Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012

Kazalo

2413. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), stran 5974.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2012.
Št. 003-02-6/2012-14
Ljubljana, dne 26. julija 2012
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B)
1. člen
V Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C) se v prvem odstavku 2. člena v 10. točki podpičje nadomesti s piko in doda besedilo »Državni nosilci urejanja prostora so ministrstva in drugi državni organi oziroma organizacije, določene z zakoni;«.
23. točka se spremeni tako, da se glasi:
»23. smernice so dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov in dokumentov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja oziroma v katerem se načrtuje, in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Smernice državnih nosilcev urejanja prostora se delijo na splošne in posebne smernice, razen za načrtovanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom;«.
2. člen
V prvem odstavku 11. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. določanje izhodišč, usmeritev in pravil za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh,«.
V 3. točki se beseda »in« nadomesti z vejico.
Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. sodelovanje v postopkih priprave občinskih in medobčinskih prostorskih aktov in«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
3. člen
11.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»11.a člen
(nosilci urejanja prostora)
(1) Nosilci urejanja prostora pri pripravi medobčinskih in občinskih prostorskih aktov sodelujejo tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno s področnimi zakoni, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo:
– predložijo svoje razvojne potrebe, ki se nanašajo na prostor;
– zagotavljajo strokovne podlage za podane razvojne potrebe za prostorske akte s svojega delovnega področja;
– posredujejo vse razpoložljive podatke, ki se nanašajo na prostor, ter morebitne usmeritve, priporočila in pojasnila s svojih delovnih področij.
(2) Nosilci urejanja prostora sodelujejo pri pripravi prostorskih aktov tako, da poleg gradiv iz prejšnjega odstavka izdajajo tudi smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom.
(3) Ministrstvo, pristojno za prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim načrtom s področja razvoja poselitve. S smernicami se na podlagi državnih prostorskih aktov in ob upoštevanju državnega prostorskega reda opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za razvoj poselitve, predvsem glede:
– omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij,
– razvoja naselij in razpršene poselitve,
– ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora,
– razmestitve dejavnosti v prostoru in
– območij namenske rabe prostora.
(4) Ministrstvo vodi seznam državnih nosilcev urejanja prostora iz drugega odstavka tega člena. Seznam objavlja na svojih spletnih straneh.«.
4. člen
Naslov tretjega poglavja »3. Prostorski akti države« se spremeni tako, da se glasi: »3. Prostorski akti države in državni prostorski red«.
5. člen
Za 37. členom se doda novo poglavje »3.3. Državni prostorski red« ter nov 37.a člen, ki se glasi:
»3.3. Državni prostorski red
37.a člen
(državni prostorski red)
(1) Za zagotavljanje kakovostnih življenjskih razmer v mestih in na podeželju, ohranjanja prepoznavnih značilnosti in vrednot prostora, zagotavljanja poenotenja pravil prostorskega načrtovanja ter upoštevanja strokovnih dognanj na področju urejanja prostora in prostorskega načrtovanja država izdaja pravila za urejanje prostora, ki tvorijo državni prostorski red.
(2) Državni prostorski red določa v skladu z državnim strateškim prostorskim aktom pravila za urejanje prostora na državni, regionalni in lokalni ravni, in sicer: splošna pravila prostorskega načrtovanja, pravila za načrtovanje poselitve in pravila za načrtovanje in graditev objektov.
(3) Državni prostorski red lahko določa za celotno območje države ali njena posamezna območja tudi podrobnejša pravila za urejanje prostora, s katerimi se zagotavlja enotno izvajanje tega zakona ter oblikujejo zahteve v zvezi s prostorskim načrtovanjem ter arhitekturnim in krajinskim projektiranjem glede na značilnosti posameznih območij države.
(4) Pripravljalci prostorskih aktov uporabljajo pravila državnega prostorskega reda tako, da se lahko pri pripravi prostorskih aktov nanje neposredno sklicujejo oziroma jih lahko prenesejo v prostorski akt.
(5) Posamezna pravila za urejanje prostora izdaja minister, lahko pa tudi drugi ministri, pristojni za posamezna področja, ki se nanašajo na urejanje prostora, v soglasju z ministrom. Pravila se pripravijo na način, ki občini omogoča njihovo uporabo na način iz prejšnjega odstavka.
(6) Pravila državnega prostorskega reda se objavijo v zbirki državnega prostorskega reda, ki jo vzpostavi in vodi ministrstvo na portalu prostorskega informacijskega sistema, seznam izdanih pravil pa minister, pristojen za prostor (v nadaljnjem besedilu: minister), objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Vlada z uredbo predpiše podrobnejšo vsebino ter način vzpostavitve in vodenja zbirke državnega prostorskega reda.«.
