Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2012 z dne 14. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2012 z dne 14. 5. 2012

Kazalo

1547. Odlok za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ig, stran 3527.

Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 7. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je Občinski svet Občine Ig na 11. redni seji dne 18. 4. 2012 sprejel
O D L O K
za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ig
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki vključuje tudi izgradnjo čistilne naprave in dela javne kanalizacije.
Ta odlok predstavlja akt o javno-zasebnem partnerstvu Občine Ig, kot javnega partnerja, s katerim se določi predmet javno-zasebnega partnerstva, pogoji opravljanja obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
2. člen
(javni interes)
Občina skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – avtentična razlaga, 20/06, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odločba US in 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO -1A, 70/08, 108/09) ugotavlja, da obstaja javni interes za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja v okviru izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter s tem posledično tudi za izgradnjo dela manjkajoče javne kanalizacije, nujno potrebne za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
3. člen
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
Javno zasebno partnerstvo se izvede v obliki pogodbenega partnerstva, in sicer kot koncesijsko razmerje, v katerem Občina Ig, kot koncedent, podeli zasebnemu partnerju, kot koncesionarju, koncesijo za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki pa vključuje tudi izgradnjo čistilne naprave in dela javne kanalizacije v obliki koncesije gradnje po modelu zgradi-upravljaj-prenesi v last (BOT).
4. člen
(pomen izrazov)
Poleg pomena, določenega v predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe, javno-zasebna partnerstva, varstvo okolja in izvajanje nalog obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– koncedent: Občina Ig;
– koncesionar: fizična ali pravna oseba oziroma skupina več fizičnih ali pravnih oseb, ki izvaja obvezno občinsko gospodarsko javno službo čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na podlagi tega odloka podeljene koncesije;
– uporabnik: pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja javno kanalizacijo, greznice ali male komunalne čistilne naprave v občini;
– javno-zasebno partnerstvo: koncesijsko razmerje po tem odloku;
– gospodarska javna služba: obvezna občinska gospodarska javna služba čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda kot je urejena v predpisih;
– javna kanalizacija: infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe.
II. PREDMET IN OBMOČJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
5. člen
(predmet javno-zasebnega partnerstva)
Predmet koncesijskega razmerja je:
– izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in
– izgradnja ene ali več čistilnih naprav na območju Iga in Matene z morebitno potrebno javno kanalizacijo, kar bo podrobneje opredeljeno v razpisni dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
6. člen
(predmet gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba obsega:
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje čistilne naprave Ig in malih čistilnih naprav v lasti in upravljanju občine;
– vzdrževanje in čiščenje v okviru koncesije zgrajene javne kanalizacije;
– čiščenje komunalne odpadne ter tehnološke odpadne oziroma industrijske odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o čistilnih napravah;
– prevzem in obdelava blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter greznic pri uporabnikih, prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč, ustrezno ravnanje z muljem iz čistilne naprave;
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave ali izdelava ocene obratovanja MKČ;
– izvajanje drugih nalog, ki jih skladno s predpisi zajema izvajanje te gospodarske javne službe.
7. člen
(območje izvajanja)
Gospodarska javna služba se izvaja na območju celotne Občine Ig.
III. PRAVNI MONOPOL IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
8. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na območju izvajanja:
– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 6. člena tega odloka,
– izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kakovostno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu in
– pravico izgradnje infrastrukture iz druge alineje 5. člena tega odloka s tem, da lahko v skladu z zakonom in sklenjeno koncesijsko pogodbo dodeli del teh koncesioniranih del tretjim osebam.
Koncesionar mora ne glede določilo zadnje alineje prejšnjega odstavka pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam in/ali prenosu posebnih in izključnih pravic ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti na podlagi državljanstva, posebne in izključne pravice pa lahko prenese na druge izvajalce le skladno z zakonom, tem odlokom in ob predhodnem soglasju koncedenta.
9. člen
(javna pooblastila koncesionarju)
Koncedent bo koncesionarju za izvajanje gospodarske javne službe podelili javna pooblastila za:
– oblikovanje cen storitev, ki se zagotavljajo v okviru gospodarske javne službe, z upoštevanjem veljavne zakonodaje na področju oblikovanja cen komunalnih storitev, tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe. Občinski svet Občine Ig potrjuje vsakokratno spremembo cen;
– morebitna druga javna pooblastila, določena s posebnimi zakoni, če so nujno vezana na izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
10. člen
(koncesionar)
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje s tem odlokom in zakoni predpisane pogoje za opravljanje predmeta javno-zasebnega partnerstva iz 5. člena tega odloka.
Koncesionar je lahko tudi skupina več fizičnih ali pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, ki pa morajo svoja medsebojna razmerja urediti s konzorcijsko pogodbo, ki so jo priložili skupni vlogi oziroma ponudbi.
11. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora poleg z javnim razpisom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva;
– da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11);
– da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da ima poravnane vse davke in prispevke;
– da ima ustrezne izkušnje in reference pri opravljanju predmeta javno-zasebnega partnerstva;
– da ima ustrezne reference, ki se nanašajo na gradnjo in upravljanje objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilnih naprav z najmanj 1000 PE;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na območju iz 7. člena tega odloka in da govorijo slovenski jezik;
– da bo pripravil in predložil končno ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov za ves čas trajanja koncesijskega razmerja, pri tem pa bo kot izhodišče upošteval veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev, ki velja v Republiki Sloveniji;
– da izdela celovit projekt čistilne naprave in dela javne kanalizacije s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in ostalih potrebnih dovoljenj in soglasij skladno z veljavno zakonodajo;
– da predloži finančno konstrukcijo investicije, za katero vsa potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo zagotavlja koncesionar. Iz finančnega načrta morajo biti razvidni stroški projektiranja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in upravljanja objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilne naprave;
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam ali koncedentu;
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo;
– da bo podal pisno izjavo, da bo upošteval prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javne službe na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva;
– da parafira predlog koncesijske pogodbe;
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati novozgrajeno kanalizacijo z objekti skozi celotno koncesijsko obdobje;
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da predloži bančno garancijo za pravočasno in kvalitetno izgradnjo kanalizacije z objekti ter reference za tovrstne objekte;
– da bo predložil elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno-operativnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena;
– da predloži program čiščenja komunalne in padavinske vode odpadne vode, skladen z 18. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 38/11, 8/12) in poročilo o izvajanju javne službe (20. člen uredbe);
– da pripravi načrt gospodarjenja z blatom (16. člen uredbe) in izvaja vse naloge, ki so zahtevane v uredbi;
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN RAZMERJA DO UPORABNIKOV
12. člen
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
– zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z materialnimi javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– uporabnikom izdajati račune za izvajanje javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, za praznjenje greznic, MKČN ter morebitnih drugih storitev in izvajati izterjavo le-teh v primeru neplačil;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju gospodarske javne službe;
– vzdrževati javno kanalizacijo v skladu s programom vzdrževanja, ki ga pripravi koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo, potrdi pa koncedent; vzdrževanje mora zagotavljati, da je infrastruktura s katero upravlja koncesionar do konca koncesijskega razmerja v normalnem delovanju in normalnem funkcionalnem stanju;
– izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz koncesije gradnje, skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi;
– prenesti v last koncedenta javno kanalizacijo in objekte, ki jih je zgradil koncesionar, po prenehanju koncesijskega razmerja v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;
– sklepati pogodbe z uporabniki za prevzem blata iz MKČN in za praznjenje greznic;
– sodelovati z izvajalcem javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– vodenje evidenc v zvezi z gospodarsko javno službo, usklajene z evidencami koncedenta;
– ažurno in strokovno vodenje poslovnih knjig;
– priprava ustreznih poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja gospodarske javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela v zvezi s koncesijskim razmerjem;
– voditi ločeno računovodstvo;
– omogočati koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati pristojne organe (npr. inšpekcije) o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe.
13. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da v korist koncesionarja ustanovi stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine, za gradnjo infrastrukture iz druge alineje 5. člena tega odloka, v obsegu in trajanju, dogovorjenim s koncesijsko pogodbo;
– da potrjuje program čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravlja koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesijskega razmerja izvajali storitve koncesionirane gospodarske javne službe na območju občine;
– pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
14. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev;
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– do vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in/ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
V primeru, da koncesionar krši pravico uporabnika iz pete alineje prvega odstavka tega člena lahko od pristojnega organa koncedenta zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.
15. člen
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe, zlasti meritve količine in kvalitete odpadne vode;
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe (greznice, male komunalne čistilne naprave);
– redno plačevati storitve v skladu z veljavno ceno;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo teh dejstev;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.
16. člen
(zavarovanje odgovornosti)
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Napram uporabnikom koncedent subsidiarno odgovarja za škodo.
Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo.
17. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo.
Letni računovodski izkazi morajo biti revidirani.
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe in mora zanje koncesionar voditi ločeno računovodstvo.
VI. ZAČETEK IN TRAJANJE KONCESIJE
18. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesijsko razmerje pravilom začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, razen če je v koncesijski pogodbi določeno drugače.
Koncesija se podeli za obdobje do 30 let (rok koncesije). Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo in se ga poteku roka lahko podaljša.
VII. VIRI FINANCIRANJA
19. člen
(viri financiranja)
Izvajanje gospodarske javne službe se financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe.
