo določa Priloga 1 tega akta.
(2) Povprečna letna vrednost odstopanj za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost salda odstopanj na začetku posameznega leta in salda odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(3) Vrednost izračunanih obresti skladno z določili tega člena povečuje oziroma zmanjšuje ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira, ki se pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje upošteva skladno s 86. členom tega akta.
85. člen
(1) Odstopanja od regulativnega okvira v zvezi s prihodki od prezasedenosti (sedma alineja prvega odstavka 76. člena tega akta) in porabo teh prihodkov se ugotavljajo:
– med realiziranimi in načrtovanimi prihodki od prezasedenosti in se upoštevajo v odstopanju od regulativnega okvira delta RO(t);
– med dejanskimi in načrtovanimi stroški za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in se pripišejo sredstvom na internem računu;
– med realiziranimi in načrtovanimi vrednostmi naložb v omrežje in se pripišejo sredstvom na internem računu.
(2) Ob ugotavljanju odstopanj iz prejšnjega odstavka mora biti zadoščeno naslednjim pogojem:
– če je vsota dejanskih stroškov iz druge alineje in vrednosti naložb iz tretje alineje prvega odstavka tega člena nižja od načrtovanih vrednosti, se razlika pripiše na interni račun. Sredstva iz internega računa se lahko porabijo samo za namene iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena;
– dejanski stroški iz druge alineje in vrednost naložb iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ne smejo presegati vsote realiziranih prihodkov od prezasedenosti in stanja na internem računu in
– če je vsota dejanskih stroškov iz druge alineje in vrednosti naložb iz tretje alineje prvega odstavka tega člena nižja od realiziranih prihodkov od prezasedenosti, se razlika do višine načrtovanih sredstev iz druge in tretje alineje prvega odstavka pripiše na interni račun, preostanek pa nameni za omrežnine.
86. člen
(1) Ugotovljena letna odstopanja iz 82. člena tega akta agencija upošteva tako, da odstopanja zadnjega leta preteklega regulativnega obdobja in odstopanja vseh let, razen zadnjega leta tekočega regulativnega obdobja, v katerem se pripravlja novo regulativno obdobje, upošteva pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje, kar ponazarja naslednja enačba:
pri čemer je:
(2) Če agencija do izdaje odločbe iz 80. člena tega akta ne preveri izračunanih odstopanj za predzadnje leto tekočega regulativnega obdobja, se pri določitvi novega regulativnega okvira upoštevajo odstopanja, ki jih izračuna agencija na podlagi razpoložljive dokumentacije. Razlika med že upoštevanim odstopanjem v regulativnem okviru in odstopanjem, izračunanim na podlagi podatkov iz 81. člena, se upošteva pri pripravi naslednjega regulativnega obdobja.
87. člen
(1) Vpliv kakovosti oskrbe na upravičene stroške v posameznem letu regulativnega obdobja »t« se ugotavlja na podlagi faktorjev »q(t)« in dejanskih NSDV(Q) in NS(Q) SODO za distribucijsko omrežje oziroma za območje distribucijskega omrežja »I« in je izražen v eurih:
(2) SODO določi faktorje »q(t)« na podlagi določil točke III1 (Priloga 1) tega akta.
(3) Dejanski upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se določijo na podlagi prvega odstavka točke I5.2 Priloge 1 tega akta.
88. člen
Če agencija ugotovi, da so znotraj regulativnega obdobja nastale bistvene spremembe pri poslovanju sistemskega operaterja, lahko spremeni regulativni okvir že med regulativnim obdobjem.