6. člen
V drugem odstavku 46. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. območje, predmet načrtovanja in vrsto postopka, po katerem se spremembe in dopolnitve izvedejo, kadar gre za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta,«.
7. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
(osnutek občinskega prostorskega načrta)
(1) Občina pripravi osnutek občinskega prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, občinskega strateškega prostorskega načrta, če je bil sprejet kot samostojen akt, razvojnega programa, če je bil izdelan za območje, ki ga obravnava prostorski akt, lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Te potrebe morajo biti obrazložene in dokumentirane.
(2) Državni nosilci urejanja prostora pripravijo splošne smernice iz prejšnjega odstavka za območja, ki ustrezajo pojavnosti in lastnostim tistih dobrin in javnih interesov, za varovanje in udejanjanje katerih so pristojni, oziroma za območja, ki ustrezajo teritorialni organiziranosti njihove dejavnosti. Državni nosilci urejanja prostora zagotovijo, da so splošne smernice dostopne na njihovih spletnih straneh ter izdelane na način in v obliki, ki občinam omogoča neposredno uporabo pri pripravi prostorskih aktov. Državni nosilci urejanja prostora splošne smernice spreminjajo praviloma enkrat letno na podlagi spremljanja prakse ali ob spremembah predpisov, na katerih temeljijo.
(3) Občina lahko državnega nosilca urejanja prostora zaprosi za izdajo posebnih smernic, če oceni, da ji njegove splošne smernice ne zadoščajo za pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta, ali če meni, da to narekujejo posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju posameznih prostorskih ureditev. Za pripravo gradiva za pridobitev posebnih smernic se smiselno uporabljajo določbe predpisa iz petega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejajo obliko osnutka občinskega prostorskega načrta.
(4) Občina lahko za smernice zaprosi tudi lokalne nosilce urejanja prostora.
(5) Če državni nosilec urejanja prostora v 30 dneh ne da posebnih smernic oziroma če v tem roku ne da smernic lokalni nosilec urejanja prostora, se šteje, da jih nima. Pripravljavcu ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, mora pa upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev določajo veljavni predpisi.
(6) Kadar so izražene razvojne potrebe drugih oseb iz prvega odstavka tega člena podane v obliki pobude po spremembi namenske rabe zemljišč, morajo te biti ustrezno utemeljene. Občina jih pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta upošteva le, če izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja občina najmanj enkrat na dve leti, vlagateljem pobud pa izda pisno opredelitev glede njihove pobude. Minister predpiše podrobnejše pogoje za obravnavanje pobud.«.
8. člen
Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:
»47.a člen
(prvo mnenje nosilcev urejanja prostora in odločitev o celoviti presoji vplivov na okolje)
(1) Ko občina pripravi osnutek občinskega prostorskega načrta, ga skupaj s prikazom stanja prostora pošlje ministrstvu. Ministrstvo najpozneje v sedmih dneh preveri, ali je digitalno gradivo pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj in zagotovi, da je gradivo za nosilce urejanja prostora dostopno na svetovnem spletu in o tem obvesti občino. Za pripravo gradiva za pridobitev mnenja se smiselno uporabljajo določbe predpisa iz petega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejajo obliko osnutka občinskega prostorskega načrta.
(2) Po objavi gradiva na svetovnem spletu občina pozove nosilce urejanja prostora, da ji v 30 dneh od poziva predložijo mnenje k načrtovanim prostorskim ureditvam v osnutku občinskega prostorskega načrta iz njihove pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: prvo mnenje). V prvem mnenju nosilci urejanja prostora preverijo, kako so bile upoštevane njihove splošne smernice in posebne smernice, če so bile izdane. V prvem mnenju nosilci urejanja prostora opozorijo tudi na morebitne pomanjkljivosti podatkov v prikazu stanja prostora z njihovega delovnega področja.
(3) Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje, v prvem mnenju podajo tudi svoje mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov občinskega prostorskega načrta na okolje z vidika njihove pristojnosti.
(4) Nosilci urejanja prostora pošljejo prva mnenja ministrstvu in občini, nosilci iz prejšnjega odstavka pa tudi ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Če nosilci urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena ne dajo mnenj, se šteje, da na osnutek občinskega prostorskega načrta nimajo pripomb. Pripravljavcu ni treba upoštevati mnenj, izdanih po izteku roka, mora pa upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.