Vire financiranja za izgradnjo čistilne naprave in dela javne kanalizacije iz druge alineje 5. člena zagotovi koncesionar.
20. člen
(cena in njeno spreminjanje)
V ceni morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju.
Oblikuje se cena za čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod za geografsko območje Občine Ig.
Izračun cene in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju cen odloča občinski sveti koncedenta, na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo skladno z veljavnim modelom (določen v koncesijski pogodbi) pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje indeksa cen življenjskih potrebščin, spreminjanje cen energentov, realno bistveno povečanje stroškov izvajanja javne službe, ki so npr. posledica zmanjšane porabe vode, izumiranja industrije ipd. – natančneje opredeljeno v koncesijski pogodbi) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene izvajanja gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganj, sprememb standardov in tehnologije, zlasti še, če so ti stroški nastali oziroma so se povečali zaradi doseganja spremenjenih standardov kot posledice spremembe predpisov v času trajanja koncesijskega razmerja.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cen uskladiti z občinsko upravo koncedenta, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev in izračun cen.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJSKEGA RAZMERJA
21. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na gospodarsko javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
22. člen
(dolžnost poročanja)
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar mora skladno z veljavno zakonodajo in predpisi pripravljati vsa poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode in ga posredovati koncedentu v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Koncedent in koncesionar uskladita program iz tega določila tako, da ga lahko koncesionar posreduje ministrstvu, pristojnem za okolje, najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
Koncesionar je dolžan predložiti najkasneje do 28. 2. koncedentu, najkasneje do 31. 3. pa ministrstvu, pristojnem za okolje, poročilo o izvajanju gospodarske javne službe za preteklo leto, katerega sestavni del so tudi podatki iz evidenc, ki jih mora voditi koncesionar.
23. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega akta ali koncesijske pogodbe.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
24. člen
(postopek izbire koncesionarja)
Koncedent izbere koncesionarja po postopku sklepanja koncesijskega razmerja skladno z določili tega odloka, Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Javni razpis se izvede skladno z določili:
– Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06);
– Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11) in
– Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11).
Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil in na Portalu Občine Ig.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
25. člen
(merila za izbor koncesionarja in tehnične specifikacije)
Koncedent mora v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Tehnične specifikacije mora koncedent oblikovati tako, da ne bi povzročile izkrivljanja konkurence oziroma imele diskriminatornega učinka.
26. člen
(strokovna komisija)
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj dva člana strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Predsednik in člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja za imenovanje. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana skladno s prvim odstavkom tega člena.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči vsi člani strokovne komisije. Poročilo po končanem pregledu in vrednotenju o ocenjevanju prispelih vlog oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Administrativno pomoč v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe občinske uprave.
Strokovna komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo, ki ga posreduje županu.
27. člen
(odločitev o izbiri)
Občinska uprava izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja.
O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
28. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Z izbranim koncesionarjem se na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja nastanejo z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določeno drugače.
V primeru neskladja med določbami tega odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka.
29. člen
(pooblastilo)
Za vsa ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja, če ni z zakoni, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo določena pristojnost drugega organa, se pooblasti župana.
X. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
30. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije in
– v drugih primerih določenih z zakonom.
31. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma s potekom roka koncesije;
– z razdrtjem in
– s sporazumno razvezo.
32. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem koncedenta preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
– če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe v primeru iz prve alineje drugega odstavka tega člena koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
Pogoji iz druge alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz tretje, četrte, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta infrastrukturo, ki jo je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost te infrastrukture, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
S koncesijsko pogodbo se določi višina pogodbene kazni (penali) v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
33. člen
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema javne kanalizacije, ki jo je zgradil koncesionar.
34. člen
(odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne zgradi javne kanalizacije iz druge alineje 5. člena tega odloka;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo, ki jo izda občinska uprava.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta javno kanalizacijo, ki jo je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost te javne kanalizacije, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi.
35. člen
(izločitvena pravica)
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
36. člen
(odkup koncesije)
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
37. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez predhodnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (združitev, delitev, prenos premoženja, sprememba pravnoorganizacijske oblike) mora koncesionar obvestiti koncedenta.
38. člen
(višja sila in spremenjene okoliščine)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati gospodarsko javno službo tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe ali njeno razvezo.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih.
XI. PRAVO, KI SE UPORABI ZA REŠEVANJE SPOROV
39. člen
(uporaba prava)
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.
40. člen
(reševanje sporov)
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.
Za razmerja med koncesionarjem in uporabniki je izključno pristojno krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
XII. KONČNA DOLOČBA
41. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35472/002/2012
Ig, dne 18. aprila 2012
Župan
Občine Ig
Janez Cimperman l.r.