89. člen
Agencija nadzoruje in presoja resničnost in točnost podatkov, ki so jih posredovali sistemski operaterji za namene določitve upravičenih stroškov in izvajanja regulativnega nadzora. Če agencija ugotovi, da posredovani podatki niso skladni z veljavno metodologijo, ugotovljena odstopanja upošteva pri določitvi omrežnine za naslednje regulativno obdobje. Če agencija ugotovi, da posredovani podatki niso pravilni, se pri določitvi omrežnine za naslednje regulativno obdobje kot odbitna postavka dodatno upošteva en odstotek dejanskih upravičenih stroškov leta, za katerega je ugotovljena nepravilnost. Če agencija ugotovi, da zahtevani analitični podatki niso usklajeni z zahtevanimi zbirnimi podatki, se pri določitvi omrežnine za naslednje regulativno obdobje in za potrebe izračuna odstopanj upoštevajo podatki, ki so za sistemskega operaterja manj ugodni.
III. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE
90. člen
Metodologija za obračunavanje omrežnine v povezavi z metodologijo za določitev omrežnine zagotavlja porazdelitev upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine na posamezne odjemne skupine v odvisnosti od stroškov, ki jih posamezna skupina povzroča v omrežju.
1. Metoda za obračun omrežnine
91. člen
(1) Za obračunavanje omrežnine se uporablja netransakcijska metoda poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk, ki jih plačujejo končni odjemalci na celotnem območju Republike Slovenije v okviru posamezne odjemne skupine oziroma skupine končnih odjemalcev.
(2) Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse napetostne nivoje in za vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino oziroma skupine končnih odjemalcev, razen pri obračunavanju omrežnine, kot je določeno v 116. členu tega akta.
(3) Za razdelitev stroškov po napetostnih nivojih se uporablja bruto pristop za prenosno in distribucijsko omrežje. Ta upošteva načrtovane upravičene stroške sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, ki se pokrivajo iz omrežnine. Končni odjemalec, priključen na SN, in končni odjemalec, priključen na NN, krije tudi sorazmeren delež upravičenih stroškov višjih napetostnih nivojev.
2. Tarifne postavke za omrežnino
92. člen
(1) Za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, ki se pokrivajo iz omrežnine, so določene tarifne postavke za obračunavanje:
– omrežnine za prenosno omrežje;
– omrežnine za distribucijsko omrežje in
– omrežnine za sistemske storitve.
(2) Za zagotavljanje namenskih sredstev za ojačitve in razvoj obstoječega omrežja so določene tarifne postavke:
– omrežnine za priključno moč.
3. Obračunavanje omrežnine
3.1. Odjemne skupine in obračunski elementi
93. člen
Pri obračunavanju omrežnine sistemski operater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto. Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino upoštevaje njegovo uvrstitev glede na napetostni nivo (VN, SN, NN), način priključitve (zbiralke, izvod), režim obratovanja (obratovalne ure) in vrsto odjema.
94. člen
Sistemski operater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:
– obračunske moči,
– prevzete električne (delovne) energije in
– čezmerno prevzete jalove energije.
95. člen
Za uvrščanje končnega odjemalca v skupino končnih odjemalcev in odjemno skupino se uporabljajo naslednji napetostni nivoji:
+--------------------+--------------------+---------------------+
|Oznaka              |      Okrajšava     |Nazivna napetost     |
+--------------------+--------------------+---------------------+
|Visoka napetost     |         VN         |400 kV, 220 kV, 110  |
|                    |                    |kV                   |
+--------------------+--------------------+---------------------+
|Srednja napetost    |         SN         |35 kV, 20 kV, 10 kV  |
+--------------------+--------------------+---------------------+
|Nizka napetost      |         NN         |400 / 230 V          |
+--------------------+--------------------+---------------------+
96. člen
Pri končnih odjemalcih, ki so razvrščeni po napetostnih nivojih prevzemno-predajnega mesta v odjemne skupine na VN, SN in NN in se jim moč meri, se tarifne postavke za del omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje delijo po sezonah.
+------------------+--------------------------------------------+
|VS – višja sezona:|januar, februar, marec, oktober, november,  |
|                  |december                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|NS – nižja sezona:|april, maj, junij, julij, avgust, september |
+------------------+--------------------------------------------+
97. člen
(1) Po dnevnem času se tarifne postavke za omrežnino za prenosno in distribucijsko omrežje delijo na:
– konične tarifne postavke v času KT (za končne odjemalce na VN in SN, ki uporabljajo merilne naprave za evidentiranje 15-minutne konične obremenitve);
– višje dnevne tarifne postavke v času VT in
– nižje dnevne tarifne postavke v času MT.