(5) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, na podlagi vloge občine in priloženih mnenj iz tretjega odstavka tega člena v 21 dneh pisno sporoči občini, ali je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.«.
9. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta)
(1) Ob upoštevanju mnenj iz drugega odstavka prejšnjega člena občina dopolni osnutek občinskega prostorskega načrta. Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve. Variantne rešitve se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(2) Kadar je za občinski prostorski načrt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, občina za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom občinskega prostorskega načrta pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ki zagotovi, da je gradivo dostopno na svetovnem spletu in o tem obvesti občino in ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. Gradivo mora biti pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.«.
10. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»49. člen
(usklajevanje mnenj)
Če občina zaradi mnenj iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona ne more pripraviti dopolnjenega osnutka prostorskega načrta, o tem obvesti ministrstvo, ki najpozneje v 15 dneh od prejema obvestila zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora, katerih mnenj občina ni mogla uskladiti pri pripravi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta.«.
11. člen
V 51. členu se drugi, tretji, četrti in peti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Predlog občinskega prostorskega načrta, skupaj z obrazložitvijo pripravljavca, kako so bila pri njegovi pripravi upoštevana prva mnenja nosilcev urejanja prostora, občina pošlje ministrstvu. Ministrstvo najpozneje v sedmih dneh preveri, ali je digitalno gradivo pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenja in zagotovi, da je gradivo za nosilce urejanja prostora dostopno na svetovnem spletu in o tem obvesti občino. Če je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, občina navedenemu predlogu priloži okoljsko poročilo.
(3) Po objavi gradiva iz prejšnjega odstavka na svetovnem spletu občina pozove vse nosilce urejanja prostora, naj ji v 30 dneh od poziva predložijo mnenje k predlogu občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: drugo mnenje). Nosilci urejanja prostora pošljejo drugo mnenje tudi ministrstvu.
(4) Iz drugega mnenja nosilcev urejanja prostora mora biti nedvoumno razvidno, ali je občina pri pripravi predloga občinskega prostorskega načrta upoštevala njihovo prvo mnenje oziroma predpise z njihovega delovnega področja. Če nosilci urejanja prostora ugotovijo, da občina njihovih prvih mnenj oziroma predpisov iz njihove pristojnosti ni upoštevala, morajo svojo ugotovitev podrobno utemeljiti in občini podati usmeritve za odpravo nepravilnosti v predlogu občinskega prostorskega načrta.
(5) Če nosilci urejanja prostora v roku iz prejšnjega odstavka ne dajo drugega mnenja, se šteje, da na predlog občinskega prostorskega načrta nimajo pripomb. Pripravljavcu ni treba upoštevati mnenj, izdanih po izteku roka, mora pa upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.«.
12. člen
51.a člen se črta.
13. člen
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
»52. člen
(uskladitev in sprejem občinskega prostorskega načrta)
(1) Občina na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora uskladi predlog občinskega prostorskega načrta in ga pošlje v sprejem občinskemu svetu, razen če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odločilo, da vplivi njegove izvedbe na okolje niso sprejemljivi.
(2) Občinski prostorski načrt sprejme občinski svet z odlokom in ga objavi v uradnem glasilu in na svojih spletnih straneh.«.
14. člen
V 53. členu se besedilo »predložitev smernic in mnenj« nadomesti z besedilom »predložitev posebnih smernic in obeh mnenj«.
15. člen
Za 53. členom se doda nov 53.a člen, ki se glasi:
»53.a člen
(kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1) Po kratkem postopku se izvedejo spremembe občinskega prostorskega načrta, ki so potrebne zaradi:
– odprave neskladja izvedbenega dela s strateškim delom oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt, kadar je to neskladje posledica očitnih napak,
– odprave neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega ali strateškega dela oziroma občinskega strateškega prostorskega načrta, če je ta sprejet kot samostojni akt, kadar je to neskladje posledica očitnih napak,
– uskladitve z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, na podlagi katerega se v skladu s 56.a členom tega zakona spreminja podrobnejša namenska raba,
– upoštevanja opozorila pristojnih ministrstev, ki občini v postopku nadzora zakonitosti občinskega prostorskega načrta v skladu s predpisi o državni upravi oziroma lokalni samoupravi predlagajo razveljavitve njegovih posameznih določb.