(2) Višje dnevne tarifne postavke (VT) se obračunavajo od ponedeljka do petka od 6.00 do 22.00. V obdobju, ko velja poletni čas, se za končnega odjemalca, ki nima krmilne naprave z možnostjo programske nastavitve prilagajanja na poletni čas, višje dnevne tarifne postavke obračunavajo od 7.00 do 23.00.
(3) Nižje dnevne tarifne postavke (MT) se obračunavajo v preostalem času in ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00. Če končni odjemalec nima ustrezne krmilne naprave, ki bi evidentirala porabo električne energije v času MT ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se upošteva čas MT glede na sposobnost prilagoditve naprave registraciji odjema ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih.
(4) Če se končni odjemalec odjemne skupine na NN ne odloči za dvotarifni način obračuna omrežnine, se mu omrežnina obračunava po enotarifnem načinu (ET).
(5) Krmilne stikalne ure za preklop dvotarifnih oziroma tritarifnih števcev, ki jih ni mogoče daljinsko nastaviti, so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za uro naprej.
(6) Ure konične dnevne tarifne postavke (KT) določa sistemski operater prenosnega omrežja vsako leto do 15. oktobra za leto vnaprej in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(7) Za končne odjemalce na VN in končne odjemalce na SN, ki uporabljajo merilne naprave za evidentiranje 15-minutne konične obremenitve, veljajo ure KT za čas, ko veljajo konične dnevne tarifne postavke za uporabo elektroenergetskih omrežij. Ure KT veljajo le ob delavnikih, od ponedeljka do petka, in trajajo:
– v času VS šest ur na dan in
– v času NS štiri ure na dan.
98. člen
Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca, ki se mu moč meri, v odjemno skupino enkrat na leto na podlagi letnih obratovalnih ur.
99. člen
(1) Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino »priključitev na zbiralke, razdelilna transformatorska postaja (RTP) oziroma transformatorska postaja (TP)«, če so izpolnjeni pogoji, da je:
(a) priključen z lastnim vodom na zbiralke SN v RTP oziroma zbiralke NN v TP sistemskega operaterja;
(b) izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu;
(c) izpolnjen kriterij minimalne priključne moči (P):
– P >/= 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN) in
– P >/= 130 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).
(2) Ne glede na točko (c) prejšnjega odstavka tega člena lahko sistemski operater končnemu odjemalcu prizna nižji kriterij priključne moči, če ta utemelji potrebo po višji stopnji zanesljivosti napajanja in kakovosti napetosti.
(3) Nižji kriterij priključne moči velja tudi za obstoječega končnega odjemalca, uvrščenega v odjemno skupino priključitev na zbiralkah.
100. člen
Za proizvodne naprave iz obnovljivih virov in proizvodne naprave s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki imajo moč manjšo od 50 kW in so priključene na prevzemno-predajnih mestih, sistemski operater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
101. člen
Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena izključno delovanju siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, sistemski operater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
102. člen
Pri določanju priključne moči, ugotavljanju mesečne obračunske moči ter prevzete električne energije se kilovati (kW), kilovatne ure (kWh) in prevzeta jalova energija (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
103. člen
Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri končnem odjemalcu, ki nima daljinskega merjenja električne energije, obračunski elementi iz 94. člena tega akta za koledarski mesec obračunajo sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.
104. člen
(1) Če se končni odjemalec odjavi ali priključi na omrežje sistemskega operaterja v koledarskem mesecu, sistemski operater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe omrežja v tem mesecu.
(2) Pri priključitvah merilnih mest za določen čas sistemski operater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe omrežja.
105. člen
(1) Proizvajalec električne energije za posamezno prevzemno-predajno mesto plača omrežnino za prevzem električne energije iz omrežja glede na določbe tega akta.
(2) Proizvajalcu električne energije, ki ima več kot 10 MW inštalirane moči in je priključen na prenosno omrežje, se omrežnina obračuna od urnega salda prevzete in oddane električne energije na prevzemno-predajnem mestu, pri čemer se kot prevzemno-predajno mesto šteje mesto, kjer se vršita prevzem in oddaja električne energije in za katerega se organizatorju trga z električno energijo prijavlja obratovalna napoved.
(3) Za določitev obračunske moči proizvajalca električne energije se upošteva mesečno povprečje urnih moči iz prejšnjega odstavka tega člena.
106. člen
(1) Če je merjenje električne energije pri končnem odjemalcu izvedeno na sekundarni strani transformacije napetosti, sistemski operater pri obračunu omrežnine upošteva izgube transformacije.
(2) Pri obračunu prevzete električne energije in dosežene maksimalne moči končnega odjemalca upošteva sistemski operater distribucijskega omrežja faktor izgub, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur:
+---------------------+----------------------+------------------+
|     Vrsta odjema    |   Delež izgub ( %)   |   Faktor izgub   |
+---------------------+----------------------+------------------+
|   T >/= 6000 ur     |          1           |       1,01       |
+---------------------+----------------------+------------------+
|6000 > T >/= 2500 ur |          3           |       1,03       |
+---------------------+----------------------+------------------+
|     T < 2500 ur     |          5           |       1,05       |
+---------------------+----------------------+------------------+
107. člen
(1) Obračunska moč se pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira 15-minutne meritve in omogoča lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, ugotavlja kot povprečje treh največjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KT oziroma v urah VT, kjer se KT ne meri. Če končni odjemalec na VN ali SN doseže v času KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, obračunsko moč, ki je manjša od 15 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, se mu za obračunsko moč obračuna 15 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT.
(2) Pri končnem odjemalcu na NN, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se priključna in obračunska moč določata na podlagi naslednje tabele:
Gospodinjski odjem
+-------------+------------------------+------------------------+
|   Nazivna   |   Enofazni priključek  |  Trifazni priključek   |
|    jakost   |                        |                        |
|  omejevalca |                        |                        |
|     toka    |                        |                        |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     (A)     | Priključna | Obračunska| Priključna |Obračunska |
|             |  moč (kW)  |  moč (kW) |  moč (kW)  | moč (kW)  |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      16     |      3     |     3     |     11     |     7     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      20     |      5     |     3     |     14     |     7     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      25     |      6     |     6     |     17     |    10     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      32     |      7     |     7     |     22     |    22     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      35     |      8     |     7     |     24     |    24     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      40     |      -     |     -     |     28     |    28     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      50     |      -     |     -     |     35     |    35     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      63     |      -     |     -     |     43     |    43     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
Odjem na NN brez merjene moči
+-------------+------------------------+------------------------+
|   Nazivna   |   Enofazni priključek  |  Trifazni priključek   |
|    jakost   |                        |                        |
|  omejevalca |                        |                        |
|     toka    |                        |                        |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     (A)     | Priključna | Obračunska| Priključna |Obračunska |
|             |  moč (kW)  |  moč (kW) |  moč (kW)  | moč (kW)  |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      16     |      3     |     3     |     11     |    11     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      20     |      5     |     5     |     14     |    14     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      25     |      6     |     6     |     17     |    17     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      32     |      7     |     7     |     22     |    22     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      35     |      8     |     8     |     24     |    24     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      40     |      -     |     -     |     28     |    28     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      50     |      -     |     -     |     35     |    35     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      63     |      -     |     -     |     43     |    43     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|      80     |      -     |     -     |     -      |    55     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     100     |      -     |     -     |     -      |    69     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     125     |      -     |     -     |     -      |    86     |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     160     |      -     |     -     |     -      |    110    |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
|     200     |      -     |     -     |     -      |    138    |
+-------------+------------+-----------+------------+-----------+
(3) Pri priključevanju novih odjemalcev gospodinjskega odjema in odjema na NN brez merjenja moči se uporabljajo standardne vrednosti omejevalca toka.
108. člen
Končnemu odjemalcu, ki se na eni lokaciji in iz ene RTP ali TP napaja po več priključkih in ima več merilnih mest ter se mu sumarno merita električna energija in konična obremenitev, se pri obračunu omrežnine upošteva sumarna konična obremenitev kot seštevek hkratnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
109. člen
(1) Sistemski operater ugotavlja čezmerno prevzeto jalovo energijo pri uporabniku omrežja na podlagi mesečno izmerjenih količin.
(2) Čezmerna prevzeta jalova energija iz prejšnjega odstavka tega člena je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 induktivno. Sistemski operater jo ugotavlja in mesečno obračunava za posamezno prevzemno-predajno mesto.
(3) Proizvajalec, priključen na distribucijsko omrežje, plačuje čezmerno prevzeto jalovo energijo, določeno z razmerjem proizvedene delovne energije in porabljene jalove energije.
(4) Čezmerna prevzeta jalova energija je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pozitivna razlika med dejansko mesečno kumulativno prevzeto jalovo energijo in mesečno vrednostjo dovoljene jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 na posameznem prevzemno-predajnem mestu.
(5) Glede na lokalne razmere v elektroenergetskem sistemu se lahko uporabnik omrežja pogodbeno dogovori s sistemskim operaterjem o morebitni kompenzaciji jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi > 0,95 induktivno, in plačilu zanjo.
(6) Sistemski operater prenosnega omrežja ne obračunava čezmerno prevzete jalove energije proizvajalcu ali končnemu odjemalcu, če le-ta na podlagi pogodbe s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja zagotavlja sistemsko storitev regulacijo napetosti in jalove moči.
3.2. Tarifna priloga
110. člen
Na podlagi določil tega akta je sistem uvrščanja končnih odjemalcev v posamezne odjemne skupine za namene obračunavanje omrežnine določen v naslednji tabeli:
3.3. Obračunavanje omrežnine za priključno moč
111. člen
Ob sklenitvi pogodbe o priključitvi za povečanje priključne moči plača obstoječi končni odjemalec za dodatno priključno moč iz soglasja za priključitev na omrežje omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku. Vsak novi končni odjemalec plača omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku za priključno moč iz soglasja za priključitev na omrežje.
112. člen
Znesek omrežnine za priključno moč je odvisen od uvrstitve končnega odjemalca v skupino končnih odjemalcev in priključne moči.
113. člen
(1) Omrežnina za priključno moč končnega odjemalca se obračunava na podlagi faktorja skupine končnega odjemalca in omrežnine za priključno moč na način:
SO = Faktor * S,
kjer so:
SO       omrežnina za priključno moč končnega odjemalca v
         EUR/kW priključne moči;
Faktor   faktor prikazuje razmerje stroškov, potrebnih za
         ojačitev elektroenergetskega omrežja za posamezno
         skupino končnih odjemalcev na različnih napetostnih
         nivojih zaradi priključitev novih končnih odjemalcev
         ali povečanja moči obstoječih končnih odjemalcev;
S        omrežnina za priključno moč v EUR/kW priključne
         moči.
(2) Faktorji skupin končnih odjemalcev so:
+---------------------------------+-----------------------------+
|Skupina končnih odjemalcev       |            Faktor           |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Odjem na VN                      |             1,10            |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Odjem na SN                      |             2,13            |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Odjem na NN z merjenjem moči     |             2,54            |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Odjem na NN brez merjenja moči   |             1,78            |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gospodinjski odjem               |             1,00            |
+---------------------------------+-----------------------------+
(3) Priključna moč pri končnem odjemalcu na NN brez merjenja moči se določi na podlagi tabele iz 107. člena tega akta.
(4) Če končni odjemalec elektroenergetskega omrežja:
– poveča obstoječo priključno moč v isti odjemni skupini končnih odjemalcev ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine gospodinjski odjem v skupino odjem NN brez merjenja moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem NN brez merjenja moči v skupino odjem NN z merjenjem moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na SN v skupino odjem NN z merjenjem moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na VN v skupine odjem na SN ali odjem NN z merjenjem moči ali odjem NN brez merjenja moči ali
– razdeli prevzemno-predajno mesto na več prevzemno-predajnih mest z manjšo priključno močjo
se omrežnina za priključno moč izračuna kot razlika med omrežnino za priključno moč iz novega soglasja za priključitev in omrežnine za priključno moč iz predhodnega soglasja za priključitev.
(5) Omrežnina za priključno moč se po izvedbi priključitve ne vrača.
114. člen
Za novega končnega odjemalca, priključenega na NN, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, sistemski operater pri izdaji soglasja za priključitev upošteva najnižjo priključno moč 6 kW za enofazni priključek in 14 kW za trifazni priključek.
115. člen
Proizvajalec električne energije, ki se priključi na prevzemno-predajnem mestu, plača za prevzem električne energije iz omrežja omrežnino za priključno moč. Sistemski operater uvrsti odjem proizvajalca glede na skupino končnih odjemalcev, določeno v 113. člena tega akta.
4. Metodologija za obračunavanje omrežnine za odjemalce, ki kupujejo električno energijo iz proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW
116. člen
(1) V omrežnini, ki jo plačajo končni odjemalci za električno energijo iz proizvodnih naprav električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu, se upoštevajo le minimalni stroški omrežnine.
(2) Končni odjemalec, ki porabljeno električno energijo pogodbeno zagotovi z nakupom električne energije od proizvajalca iz prejšnjega odstavka tega člena, je upravičen do znižanja omrežnine v delu, ki se nanaša na uporabo prenosnega omrežja, če je priključen na NN ali SN-omrežje, ki se v normalnem obratovalnem stanju napaja prek iste razdelilne transformatorske postaje s transformacijo z VN na SN kot NN ali SN- omrežje, na katero je priključen proizvajalec.
(3) Olajšave iz prejšnjega odstavka veljajo le za končne odjemalce, ki celotne potrebe po električni energiji v obračunskem obdobju pokrivajo iz proizvodnih naprav iz prvega odstavka tega člena.
(4) Proizvajalec iz prvega odstavka tega člena mora obvestiti SODO o pogodbah, ki jih ima sklenjene neposredno s končnimi odjemalci. SODO obračuna odjemalcu iz prejšnjega odstavka tega člena omrežnino skladno z določili drugega odstavka tega člena.
(5) Znižanje obračuna omrežnine se upošteva samo za količine, ki so bile proizvedene v proizvodnih napravah iz prvega odstavka tega člena in dobavljene končnemu odjemalcu.
5. Zaračunavanje in plačevanje omrežnine
117. člen
Sistemski operater ali tretja oseba v imenu in za račun sistemskega operaterja končnemu odjemalcu na računu zaračuna in izkaže omrežnino na podlagi obračunskih elementov, navedenih v 94. členu tega akta, ločeno od drugih postavk.
118. člen
Končni odjemalec ali dobavitelj s sklenjeno pogodbo, na podlagi katere plačuje omrežnino za končnega odjemalca dobavitelj, plača omrežnino sistemskemu operaterju v 15 dneh od datuma izstavitve računa sistemskega operaterja.
119. člen
SODO mesečno posreduje SOPO in agenciji izvirne podatke o močeh in količinah električne energije, zaračunane končnim odjemalcem, in sicer do osmega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. SODO mora mesečne podatke o količinah, ki se nanašajo na pretekla obdobja in so bile v mesecu, za katerega poroča, zaračunane končnim odjemalcem, prikazati ločeno po posameznih obdobjih, za katera so veljale različne tarifne postavke.