(2) Za očitne napake iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka gre, kadar je objavljen občinski prostorski načrt oziroma njegov strateški ali izvedbeni del drugačen od tistega, ki je bil pripravljen v postopku njegove priprave in to izhaja iz spisa postopka priprave občinskega prostorskega načrta oziroma občinskega strateškega prostorskega načrta, če je ta sprejet kot samostojni akt.
(3) V kratkem postopku se občinski prostorski načrt spremeni in dopolni na način, kot je v občini predpisan za sprejem drugih občinskih odlokov s tem, da mora biti predlog sprememb skupaj z obrazložitvijo pred sprejemom na občinskem svetu javno objavljen na oglasni deski in v svetovnem spletu vsaj 15 dni in v tem času javnosti omogočeno tudi podajanje pripomb na objavljeno gradivo.
(4) Kratkega postopka ni mogoče uporabiti, če so spremembe in dopolnitve take narave, da terjajo sodelovanje nosilcev urejanja prostora ali bi bilo zaradi njih treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Občina, ki je izvedla spremembe občinskega prostorskega načrta po kratkem postopku, o tem v sedmih dneh po njihovem sprejemu obvesti ministrstvo in vse državne nosilce urejanja prostora.«.
16. člen
V tretjem odstavku 54. člena se črta besedilo », razen določb 51.a člena«.
17. člen
Za 56. členom se doda nov 56.a člen, ki se glasi:
»56.a člen
(sprememba podrobnejše namenske rabe z občinskim podrobnim prostorskim načrtom)
(1) Sprememba podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se dopusti brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta, če:
– je sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oziroma drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in
– je sprememba skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt.
(2) Brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta so z občinskim podrobnim prostorskim načrtom dopustne naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe:
– iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin;
– iz območij centralnih dejavnosti v območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin;
– iz območij stanovanj v območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin;
– iz posebnih območij v območja zelenih površin;
– znotraj območij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar so v občinskem prostorskem načrtu te določene podrobneje od predpisanih.
(3) Podrobnejša namenska raba iz prejšnjega odstavka se lahko spreminja na delu območja oziroma na celotnem območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt po tem členu se pripravi na način in po postopku, kot ga ta zakon določa za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključno s predložitvijo njegovega osnutka ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zaradi odločitve o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje.
(5) Občina po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe, te spremembe vnese v občinski prostorski načrt po postopku, kot je določen s 53.a členom tega zakona.«.
18. člen
V 57. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar se občinski podrobni prostorski načrt pripravlja za območja, za katera v občinskem prostorskem načrtu njegova priprava ni bila predvidena, sklep o začetku postopka priprave sprejme občinski svet.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim se spreminja podrobnejša namenska raba, vsebuje poleg vsebin iz prejšnjega odstavka tudi predhodno ugotovitev občinskega sveta, da so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka 56.a člena tega zakona.«.
19. člen
V 61. členu se v petem odstavku pred piko doda besedilo »in na svojih spletnih straneh«.
20. člen
Za 61.a členom se doda nov 61.b člen, ki se glasi:
»61.b člen
(kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Določbe 53.a člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za občinski podrobni prostorski načrt.«.
21. člen
V 67. členu se v napovednem stavku besedilo »51.a člena« nadomesti z besedilom »51. člena«.
Prva alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– se osnutek pripravi na podlagi prikaza stanja prostora, regionalnega razvojnega programa, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in ob smiselnem upoštevanju veljavnih občinskih prostorskih aktov udeleženih občin;«.
22. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen
(sprejem regionalnega prostorskega načrta)
(1) Občinski sveti udeleženih občin sprejmejo regionalni prostorski načrt v enakem besedilu z odlokom, ki ga objavijo v uradnih glasilih in na spletnih straneh vseh udeleženih občin.
(2) Regionalni prostorski načrt je sprejet, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti udeleženih občin.«.
23. člen
V 72. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali
– če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.«.
24. člen
V 88. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Podatkovna baza iz tega člena vsebuje podatke o:
– investitorju ali lastniku nepremičnine (naziv ali ime in priimek, naslov),
– organu, ki je upravni akt izdal,
– nepremičninah, na katere se upravni akt nanaša,
– upravnem aktu (identifikacijsko številko upravnega akta, vrsto upravnega akta, datum izdaje, dokončnosti in pravnomočnosti upravnega akta, zaznambo morebitne razveljavitve, odprave ali ničnosti upravnega akta).«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka je lahko sestavni del podatkovne baze o upravnih aktih tudi digitalna oblika dela projektne dokumentacije in digitalna oblika upravnega akta.