120. člen
SOPO mesečno posreduje agenciji:
– izvirne podatke o obračunanih in zaračunanih močeh in količinah električne energije končnim odjemalcem;
– podatke o realiziranih prihodkih iz naslova medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji prenosnega omrežja (mehanizem ITC) in
– podatke o realiziranih prihodkih od prezasedenosti,
in sicer do desetega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
121. člen
SOPO je dolžan do 31. marca tekočega leta agenciji posredovati poročilo o izvedenih investicijah preteklega leta, ki so se financirale iz prihodkov od prezasedenosti. Poročilo mora vsebovati vrednostno primerjavo glede na načrt prihodkov od prezasedenosti in njihove porabe iz regulativnega okvira ter vsebinsko obrazložitev odstopanj.
122. člen
Agencija lahko kadar koli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in obračunski moči zaračunane uporabe elektroenergetskih omrežij končnim odjemalcem.
123. člen
(1) SODO skladno s predpisi najpozneje do 30. novembra v koledarskem letu sklene pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja s SOPO za prihodnje leto.
(2) Pogodba o dostopu iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje tudi:
– mesečne načrtovane količine električne energije in moči po posameznih odjemnih skupinah za končne odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje SODO;
– tarifne postavke za obračunavanje omrežnine, ki skladno s tem aktom ter drugimi veljavnimi predpisi pripadajo sistemskemu operaterju prenosnega omrežja;
– način ugotavljanja dejanskih podatkov iz prve alineje tega odstavka in
– način in pogostnost ter roke izstavljanja računov.
124. člen
(1) Mesečni obračun uporabe prenosnega omrežja za pretekli mesec opravi SOPO do desetega delovnega dne v tekočem mesecu na podlagi končnih podatkov.
(2) SODO poravna obveznosti za omrežnino najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
125. člen
(1) V času poskusnega obratovanja in za obdobje 12 mesecev od pričetka rednega obratovanja črpalne elektrarne je SOPO dolžan izvajati podrobni monitoring porabe in proizvodnje delovne in jalove energije in ga mesečno posredovati agenciji.
(2) Vrednotenje vplivov na omrežnino, ki ga izvaja agencija na podlagi podatkov SOPO in črpalne elektrarne, se izvaja v času poskusnega obratovanja in 12 mesecev od začetka rednega obratovanja.
(3) SOPO do konca obdobja iz prvega odstavka tega člena ne obračunava omrežnine po obračunskih elementih za črpalni režim obratovanja črpalne elektrarne.
126. člen
Odgovorni bilančne skupine ali podskupine, v okviru katere deluje črpalna hidroelektrarna, je v primeru izpada v črpalnem režimu v času iz prvega odstavka 125. člena tega akta dolžan brezplačno zagotoviti potrebno znižanje proizvodnje električne energije v elektroenergetskem sistemu.
127. člen
Reguliranje s kompenzacijami iz 47. člena, 53. člena, 58. člena in 60. člena tega akta se začne izvajati 1. januarja 2014.
128. člen
(1) Za potrebe obrestovanja skladno s 84. členom tega akta se povprečna vrednost salda odstopanj za prvo leto regulativnega obdobja 2013–2015 izračuna z upoštevanjem salda nič (0 EUR za začetek leta 2013 in salda odstopanj na koncu leta 2013). Odstopanja od regulativnega okvira pred letom 2013 se ne obrestujejo.
(2) Za potrebe obrestovanja skladno z 79. členom tega akta se povprečna vrednost salda na ločenem računu za prvo leto regulativnega obdobja 2013–2015 izračuna z upoštevanjem salda nič (0 EUR za začetek leta 2013 in salda na ločenem računu na koncu leta 2013). Sredstva na ločenem računu pred letom 2013 se ne obrestujejo.
129. člen
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 59/10, 52/11), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira 2011-2012, razen določbe tretjega odstavka točke 5.2, poglavja II Priloge 1 Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 59/10, 52/11), ki se preneha uporabljati z dnem uveljavitev tega akta.
130. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 111-7/2012-50/412
Maribor, dne 3. oktobra 2012
EVA 2012-2430-0167
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Evgen Dervarič l.r.