(5) Podatkovna baza iz tega člena se povezuje z zemljiškim katastrom, katastrom stavb in zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda predpis iz šestega odstavka 47. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
26. člen
(državni prostorski red)
(1) Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 37.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministrstvo vzpostavi zbirko državnega prostorskega reda v šestih mesecih od uveljavitve predpisa vlade iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je zbirka državnega prostorskega reda vzpostavljena, ko se v skladu s šestim odstavkom 37.a člena zakona v Uradnem listu Republike Slovenije objavi prvi seznam pravil državnega prostorskega reda.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 92. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) velja Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) do vzpostavitve zbirke državnega prostorskega reda.
27. člen
(splošne smernice državnih nosilcev urejanja prostora)
Državni nosilci urejanja prostora pripravijo in objavijo splošne smernice iz drugega odstavka 47. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
28. člen
(državni nosilci urejanja prostora)
Ne glede na določbe področnih zakonov se z nastopom roka za objavo splošnih smernic iz prejšnjega člena šteje, da so državni nosilci urejanja prostora, ki izdajajo smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, tisti, ki so vpisani v seznam državnih nosilcev urejanja prostora v skladu z 11.a členom zakona.
29. člen
(dopustna manjša širitev območja stavbnih zemljišč)
(1) Občina lahko do uveljavitve občinskega prostorskega načrta vendar najpozneje do 1. januarja 2015 izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da so objekti, zaradi gradnje katerih se dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, namenjeni opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti,
– da širitev območja stavbnih zemljišč ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim,
– da površina območja posamične širitve ne presega 5000 m2 površin in
– da širitev območja stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.
(2) Sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklep o širitvi) sprejme občinski svet na pobudo zainteresiranega investitorja gradnje po predhodni preveritvi, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3) Občina pošlje sklep o širitvi ministrstvu pristojnemu za prostor in ministrstvu pristojnemu za kmetijstvo in okolje, da v 15 dneh preverita njegovo skladnost s pogoji iz prvega odstavka tega člena in o morebitni neskladnosti obvestita občino. Če ministrstvi občine v tem roku ne obvestita o morebitni neskladnosti sklepa o širitvi se šteje, da nanj nimata pripomb.
(4) Sklep o širitvi, iz katerega morata biti razvidna natančen obseg in namen širitve, nadomešča občinski prostorski akt, ki določa območja namenske rabe prostora v delu, na katerega se sklep o širitvi nanaša. Občina objavi sklep o širitvi na svojih spletnih straneh in v uradnem glasilu občine.
(5) Sklep o širitvi preneha veljati, če zainteresirani investitor v dveh letih od njegove objave ne pridobi gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na območju širitve. Prenehanje veljavnosti sklepa o širitvi ugotovi občina s sklepom, ki ga objavi v uradnem glasilu občine in na svojih spletnih straneh.
(6) Na območju širitve območja stavbnih zemljišč se pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo na območju obstoječe pozidave, s katero je območje širitve funkcionalno povezano. Sklep o širitvi je sestavni del investitorjeve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
(7) Območja stavbnih zemljišč, ki je nastalo kot posledica uporabe tega člena, na ta način ni možno ponovno širiti.
30. člen
(dokončanje postopkov priprave prostorskih aktov)
(1) Postopki priprave občinskih in regionalnih prostorskih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po določbah ZPNačrt, pri čemer se njegov 51.a člen ne uporablja in se postopki njihove priprave zaključijo ob smiselni uporabi določb 52. člena zakona.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopki priprave občinskih in regionalnih prostorskih načrtov končajo v skladu z ZPNačrt, če so bili, skladno s prvim odstavkom njegovega 51.a člena, predlogi teh aktov poslani ministrstvu pred dnem uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se postopki priprave občinskih in regionalnih prostorskih načrtov nadaljujejo po določbah tega zakona, če z nastopom roka iz 28. člena tega zakona osnutki teh aktov, skladno z drugim odstavkom 47. člena ZPNačrt, še niso bili posredovani ministrstvu.
(4) Postopki priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo ob smiselni uporabi določb prvega in drugega odstavka tega člena.
31. člen
(spremembe in dopolnitve strategije prostorskega razvoja Slovenije)
(1) Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) lahko spreminja in dopolnjuje po postopku, kot ga za pripravo državnega strateškega prostorskega načrta določa 23. člen zakona, razen določbe četrtega odstavka 23. člena.
(2) Za spremembe in dopolnitve strategije prostorskega razvoja Slovenije se izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja.
32. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 800-01/12-10/31
Ljubljana, dne 18. julija 2012
EPA 473-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik