Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2012 z dne 14. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2012 z dne 14. 5. 2012

Kazalo

1546. Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Občine Ig, stran 3512.

Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C), Zakona o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 79/10 Odl. US: U-I-85/09-8, 80/10 – ZUPUDPP 106/10 popr.), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08 in 90/10) je Občinski svet Občine Ig na 1. izredni seji dne 15. 2. 2012 sprejel, minister za prostor s sklepom št. 35016-17/2008/46 z dne 12. 4. 2012 potrdil
O D L O K
o Strategiji prostorskega razvoja Občine Ig
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S Strategijo prostorskega razvoja Občine Ig (v nadaljevanju SPRO Ig) se določijo dolgoročne usmeritve razvoja v prostoru in osnove za Prostorski red občine.
Strategija prostorskega razvoja Občine Ig se šteje za Strateški občinski prostorski načrt Občine Ig.
Prostor občine bo še posebej podrobno načrtovan na območju občinskega središča Iga, za katerega se izdela Urbanistična zasnova in na območju Kureščka s širšim okoljem, za katerega se izdela krajinska zasnova. Preostali prostor bo načrtovan s prostorskim redom občine. Enotna obravnava posameznih zaključenih prostorov bo zagotovljena z načrtovanjem funkcionalnih enot, za posamezna naselja prostorske enote in drugimi (kmetijske in gozdne površine). Zahtevnejša območja kompleksne gradnje se bodo urejala na osnovi občinskih podrobnih prostorskih načrtov, za najbolj pomembne med njimi bo zahtevan javni natečaj.
Strategija se sprejema hkrati z Urbanistično zasnovo naselja Ig in s Krajinsko zasnovo Kureščka, ki sta sestavna dela SPRO Ig in jo podrobneje razčlenjujeta. Strategija se sprejema hkrati s Prostorskim redom Občine Ig oziroma Občinskim prostorskim načrtom, ki je osnova za izdajanje gradbenih dovoljenj, za posredovanje lokacijskih informacij in za druga upravno-pravna dejanja v zvezi z urejanjem prostora.
V SPRO Ig so predvidena območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Do njihovega sprejetja se po potrebi izvedejo ukrepi zavarovanja prostora.
SPRO Ig je usklajena s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora, z upoštevanjem pobud občanov in institucij civilne družbe, z mnenji in pobudami danimi na prostorskih konferencah in na javni razgrnitvi z obravnavo in s strokovnimi podlagami.
Za nedovoljene posege v prostor, ki so vključeni v poselitvena območja, ali so zanje s tem aktom določene gradbene parcele, se lahko pod pogoji zakona začne postopek legalizacije ob upoštevanju določil prostorskega reda glede gradbenih parcel. Ne glede na druga dejstva pričetek postopka ni možen, če je nedovoljen poseg v prostor v nasprotju z varstvenimi določili, če degradira okolje in krajino, če ogroža vodne in druge naravne vire.
Za naselje Ig se izdela urbanistična zasnova kot podrobnejša razčlenitev strategije prostorskega razvoja.
Za območje Kureščka s širšo okolico se zaradi velikih naravnih vrednot, turistično rekreacijskih potencialov prostora, pa tudi zaradi navzkrižnih interesov s širjenjem urbanizacije in ogrožanja naravnih virov, prostor ureja s krajinsko zasnovo.
2. člen
(sestavni deli odloka)
SPRO Ig sestavljajo tekstualni del odloka, ki ga sestavljajo:
– uvodne določbe,
– Strategija prostorskega razvoja Občine Ig,
– Urbanistična zasnova naselja Ig,
– Krajinska zasnova Kurešček,
– končne določbe;
ter kartografski del, ki ga sestavljajo:
– karte Strategije prostorskega razvoja Občine Ig v merilu 1:50.000:
– Zasnova poselitve, krajine in osnovne infrastrukture
– Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru
– Zasnova namenske rabe prostora
– Prikaz poplavnih in erozijskih območij
– karte Urbanistične zasnove naselja Ig v merilu 1:10.000
– Koncept urbanistične zasnove
– Zasnova prometa
– Zasnova zelenega sistema
– Zasnova členitve prostora
– Zasnova namenske rabe prostora
– karte Krajinske zasnove Kurešček
– razdelitev listov
– Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa – pregledna karta 1:25.000
– Zasnova razmestitve dejavnosti in prometa – 4 karte 1:10.000
– Zasnova namenske rabe prostora – pregledna karta 1:25.000
– Zasnova namenske rabe prostora – 4 karte 1:10.000.
II. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IG
3. člen
(strategija)
II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine ig
NAČELA VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI IZHAJAJO IZ EVROPSKIH IN MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRIPOROČIL
Strateško bomo v Občini Ig sledili načelom trajnostnega razvoja, kot izhaja iz temeljnih dokumentov EU (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pa zlasti pomeni policentrično urbanizacijo, krepitev javnega prometa, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora na območjih Nature 2000, razvoj tržnega kmetijstva in konkurenčnih delovnih mest vseh vrst, ohranjanje lokalne identitete ter kulturne dediščine.
Občina Ig je okoli 80 % pokrita z varstvenim režimom Nature 2000 in 93 %–100 % z vsemi drugimi režimi varovanja. To pa pomeni, da bo treba tehtno in uravnoteženo usklajevati varovalne in razvojne potrebe. Prednost bomo dajali tistim dejavnostim in rabam, ki sočasno lahko uresničujejo oba cilja in/ali imajo sinergijsko pozitivne učinke za občino, regijo ali državo, ki tudi negujejo kulturno krajino, aktivirajo dediščino itd. Takšne dejavnosti ali posegi so sonaravna rekreacija v naravi, mehki turizem, sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo, preprečevanje zaraščanja, ojezeritve, raba biomase in sončne energije, vključevanje arhitekturne, arheološke in naravne dediščine v razvoj turizma itd.
Strateško bo občina v celoti upoštevala evropske usmeritve trajnostnega razvoja, zlasti varstvo narave v območjih Krajinskega parka Ljubljansko Barje in Nature 2000. Rabo tal na Ljubljanskem barju bo podrejala vzdržnim posegom v prostor in jo usklajevala s sosednjimi občinami, kar velja tudi za območja Krimsko-mokrškega pogorja. V območjih bo usklajevala usmeritve varstva s potrebami razvoja rekreacije in turizma v naravnem okolju, športa, kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva.
UPOŠTEVANJE PROSTORSKIH AKTOV NA DRŽAVNI RAVNI
Ker Državni strateški prostorski načrt še ni sprejet, je SPRO Ig usklajena z veljavnimi prostorskimi akti države, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije.
Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije izhajajo usmeritve, ki jih v občinski strategiji v celoti upoštevamo in podrobneje razčlenimo, kot sledi:
– Občina Ig gravitira na Ljubljano, ki je zanjo tako središče nacionalnega kot tudi regionalnega pomena. Zato so prometne komunikacije do Ljubljane ključne.
– Občina je del širšega mestnega območja Ljubljane, ki leži na križišču petega in desetega evropskega prometnega koridorja.
– Območje občine je del širše osrednjeslovenske urbane krajine, kjer naj se ohranjajo krajevne naravne in kulturne kakovosti.
– V občini je vrsta prvotnih vaških naselij s poudarjeno ruralno naselbinsko dediščino in hkrati naselbinsko identiteto. Oboje naj se ohranja in revitalizira s procesi prenove.
– V prostoru občine naj se pospešeno razvija primestni javni promet v kombinaciji s podaljšanjem linij Ljubljanskega mestnega prometa.
– Preko ozemlja občine ne potekajo državno pomembne prometnice, pač pa smeri energetskih sistemov (400 KV daljnovod Beričevo–Divača). Občina gravitira na Center za ravnanje z odpadki prvega reda za Ljubljano z okolico.
– Občina naj varuje svojo prepoznavnost z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine. Tako je Ljubljansko barje prepoznavno krajinsko območje nacionalnega pomena, ki širše sodi med predalpske krajine. Hriboviti del občine sodi med kraške krajine notranje Slovenije in naj razvoj v tem prostoru tudi temelji na varstvu naravnih kakovosti.
– Iški vršaj je prostor, kjer je kmetijstvo in širjenje poselitvenih območij omejeno zaradi varstva podzemne vode, namenjene oskrbi s pitno vodo. V goratem svetu se krepi vloga lesno proizvodnih gozdov. Barjanski del občine je jedro prostočasnih dejavnosti širšega mestnega območja Ljubljane.
– Na območju Občine Ig se nahaja območje izključne ter območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe Krim ter območja možne izključne rabe za potrebe obrambe Ig, Mokrec in Parcela št. 756/2 k.o. Vrbljene.
Strategija občine je skladna s Strategijo prostorskega razvoja in Prostorskim redom Slovenije. Upoštevana je Strategija gospodarskega razvoja za Občino Ig. Upošteva poglavitne usmeritve v rabi tal, sistem naselij in omrežij SPRO in jih podrobneje umešča v prostor. Učinkovito se navezuje na infrastrukturne sisteme državnega pomena, tako da hkrati omogoča delovanje države in razvoj občine, kar zlasti velja za sisteme oskrbe z vodo, cesti Ljubljana–Ig in Škofljica–Ig ter za tranzitni daljnovod Beričevo–Divača.
SPRO Ig je usklajena z Okoljskim poročilom, in s Testnim primerom presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja na primeru Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Ig.
SPRO Ig je usklajena z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja z okolico.
UPOŠTEVANJE RAZVOJNIH DOKUMENTOV NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
Strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, še zlasti na področjih naselitve, oskrbe z vodo, odvoda in čiščenja odpadnih vod, elektriko in plinom, prometa, turizma, športa, kmetijstva, varstva narave, kulturne dediščine, gozdarstva in drugih. Upošteva tudi smernice in stališča organizirane civilne družbe kot so zveze in društva na področjih turizma, lovstva, ribištva, letalstva, gasilstva, planinstva itd.
STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN REGIONALNI PROSTORSKI RAZVOJ
Občina bo sodelovala pri izdelavi regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije in drugih razvojnih dokumentih na regionalni ravni. Svoje prostorske akte bo, kolikor bo to mogoče usklajevala na ravni regije. Izdelane so nekatere strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije, pri katerih Občina Ig tudi sodeluje.
VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČIJ VARSTVA NARAVNIH VIROV IN VARSTVA PRED NARAVNIMI NESREČAMI
Strategija občine je tudi v smotrnem izkoriščanju naravnih virov, ki so pomembni tako za razvoj občine kot tudi specifično zaradi bližine Ljubljane in njenega trga. Zato naj se razvija kmetijstvo po načelih tržne in konkurenčne proizvodnje, in sicer tam, kjer ni večjih omejitev. Na območjih varstva pa z omejitvami in usmeritvami v tiste produkte in tehnologije, ki so sprejemljivi (Krajinski park Ljubljansko barje, vodovarstvena območja – Iški vršaj in druga, območja Nature 2000). Enako velja za gozdarstvo, ki ima v občini tudi pomembno varovalno, socialno, habitatno oziroma biotsko funkcijo. Zaraščanje travnikov in pašnikov ali celo njivskega sveta v občini je vsestransko negativen pojav in ga je potrebno preprečiti, zaraščene površine pa ponovno usposobiti za kmetijsko proizvodnjo hkrati z rekreacijo v naravi (sprehodi, piknik območja, nordijsko smučanje, jahanje itd.).
Občina bo mineralne surovine za svoje lokalne potrebe pridobila iz virov izven občine, ukinila in sanirala pa bo obstoječe nelegalne kope. Manjše opuščene kope v gozdovih, ki jih je že prekrila vegetacija in na katerih ni pričakovati nadaljnje degradacije zemljišča zaradi razvijajočih se erozijskih procesov, bo prepustila naravnemu razvoju oziroma jih bo saniralala brez izvajanja dodatnih gradbenih posegov. Zagotovila bo deponijo za ruševine v primeru naravnih nesreč. Občina ima izrazito odklonilno stališče do odpiranja kakršnega koli kopa (kamnoloma) za širše (regionalne) potrebe, saj tega okoljske omejitve, prometne zmogljivosti in orientacija v sonaravni turizem oziroma rekreacijo nikakor ne dovoljujejo.
Veliko naravno bogastvo občine so vodne površine, ki omogočajo obvodno rekreacijo in ribolov. Na Barju so možne tudi ojezeritve, ureditve ribnikov, in umetnih mokrišč – kar so strateške usmeritve prostorskega razvoja na nekaterih, okoljsko sprejemljivih lokacijah na Barju.
Območje Občine Ig je v nekaterih predelih poplavno in erozijsko ogroženo. Najbolj so ogrožene vasi ob hudourniškem potoku Iška, to so predvsem Iška, Iška mala vas, Iška vas, Strahomer, Tomišelj, Brest in Matena. V teh vaseh je potencialno ogroženo ca. 300 obstoječih objektov.
Manjšo nevarnost predstavljata potoka Iščica in Draščica, ki sta kraškega značaja in ogrožata nekatere dele Iga, ki ležijo neposredno ob obeh potokih, predvsem na levem bregu Iščice, deloma pa tudi na desnem bregu.
Model in kartiranje poplavne nevarnosti je bilo predhodno izvedeno za vodotoke Iščica, Draščica, Kremenica, Smoligojnik, Želimeljščica, Dremavščica, Strajanov breg (Podvin) in Iška. Manjši potoki, jarki, izviri in meteorna kanalizacija niso bili obravnavani. V primeru posegov v bližini drugih potokov in jarkov, izvirov, depresij, vrtač, grap ipd. bo potrebno poplavne razmere detajlneje preučiti. Takšna območja so predvsem ob izviru in potoku Jelenovka na Igu, ob izvirih Brštnek, na koncu vršaja pri vaseh Brest in Matena, več izvirov na območju Podkraja, izviri in iztok iz bajerja južno od Strahomera, hudournik Podžlebje nad Sv. Jakobom pri Strahomeru kakor tudi vsa območja pod strmimi pobočji, s katerih lahko pritečejo večje količine meteornih vod.
Zaradi nevarnosti poplav je predvidenih več omilitvenih ukrepov za zmanjšanje obstoječe ogroženosti. Omilitveni ukrepi so natančneje opredeljeni in utemeljeni v strokovni podlagi »Karte poplavne in erozijske nevarnosti na območjih ob potokih Iška, Iščica in Draščica v Občini Ig«, ki jih je izdelal DHD, d.o.o., v decembru 2009.
Varovalni ukrep za nova območja novogradenj na območju strnjenih con ob Iščici na Igu in ob Iški v vseh naseljih, ki so ogrožena (Brest in Matena, Tomišelj, Vrbljene, Strahomer, Iška vas, Iška mala vas, Iška), je izvedba platoja in/ali upoštevanja usmeritev pri izvedbi infrastrukture.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti določevanju nivelete morebitnih novih ali rekonstruiranih cest, saj so to objekti, ki imajo lahko, zaradi znatnih pretokov ki tečejo izven struge, znaten vpliv (pozitiven ali negativen) na vodni režim.
Ob Iščici in Iški do Iške vasi je treba zagotavljati širši nepozidan koridor od zakonsko predpisanega minimalnega odmika, ki je 5 m od roba struge. Glede na velikost vodotoka je primerna vrednost pri obeh vodotokih 12 m.
Predvideni omilitveni ukrepi po posameznih območjih so:
Brest in Matena
Zaradi strnjenosti naselij Brest in Matena in znatnega števila objektov, ki so v območju poplavne nevarnosti, je smiselna predhodna izvedba širših varovalnih ukrepov. Predlagana je izvedba nasipa ob jugozahodnem robu naselja Brest med Kačnicami in cesto v dolžini ca. 600 m. Potrebna višina nasipa znaša ca. 0.7 do 1 m (že upoštevano varnostno nadvišanje 0.5 m). S tem nasipom bi preusmerili tok poplavnih vod pred Brestom proti severu po krajši poti na barje. Ta ukrep je razmeroma preprost in poceni in bo zagotovil ustrezno poplavno varnost celotnemu območju strnjene pozidave v obeh vaseh.
Možna je tudi ureditev struge Iške v smislu povečanja prevodnosti ter rekonstrukcija večjega števila premostitvenih objektov ali pa izvedba dodatne struge – razbremenilnika.
Tomišelj
Za zmanjševanje ogroženosti obstoječih objektov je možna ureditev struge Iške v smislu povečanja prevodnosti ter rekonstrukcija premostitvenih objektov kakor tudi izvedba lokalnih nasipov. Pri objektih v okolici katerih je globina poplave majhna je smiselna tudi preučitev lokalnih protipoplavnih ukrepov v okolici objektov in na samih objektih.
Strahomer
Zaradi strnjenosti naselja, znatnega števila objektov, ki so v območju poplavne nevarnosti ter zaradi znatnejših globin poplav je na območju naselja Strahomer potrebna predhodna izvedba širših varovalnih ukrepov, npr. ureditev in poglobitev (odstranitev stopnje) struge Iške v smislu povečanja prevodnosti ter rekonstrukcija mosta proti Sv. Jakobu, kakor tudi izvedba nižjega nasipa na desnem bregu približno na lokaciji gradbene meje, zaradi zagotavljanja ustreznega varnostnega nadvišanja.
Iška vas
Zaradi strnjenosti naselja, znatnega števila objektov, ki so v območju poplavne nevarnosti ter zaradi enostavnosti in nizkih stroškov rešitve je na območju Iške vasi potrebna predhodna izvedba širših varovalnih ukrepov. To je izvedba protipoplavnega nasipa (oziroma nadvišanja lokalne ceste) na desnem bregu, gorvodno od stopnje in mosta proti Mali vasi. Potrebna dolžina nasipa je ca. 280 m, višina pa ca. 75 cm. Na ta način bo omogočena individualna gradnja brez dodatnih varovalnih ukrepov, razen za kleti.
Iška mala vas
Zaradi strnjenosti naselja, znatnega števila objektov, ki so v območju poplavne nevarnosti ter zaradi znatnejših globin poplav je na območju zaselka Iška mala vas potrebna predhodna izvedba širših varovalnih ukrepov. Primeren ukrep za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti pozidavi na levem bregu je izvedba uvajalnega nasipa gorvodno od stopnje. Potrebna dolžina nasipa znaša ca. 300 m, višina pa ca. 80 cm. V primeru izvedbe nasipa bo potrebna tudi delna ureditev lokalne ceste.
Iška
Za zmanjšanje ogroženosti objektov na območju naselja Iška je možna ureditev (poglobitev) struge potoka Iška in rekonstrukcija stopenj ter premostitvenih objektov.
Vodni viri Iškega vršaja so regijskega pomena in nenadomestljivi za oskrbo Ljubljane. Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov.
VARSTVENE USMERITVE TER ZAHTEVE S PODROČJA VARSTVA ZDRAVJA PRED VPLIVI IZ OKOLJA
Občina Ig stremi k temu, da postane ena od najboljših naselitvenih lokacij Ljubljanske urbane regije, tako da izkoristi in izboljša ugodno bivalno okolje v bližini zavarovanih območij narave. Negativni vplivi okolja na zdravje prebivalcev so relativno nizki. Poselitev se tako prednostno usmerja v območja, ki so odmaknjena od večjih virov emisij, vključno s hrupom, dvignjena nad inverzijo in območje s pogostejšo meglo ter primerno osončena in prevetrena.
Spodbujanje prehoda na ogrevanje z zemeljskim plinom v barjanskem delu občine, predvsem pa zmanjševanje potreb po energiji v stavbah zaradi sodobne gradnje in vgradnje energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov ter skupnih sistemov ogrevanja, kjer je to smiselno, bo omililo vpliv poselitve in proizvodnje na kakovost zraka. Sistem javnega potniškega prometa v občini se bo izboljšal z integracijo v sistem javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Poselitev se prednostno usmerja na območja z ustreznim dostopom do javnega prometa, s čimer se zmanjšuje potreba po uporabi osebnih avtomobilov, posledično se zmanjšujejo tudi emisije zaradi prometa.
V Občini Ig ni večjih virov hrupa, najpomembnejši so poslovna cona in promet ter občasno hrup zaradi gradnje objektov. V poslovni coni hrupne aktivnosti niso dovoljene. Vpliv hrupa zaradi prometa se omejuje z omejitvami hitrosti skozi naselja in s predpisanim odmikom objektov od ceste. Dela na gradbiščih se smejo zaradi omejitve hrupa izvajati le v dnevnem času med delovnim tednom in ob uporabi manj hrupnih delovnih strojev.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v Občini Ig se dosega z odmikom stanovanjskih območij od trase obstoječega in predvidenega 400 kV daljnovoda in ustrezno gradnjo objektov in naprav elektroenergetskega distribucijskega omrežja in telekomunikacijskih omrežij. Novogradnje objektov elektroenergetskega in telekomunikacijskih omrežij, ki so vir elektromagnetnega sevanja ne smejo povzročiti čezmernih obremenitev okolja v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju. Za gradnjo teh objektov se izdela tudi oceno vplivov na okolje.
Javne površine bodo opremljene z javno razsvetljavo, primerno funkciji in pomenu površine in objektov ob njej. Javna razsvetljava izven naselij je dovoljena le izjemoma, kjer je to nujno zaradi varnosti, reklamna osvetlitev izven naselij pa ni dovoljena. Pri javni razsvetljavi in razsvetljavi zunanjega prostora je treba upoštevati predpise, standarde in priporočila o svetlobnem onesnaževanju okolja.
STANJE, PROBLEMI IN TEŽNJE PROSTORSKEGA RAZVOJA
Kar 93 %–100 % občinskega ozemlja je v različnih varstvenih režimih, od tega skoraj celotno območje Barja in ves prostor zahodno od ceste Ig–Rob, ki je v režimih Nature 2000. To dejstvo predstavlja velike omejitve za vsakršen razvoj, daje pa tudi nekatere prednosti za sonaravni turizem in rekreacijo v naravnem okolju. Omejitve tudi terjajo premišljeno tehtanje tistih razvojnih možnosti, ki so z omilitvenimi ukrepi vendarle dopustne ali ki dajejo sočasno pozitivne učinke tudi pri sanaciji okolja, izboljšanju krajinske podobe, večanju biotske pestrosti ipd.
Prostor občine je ekološko izravnalno območje za urbano območje Ljubljane, naravni rekreacijski prostor ter njegovo kmetijsko in naselitveno zaledje. Nudi tudi državno pomemben vodni vir. Vse našteto terja, da občina tudi prostorskem razvoju strateško uravnovesi potrebe občine, ljubljanske regije in države.
Občina Ig je primestna občina Ljubljane, zato so zanjo značilni procesi transformacije v suburbano območje slovenske metropole ob hkratnem opuščanju kmetijstva in naraščanja poselitvenega ter rekreativnega pomena prostora. Zaradi opisanih trendov je potrebno priselitev iz Ljubljane smotrno usmerjati ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in ohranjanja kmetijstva. Ohranjanje in razvoj kmetijstva je ena od prioritet prostorskega razvoja občine. Razvoj rekreacije v naravi je potrebno načrtovati na okoljsko ustreznih prostorih, hkrati pa izkoristiti potenciale neokrnjene narave za kakovostno izletniško rekreacijo, turizem in druge prostočasne dejavnosti.
Po podatkih SURS (1. 7. 2010) ima Občina Ig že 6725 prebivalcev in 2082 hiš. Po naravni rasti občina ne bo bistveno populacijsko rasla, pač pa bo še naprej rasla na račun priselitev, predvsem iz območja Ljubljane in Ljubljanske urbane regije. Tako bo prostor v še večji meri izpostavljen suburbanizaciji, latentni urbanizaciji podeželja in vsem drugim oblikam metropolitanskega razvoja ljubljanske mestne regije. Razvoj brez prostorskih omejitev bi v tem prostoru lahko pomenil tudi več 10.000 novih prebivalcev, zlasti delovnih migrantov v Ljubljano, pa tudi naselja upokojencev in začasnih prebivalcev počitniških naselij. Strateško bo občina zato dopuščala zmeren naselitveni priliv, ki bo zagotovil naselju Ig ustrezne mestne funkcije, ki bo zaokrožal in saniral obstoječa naselja in le v manjši meri posegal na nove površine. Razvoj občinskega središča in naselij na ambientno privlačnih lokacijah sredi narave, z lepimi razgledi in nad inverzijsko plastjo naj nudi lokacije predvsem za dražja stanovanja oziroma oblike bivanja visokih kakovosti.
Poleg osrednje vloge naselja Ig, ki je tudi glavno oskrbno in storitveno središče občine, naj dobijo vlogo lokalnih oskrbnih središč tudi subcentralni kraji, ki že sedaj opravljajo nekatere funkcije osnovne ravni. Ti so zlasti Brest skupaj z Mateno, Tomišelj, Iška vas, Golo in Zapotok. Zaradi svoje centralne lege glede na sosednja naselja je razvoj lokalne oskrbe v naštetih naseljih smiseln.
Naselja na Iškem vršaju, zlasti na obrobju Ljubljanskega barja, naj se razvojno zaokrožajo, zgoščajo in prenavljajo, pri čemer dobi Brest skupaj z Mateno večjo vlogo centralnega naselja – ob upoštevanju vseh omejitev s področij varstva vodnih virov, narave in kulturne dediščine.
Razvija se urbana razvojna os Ig–Kurešček–Zapotok, pri čemer naj bodo obstoječa naselja ločena v smotrno zaokrožene celote z lastno identiteto. Razvijajo se zlasti v naseljih ob cesti Ig–Kurešček z avtobusnim prometom, pri čemer Golo dobi večjo vlogo centralnega naselja.
Na področju družbenih dejavnosti je občina močno napredovala saj je zgradila novo knjižnico, za starejše občane deluje medgeneracijski center. Zgrajena je nova zdravstvena postaja z lekarno, poslovalnica banke, ter oskrbovalne trgovine. Za primanjkljaj na področju varstva predšolskih otrok SPRO in PRO predvidevata gradnjo novega vrtca v južnem delu Iga, za oskrbo starejših občanov pa je predvidena gradnja doma med Igom in Stajami. Storitve na višjih ravneh oskrbe prebivalci opravljajo v Ljubljani, kjer deloma izkoriščajo tudi nekatere dnevne storitve, ki jih na Igu primanjkuje ali so prisotne v manjšem obsegu, kot so nekatera področja zdravstva, trgovine, oskrbe starejših občanov, kulture, športa, denarnih ustanov, uprave in drugih. To pa pomeni, da so prisotni trendi razvoja spalnih naselij ob vsakodnevnih migracijah. Negativno stanje je potrebno spremeniti s strategijo razvoja vseh tistih javnih funkcij, ki so za občino nujno potrebne in jih danes še primanjkuje, zlasti pa varstva starejših občanov, otroškega varstva, kulture, športa, trgovine, denarnih ustanov, nekaterih manjkajočih uslužnih obrti in drugih.
S SPRO se zagotavljajo prostorski pogoji za uresničevanje javnega interesa na področju kulture (zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete). Skozi prostorski razvoj se bo zagotavljalo optimalno delovanje javne kulturne infrastrukture na področju kulture. Kulturnim društvom in skupinam se bo zagotavljalo prostorske pogoje, da bodo lahko občanke in občani uresničevali svoj interes po lastni dejavnosti na področju kulture in svoj interes po dostopnosti kulturnih dobrin v lastnem bivalnem okolju.
Občina Ig leži v obmestnem zelenem pasu Ljubljane in je že v dosedanjem razvoju prostor za nekatere dejavnosti državnega ali regijskega pomena, ki terjajo dislokacijo ali relativno nezazidano naravno okolje. Obstoječe dejavnosti te vrste so ZPK Zapori Ig, CUDV Dolfke Boštjančič – Draga, Center za zaščito in reševanje. V prihodnosti je pričakovati še večji interes za decentralizacijo družbenih funkcij ljubljanske regije v bližnjo zeleno okolico glavnega mesta. Zato strateško rezerviramo prostore za razvoj dejavnosti srednjega in višjega šolstva, raziskovalnih dejavnosti, državne uprave, turizma, kulture, trgovine, gostinstva in druge, pri čemer so pobude oziroma investicije lahko povsem zasebne in tržno naravnane. Lokacije za tovrstne dejavnosti so zlasti na širšem območju naselja Ig, na Kureščku, v Gornjem Igu.
Prostor Občine Ig je nadvse primeren kot prostočasno okolje Ljubljane. Zato so se že pred desetletji razvijala naselja počitniških hiš, sprva zlasti ob Iški (v Iški), kasneje pa vse bolj na hribovitih legah Dobravice, Golega, Škrilj, Visokega, Zapotoka in Kureščka. Z leti se prvotna vikend naselja spremenijo v stalna bivališča, kar spremlja tudi spremenjena arhitektura teh zgradb, zlasti njihovo povečanje in sprememba okolice objektov z gradnjo garaž, ograj in tlakovanih površin. Lepi razgledi, nižje temperature, lega nad inverzijsko plastjo ljubljanske kotline in obilica zelenja so tiste prednosti, ki so in bodo za »vikendaštvo« izjemno atraktivne. Omejene prostorske možnosti zaradi varstvenih režimov narekujejo zelo selektivno povečanje območij počitniških hiš. Dovoljevanje novih počitniških zgradb je dopustno kot zgostitev, prenova starih kmečkih zgradb in le izjemoma širitev. Značaj vikend naselij naj imajo še naprej Iška, nekatere cone okoli Kureščka, Rogatca nad Želimljami, Visokega, zaselka Mali Vrhek v Škrilju, Gornjega Iga. Počitniška naselja morajo biti zgrajena z vsemi dovoljenji in priključena na komunalno infrastrukturo. Strateško mora biti prekinjena – in sanirana – praksa stihijske gradnje počitniških hiš.
Občina Ig lahko računa zlasti z dnevno, izletniško rekreacijo v naravnem okolju, kar velja tudi za turistične dejavnosti. Sedanjo stihijsko masovnost obiska Iškega Vintgarja je potrebno usmeriti v kulturno, učno-vzgojno in rekreativno, sonaravno uživanje naravnega okolja in v tem smislu aktivirati še nekatere, delno že poznane ali še nepoznane prostore (bajerji v Dragi, bajer pri Strahomerju, Kurešček, Krim, Mokerc, najbolj zanimive lokacije na Ljubljanskem barju). Na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih je potrebno premišljeno usklajevati varstvene zahteve s tistimi oblikami sonaravne rekreacije in turizma, ki takšne dejavnosti omogočajo (sprehajanje, opazovanje, učno-vzgojne in druge tematske poti, predstavitev biotopov itd.).
Naravne danosti omogočajo, da se na območju Občine Ig razvijajo tudi dejavnosti, ki jih v ljubljanski regiji izrazito primanjkuje ali jih sploh ni (obvodni športi, čolnarjenje na mirnih vodah, ribolov, nordijski zimski športi, konjeniški športi). Zato Občina Ig vidi svojo strateško usmeritev v razvoju naštetih aktivnosti.
Dejavnosti turizma, športa in rekreacija v naravi naj imajo svoje izhodiščne točke (parkirišča, informacijske točke, gostinske objekte in drugo), ki omogočajo sonaravno uživanje naravnega okolja (vstop v Iški Vintgar, v dolino Drage, ob križišču ceste na Ig–Zapotok, ob cesti na Škofljico). Turistične točke pa so in bodo širše območje Kureščka in vrh Krima. Občina naj razvije tudi vsaj minimalno ponudbo stacionarnega turizma (prenočitvene zmogljivosti v Iškem Vintgarju in Kureščku).
V Občini Ig so se delovna mesta v proizvodnji razvijala nezadostno in daleč pod nivoji zaposlitvenega kontingenta prebivalstva. Poleg cone kovinske industrije na Igu obstaja več obratov proizvodne obrti, skladiščnih in trgovinskih dejavnosti na Igu, v Brestu, Vrbljenah, Kremenci. Posamezne proizvodne dejavnosti majhnega obsega so razpršene tudi v drugih naseljih. Več polindustrijskih obratov je propadlo in se tamkajšnje cone neustrezno drobijo oziroma spreminjajo namembnost.
Strateško mora občina ohraniti in še pridobiti delovna mesta v čisti proizvodnji in drugih okoljsko sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in s tem zmanjšati značaj spalne suburbije. Zato se načrtuje dograditev poslovne cone na Igu, ohranja se lokacija v Vrbljenah. Manjša območja mešane rabe so v Brestu, Iški vasi in na Golem. Predvideni sta tudi območji za skladiščenje in razrez lesa v Strahomerju in Iški vasi. Manjše proizvodne obrti, ki so skladne z okoljem, se kot dopolnilne dovoljujejo tudi v drugih naseljih, zlasti pa v Mateni, Gornjem Igu, Golem, Škriljah. Seveda pa je pomemben del delovnih mest vezan tudi na dejavnosti družbenih servisov, tudi tistih, ki niso vezane na lokalno oskrbo oziroma storitve (ZPK Zapori Ig, Center za zaščito in reševanje, CUDV Dolfke Boštjančič – Draga). Strateško je pomembno, da se delovna mesta v gospodarstvu in negospodarstvu ohranijo in ustvarijo še nova (npr. v srednjem šolstvu, v kongresnih in prostočasnih dejavnostih).
Občina Ig strateško ne želi biti zgolj spalno predmestje Ljubljane. Razvija delovna mesta ne le za lokalno oskrbo oziroma storitve, pač pa tudi delovna mesta v proizvodnji, turizmu, srednjem izobraževanju in druga. Zato načrtuje območja delovnih mest v poslovnih conah na Igu, v Brestu, Vrbljenah, obrtno cono v Iški vasi in manjše poslovne cone pri Kremenici in Strahomerju. Na območja mešane rabe pa je možno umeščanje dejavnosti storitvene obrti, gostinstva, trgovine, kulture, športa v tako rekoč vsa naselja občine.
Osrednji del Ljubljanskega barja, ki leži na ozemlju občine in je zavarovan z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko Barje, je velik strateški izziv za prostorski razvoj občine. Strategija je varovati krajinske in biotske značilnosti Barja, prezentirati njegov razvoj in pojavne oblike z ustrezno učno, vzgojno in rekreacijsko-turistično ponudbo. Pri tem so pomembne tudi načrtovana koliščarska naselbina in opazovalnica ptic Iški Morost. Ohranja naj se tudi trajnostno kmetijstvo ob upoštevanju omejitev, ki za zadevne habitate veljajo.
Stihijski urbani razvoj, zlasti v obliki nedovoljene gradnje in drugih nedovoljenih posegov v prostor, preprečujemo tudi z aktivno politiko varstva in sankcioniranja, pa tudi z ustrezno izrabo, ki preprečuje nelegalno gradnjo.
Razvoj oziroma umestitev novega hipodroma je strateška usmeritev občine, ki podpira konjeniški šport kot izrazito sonaravno obliko, sam hipodrom pa je po programu in kapacitetah podrejen presoji vplivov na okolje in investicijsko-tržnim razmeram.
Hkrati z razvojem urbanizacije pa se infrastrukturni sistemi niso izgrajevali v zadostni meri. Glede prometnega omrežja je osrednja povezava Ljubljane z Igom neustrezna in potrebna popolne sanacije na poteku čez geotehnično izjemno zahtevno barje. Poselitev na obrobju barja in na širšem območju Kureščka, velika atraktivnost Iškega Vintgarja, dnevne migracije iz barjanskih vasi proti Ljubljani ali Škofljici – vse našteto generira promet in povzroča velik delež tranzita v naselju Ig. Prometno preobremenitev je potrebno razreševati z obvoznico in režimom umirjanja prometa v naseljih. Glede na to, da občina razen cestnega nima drugih prometnih sistemov, je potrebno še naprej krepiti vlogo javnega potniškega prometa z avtobusi. Kolesarjenje po območju občine se v primernem letnem času odvija zlasti kot izletniško-rekreativna dejavnost. Ta pozitivni trend je potrebno krepiti z novimi kolesarskimi potmi ali ureditvijo varnih voznih pasov za kolesarje na javnih cestah. Pešec je marsikje v naseljih ogrožen in so potrebne ureditve pločnikov ali ločenih pešpoti. Peš promet je v veliki meri tudi oblika rekreacije v naravi, zlasti v Iškem Vintgarju, na območjih Drage, Kureščka in Krima. Zato je potrebno urejati nove atraktivne pešpoti ali vzdrževati obstoječe.
Občina Ig je sicer v osnovi ustrezno opremljena s komunalno infrastrukturo.
Na planotah Zapotoka in Visokega so že izdelane nove vodne vrtine in vodohrami za zadostno vodooskrbo obstoječih prebivalcev. Za novo planirana območja pa bo potrebno izdelati dodatne vrtine. V nižinskem delu je strateška usmeritev, da se vodooskrba območij Občine Ig iz vodarne Brest postopoma ukine in nadomesti z oskrbo iz novih vodno bolj bogatih vrtin (v smeri Iškega vintgarja).
Občina bo morala zgraditi kanalske sisteme in male čistilne naprave v skladu z direktivami EU tudi za manjša naselja. Pomembna bo plinifikacija naselij na Barju, ki bo nudila večjo diverzifikacijo v ponudbi energije in bolj čisto gorivo.
II.2 Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Občine ig
Razvoj vseh naselij je v osnovi namenjen za naravni prirast, kar še posebej velja za vasi na Ljubljanskem barju, ki se s tem smotrno zgoščajo in notranje sanirajo. Znotraj teh naselij se ohranja tradicionalna zasnova domačije s stanovanjsko hišo ob ulici in gospodarskimi poslopji, sadovnjakom in vrtom za njo, kar onemogoča pretirano zgoščanje poselitve ne glede na namensko rabo. Za zmerno povečavo prebivalstva so zagotovljena nova območja poselitve zlasti na Igu (ob cesti na Kurešček, širitev naselja Rastuka), predvidene pa so tudi posamezne zaokrožitve ostalih naselij in njihovih zaselkov ob glavnih prometnicah. Zaokroža se tudi obširno območje počitniških hiš pri odcepu ceste za Visoko in Kurešček, ki bo s tem opremljeno za stalno naselitev, ki se je v večini obstoječih objektov že zgodila.
Pri tem se v čim manjši meri posega na nove površine, zlasti na zavarovana območja vodnih virov, Nature 2000 ali na najboljša kmetijska zemljišča. Poudarjeno se razvija predvsem občinsko središče Ig, ki z ustrezno rastjo števila prebivalcev in delovnih mest omogoči razvoj vseh potrebnih dejavnosti družbene infrastrukture za potrebe kraja in občine. Od ostalih naselij bodo vlogo subcentralnih naselij – lokalnih oskrbnih središč ohranila in še razvila naselja Golo, Iška vas in Brest v povezavi z Mateno in Tomišljem.
Hierarhično najvišje centralno naselje v občini je občinsko središče Ig, ki je pomembnejše lokalno središče, njegove funkcije pa na nižji ravni dopolnjujejo tri lokalna središča. Na Igu, ki leži na križišču državnih cest in na stičišču občinskih cest do ostalih naselij v občini, so popolna osnovna šola, vrtec, zdravstvena postaja, knjižnica, lekarna, pošta, banka, bencinski servis, samopostrežna trgovina, krajevni urad upravne enote in druge oskrbne dejavnosti ter dve ustanovi državnega pomena (Center za zaščito in reševanje, zapor). Naselja na drugi hierarhični ravni, lokalna središča so Iška vas, Golo in Brest s Tomišljem. Centralnost teh naselij je bila zasnovana že v nekdanjem sistemu krajevnih skupnosti, v vseh treh središčih pa že delujejo določene dejavnosti. Tako so na Golem, v Tomišlju in v Iški vasi podružnične osnovne šole, na Golem in v Tomišlju deluje tudi vrtec. V vseh treh naseljih je vsaj nekaj delovnih mest, v Brestu in na Golem sta živilski trgovini. Urbana naselja so ob državnih in glavnih občinskih cestah in sicer Matena, Tomišelj, Podgozd, Škrilje, Zapotok, Visoko, Staje, Kot, Kremenca, Vrbljene in Strahomer.
Razmestitev dejavnosti v prostoru bo tudi v bodoče sledila predvsem temu hierarhičnemu sistemu naselij. Občina bo tako krepila tri lokalna središča, predvsem pa v vseh štirih središčih vzpodbujala odpiranje delovnih mest in dodatno ponudbo centralnih dejavnosti, na Igu pa zagotavljala vse centralne storitve na ravni občine. Izjema so dejavnosti, ki so vezane na naravno okolje, predvsem turizem in zdravstvo in socialno varstvo. Na območju občine v dolini Drage tako že deluje regionalno pomembni Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič. Na območju pod Kureščkom se načrtuje zdravstveni sanatorij, na širšem območju Kureščka in v dolini Iške pa se dopušča zmerno širitev turistične ponudbe.
Stanovanja se bodo razvijala zlasti v obliki prosto stoječih enodružinskih hiš v vseh naseljih občine, na območjih večje koncentracije, pa tudi kot gosto-nizka gradnja vrstnih hiš, dvojčkov, hiš v terasah in drugih. Izjemoma bodo v naselju Ig stanovanja tudi v obliki večstanovanjskih hiš, zlasti vila-blokov. Poseben poudarek bo na prenovi in notranjem zgoščanju naselij. V izbranih naseljih bodo v skladu z omejitvami določena stavbna zemljišča za nova stanovanja, ki bodo zaokrožala gradnjo in omogočala racionalno komunalno oskrbo. Notranje zgoščanje in smotrno izkoriščanje parcel bo zlasti omogočeno z gradbeno zložbo (komasacijo) in preparcelizacijo ter z obvezno parcelacijo.
V občini skladno razvijamo proizvodne dejavnosti in s tem uravnovešamo območja bivanja in dela ter zmanjšujemo spalni značaj naselij, ki povzroča velike delovne migracije. Proizvodna naj bo vezana zlasti na obrt in druge neonesnažujoče proizvodne dejavnosti, skladišča, trgovino, značilne lokalne proizvode živilstva, lesarstva ipd. Proizvodna območja naj bodo večnamenska in naj zlasti sanirajo obstoječe degradirane površine.
Občina je že do sedaj pridobila nekatere funkcije, ki so v občini izrazito manjkale ali so bile nezadostne, kot so zdravstvena postaja, lekarna, knjižnica, funkcije, ki so potrebne in jih občina še ne zagotavlja, oziroma so podhranjene, so predvidene v SPRO in PRO. To so predvsem dodaten vrtec ob cesti na Kurešček, predviden dom starejših občanov med Igom in Stajami, športni park, otroška igrišča po naseljih in druge. Oskrbne in storitvene dejavnosti bodo zlasti locirane v občinskem središču – Igu, zagotavljale bodo vso potrebno družbeno infrastrukturo na ravni občine. Na srednji in višji stopnji oskrbe pa bodo družbene in oskrbne dejavnosti zagotavljane v Ljubljani. Poleg novega središča na Igu bodo območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti zlasti stara naselbinska jedra v obliki mešane rabe.
Občina zagotavlja tudi prostor za nekatere družbene funkcije državnega pomena, kot so Center za zaščito in reševanje ter ZPK Zapori Ig ali regijskega pomena, kot je CUDV Dolfke Boštjančič – Draga. Občina bo strateško omogočala in zagotavljala prostor za nove družbene dejavnosti regijskega ali državnega pomena zlasti na področjih kulture, turizma, izobraževanja, športa, znanosti, javne uprave, zdravstva in druge. Za te dejavnosti bo namenjen tudi Ižanski grad, ki se mu dolgoročno in strateško spremeni namembnost.
Ustrezna družbena infrastruktura bo ohranjena tudi v manjših naseljih, saj je pomembna za identiteto in socialno kohezivnost, in sicer na področjih osnovnega šolstva, otroškega varstva, trgovine, gostinstva, ljubiteljske kulture ipd. Naselja s poudarjeno funkcijo lokalne oskrbe so zlasti Brest – Matena, Iška vas, Tomišelj, Golo in Zapotok. Z ustrezno infrastrukturo bodo opremljeni večja športno-rekreacijska območja v Iškem Vintgarju, na Kureščku in sicer kot gostinsko-turistični objekti, prenočitvene zmogljivosti ter drugi.
Prometno se bo občina učinkovito povezovala z Ljubljano z moderniziranimi in obnovljenimi cestnimi prometnicami Ig–Ljubljana in Ig–Škofljica ter po osrednjih občinskih prometnih hrbtenicah Ig–Golo–Zapotok in v prečni smeri Ig–Podpeč ter I –Kremenica (Želimlje)–Sarsko–Klada–Golo. Za uspešno povezavo osnovnih prometnih smeri v okolici občinskega središča sta načrtovani nova severna obvoznica od ceste Ljubljana–Ig, severno in zahodno od Iga in Staj, do križišča cest proti Iški vasi in Vrbljenju ter povezava med cestama Ig–Ljubljana in Ig–Škofljica ob naselju Rastuka. Glavne cestne osi bodo dopolnjevale tudi lokalne ceste do posameznih naselij. Na naštetih smereh poteka ali bo potekal tudi javni potniški promet z avtobusi. Prioriteta glede javnega prometa je vključitev Iga, po možnosti pa tudi Iške vasi in Golega v sistem mestnega potniškega prometa Ljubljane.
Poudarjeno se bo razvijal kolesarski promet s povezano mrežo kolesarskih poti ali ločenih pasov za kolesarje na cestah. Razvijal se bo tudi peš promet v naseljih, na rekreacijskih, turističnih in športnih območjih, po pločnikih, sprehajalnih, gozdnih ali planinskih poteh. Skrb bo veljala tudi prometnim ureditvam za invalide.
Območja komunalne in druge gospodarske infrastrukture bodo ustrezno oskrbovala naselja občine. Vodarna Brest služi oskrbi Ljubljane s pitno vodo, deloma tudi oskrbi naselij v barjanskem delu občine. Cilj je, da se oskrba barjanskih naselij Občine Ig iz vodarne Brest ukine in nadomesti z novimi viri. V hribovitem delu pa bo občina prednostno načrtovala nove vodne vrtine za nova območja poselitev. Z zgoščanjem naselij bo zagotavljala racionalnost sistemov in cenovno sprejemljivost priključevanja. Širila bo območja kanalizacije in njihovo priključevanje na planirane čistilne naprave. Preko občine poteka tudi daljnovod Beričevo–Divača, na tej trasi se omogoči tudi povečana zmogljivost, oziroma izgradnja vzporednega daljnovoda. Kolikor se bo pojavila potreba za novimi poteki regijske ali državne infrastrukture preko območja občine, bodo trase strateško usklajevane z varstvenimi zahtevami, sprejemljivostjo v lokalnem družbenem okolju in drugimi interesi v občini. To lahko velja za plinovodno omrežje, produktovode in drugo infrastrukturo.
Na celotnem območju bo občina še naprej zagotavljala količinsko kakovostno oskrbo s pitno vodo ter zadosten tlak za nemoteno uporabo. Razvijala bo plinifikacijo naselij skladno s potekom omrežja primarnega plinovoda. Pospeševala bo diverzifikacijo energentov in usmerjanje na domače, čiste in obnovljive vire, kot sta sončna energija in energija iz biomase.
Občina Ig je izjemno bogata z gozdovi, ima bogato floro in favno. Ima tudi znaten obseg kmetijskih površin in površinske vode, ki so v bližini Ljubljane redka dobrina. Dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, imajo v prostoru občine prednost pred drugimi rabami tal, s tem da se lahko kombinirajo z drugimi dejavnostmi, ki omogočajo varstvo in smotrno, vzdržno izkoriščanje vira.
Občina strateško in v skladu z državnimi predpisi varuje svoje vodne vire. Ožja območja varstva vodnih virov ščiti z gozdno rabo in trajnostnim kmetijstvom. Širša območja varstva vodnih virov omogočajo tudi šport, rekreacijo v naravi in poselitev v skladu s področnimi predpisi in akti o zavarovanju.
Zaščitena so kmetijska zemljišča najboljše proizvodne vrednosti. Na območjih prve kategorije kmetijskih zemljišč, ki ni omejeno z varstvenimi režimi, se bo strateško razvijalo tržno usmerjeno kmetijstvo. Občina bo omejevala in preprečevala zmanjševanje kmetijskih zemljišč zaradi zaraščanja in urbanizacije.
Gozdne površine bodo zlasti namenjene rekreaciji v naravi, socialnim in varovalnim funkcijam, ohranjalo pa se bo tudi sonaravno gozdarstvo. Slednje zlasti v funkciji nege krajine in varstva, pa tudi kot del kmetijske dejavnosti. Gozd bo varovan kot naravno okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, tudi velikih zveri. Znotraj gozdnih kompleksov je treba ohranjati obstoječe travniške površine. Občina ne bo izkoriščala mineralnih surovin na svojem območju, obstoječe nelegalne kope pa bo sanirala oziroma jih prepustila naravnemu razvoju.
Na naravnih virih temelji privlačnost prostora Občine Ig za izletniško rekreacijo, oblike športa na prostem, za lov in ribolov, v veliki meri pa tudi za turizem. Vse naštete dejavnosti se bodo razvijale trajnostno, s poudarjenim varstvom narave, okolja in kulturne krajine. Takšna območja so zlasti Iški Vintgar, dolina Drage z bajerji, območji Krima in Mokrca, Kurešček, Pungrt, obvodni prostori na barju. Kjer je poudarjena naravovarstveni pomen prostora, se dejavnosti ne bodo razvijale v smeri masovnega obiska in bo prostor varovan za ohranjanje značilnih biotopov z omejeno možnostjo obiska, opazovanja in raziskovanja. Takšna okolja so Kozlerjeva gošča, pas barja ob Iščici, soteska Iščice, barjanski osamelci (Kamna in zidana Gorica).
Občina ima bogato kulturno dediščino, kar je ena njenih strateških prednosti. Predstavljajo jo številne cerkve, antična in predantična arheološka dediščina, Ižanski grad, ohranjena vaška jedra s številno etnološko, naselbinsko in ruralno dediščino. Kulturno izročilo bo vključeno v turistično ponudbo, bo sestavina prenove naselja Ig in drugih vaških jeder, spremenila se bo namembnost Ižanskega gradu.
Občina bo varovala in izboljševala okoljske kakovosti, ki so na splošno bistveno večje kot v Ljubljani. Ohranjala in izboljševala se bo kakovost voda z varstvom pred vnosom nevarnih snovi v podzemne vode, usmerjanjem v čiste oblike proizvodnje in z izgradnjo lokalnih čistilnih naprav, kjer bo to potrebno. Ohranjala bo kakovost zraka, tudi s plinifikacijo in kolektivnim ogrevanjem iz kotlarn. Strateška prednost klime v občini so lege nad inverzijsko plastjo Ljubljane z večjo prevetrenostjo in nižjimi temperaturami, kar hkrati z naravno krajino ustvarja pogoje za veliko privlačnost prostora za poselitev, počitniške objekte, izletništvo.
Prioritete za uresničitev vseh naštetih ciljev so zlasti obnova ceste Ljubljana–Ig, izgradnja severne obvoznice naselja Ig od bencinskega servisa pred Igom do Staj in nove povezave skozi Ig od ceste Ljubljana–Ig mimo naselja Rastuka do Škofeljske ceste, nadalje povečanje izrabe vodnih virov za oskrbo na višjih legah, gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Prioriteta so tudi preprečitev stihijske izrabe prostora v Iškem Vintgarju, ob Iščici, v Dragi in drugod, preprečitev črnih gradenj in drugih nelegalnih posegov v prostor. Posebni ukrepi so tudi določitev in pravna ureditev površin javnega dobra in pravočasno zavarovanje najpomembnejših lokacij za razvoj družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti, prometa, komunalne oskrbe (terminalne točke v Iškem Vintgarju in na Kureščku, sotočje Iščice in Želimeljščice, območja zelenih in športnih površin, predvsem načrtovanih otroških igrišč po naseljih itd.).
Prioritetno je potrebno tudi ohranjati vitalnost podeželja, izboljšati njegovo kmetijsko funkcijo, varovati kulturno krajino, preprečevati stihijsko zaraščanje gozdov.
Da bi se izognili neželenim trendom, še posebej izsiljenim lokacijam ali nelegalni gradnji, je potrebno pravočasno zagotoviti dovolj gradbenih površin za različne vrste gradenj in za različne cenovne kategorije.
Za uresničitev strateških ciljev so potrebni pravočasni dogovori z Ministrstvom za okolje in prostor, nadalje na ravni Ljubljanske urbane regije ter z Mestno občino Ljubljana in sosednjimi občinami. V zadevah lokalnega pomena pa tudi s sodelovanjem s sosednjimi občinami, ki obkrožajo Ig in širše. K urejanju prostora bodo pritegnjeni krajani za zagotovitev njihovih interesov in za skladno umeščanje dejavnosti, ki so skupnega pomena. Zagotovitev družbene sprejemljivosti v lokalnem okolju bo še posebej pomembna pri prostorskih ureditvah, kot so predvsem: širitev poslovne cone, sonaravni turizem v območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, razvoj in varstvo vodnih virov v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, okrepitev daljnovoda Beričevo–Divača in morebitne druge infrastrukture državnega ali regijskega pomena.
II.3 Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru
ZASNOVA POSELITVE
Strategija poselitve zmerno širi in zaokroža izbrana naselja v občini, medtem ko dobi naselje Ig večje razširitve stavbnih zemljišč in s tem urbani značaj. Razvoj poselitve je podrobneje opredeljen v urbanistični zasnovi.
Med drugimi naselji občine se nekoliko bolj povečajo stavbne površine in s tem prebivalstvo na Igu, v Brestu, Mateni, Iški vasi in Golem, pri čemer večina stavbnih zemljišč ostaja v okviru obstoječih poselitvenih območij in gre za zgoščanje, prenovo in zaokrožitev. V Zapotoku se izrabi obstoječa nezazidana stavbna zemljišča, v skladu s strogim vodovarstvenim režimom. Kjer ni omejitev s strani Nature 2000, kmetijstva, vodnega gospodarstva in drugih varstvenih režimov se naselja razširijo tako, da vključijo strnjena območja nelegalne gradnje in tista območja disperzne gradnje, ki jih je s tem možno sanirati. Stara jedra naselij se prenovijo po zahtevah varstva kulturne dediščine. Gradnja izven naselja Ig je zlasti v prosto stoječih enodružinskih hišah.
Strateška orientacija glede poselitve je razvijati kakovostna in cenovno dražja nova bivalna okolja, kar ustreza kvaliteti naravne krajine ter čistemu okolju. Strateško je nujno potrebno odpravljati razpršeno gradnjo, stihijsko nepravno gradnjo in vizualno degradacijo prostora. Naselja morajo ohranjati lastno identiteto – tudi z fizično ločitvijo od sosednjih naselij, kar pomeni, da naselij ne zlivamo med seboj.
Naselij ne razvijamo monofukcionalno samo kot spalnih naselij in tudi ne kot ločena naselja priseljencev, temveč kot sožitje prvotnih in novih prebivalcev, kot ohranjanje avtohtone kmečke dejavnosti v prvotnih vaseh kot preplet bivalnega okolja z opravljanjem storitvenih in drugih nemotečih dejavnosti.
Ne načrtujejo se nova območja počitniških hiš, pač pa zgoščanje, zaokrožitev in sanacija obstoječih, ob dopuščanju prestrukturiranja v stanovanjske objekte.
Poleg osrednjih območij družbenih servisov na Igu v obliki mešane rabe v jedrih naselij se v občini razvijajo tudi specializirani centri, kot so Center za zaščito in reševanje, CUDV Dolfke Boštjančič – Draga, Športni park na Igu, rekreacijsko-turistična območja na Kureščku, v Iškem Vintgarju in Dragi. Ižanski grad dobi novo, primernejšo namembnost. Občina si bo prizadevala za sedež bodočega Krajinskega parka Ljubljansko barje, za kar je Ižanski grad optimalna lokacija.
Območja delovnih mest (razen na Igu) so vključena v obstoječa naselja v obliki neonesnažujoče obrti, kmetijske dejavnosti, turizem na kmetiji, gostinstva in drugih dejavnosti. Posebne cone za drobno gospodarstvo so v Iški vasi, Strahomeru in na Golem, večnamenski območji za storitvene dejavnosti in obrt pa sta na obstoječih lokacijah v Vrbljenah, Kremenici in Brestu.
Poselitvena območja naselij so podrobno določena v Prostorskem redu Občine Ig.
ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
Osnovna komunalna oskrba mora biti zagotovljena v vseh naseljih občine, t.j. s cestnim priključkom, priključkom na vodovod, elektriko in kanalizacijo s priključkom na čistilno napravo (ČN). Izjema so dislocirani zaselki ali osamljene stavbe oziroma kmetije, kjer se dopuščajo male čistilne naprave. Izjemoma so dopustne če ni v nasprotju z varstvom vodnih virov vodotesne triprekatne greznice z rednim čiščenjem z odvozom na ustrezno ČN.
Prednostno se bo izvajala gradnja kanalizacijskega sistema na vodovarstvenih območjih, kjer še ni zgrajen.
Kanalske sisteme se gradi gravitacijsko, kjer to omogočata naklon terena in nosilnost tal. Na barju, ki je na predelu Iškega vršaja vključen v prvi varstveni pas vodnega vira je obvezna priključitev na komunalno infrastrukturo. Novogradnje so dovoljene samo izjemoma pod pogojem, da se priklopijo na komunalno infrastrukturo.
Javna razsvetljava bo zagotovljena na Igu in v večjih naseljih, na križiščih in javnih stavbah v skladu s predpisi.
Izbirna lokalna gospodarska javna služba distribucije zemeljskega plina se izvaja na celotnem območju Občine Ig. Distribucijsko plinovodno omrežje, z delovnim tlakom 0,5–5 bar, je izvedeno v naseljih Brest, Ig, Iška Loka in Matena. Napaja se iz merilno-regulacijske postaje Rudnik v Mestni občini Ljubljana.
Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.
Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na obstoječe plinovodno omrežje. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Draga, Kot, Iška vas, Staje, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj in Podkraj, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije.
Na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, v funkcionalnih enotah Brest, Draga, Ig, Kot, Matena, Iška Loka, Iška vas, Staje, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj in Podkraj, se raba energije za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in tehnologijo, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, zagotavlja z zemeljskim plinom. Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana.
V pripravi je Lokalni energetski koncept za območje Občine Ig (LEK). Po sprejemu LEK-a se obveznost priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode prevzame neposredno iz določil LEK-a.
Razvijajo se sistemi fiksne telefonije in kabelske televizije v skladu z razvojem poselitve in po potrebah trga. Na celotnem ozemlju občine mora biti zagotovljen signal mobilne telefonije raznih operaterjev. Telekomunikacije morajo omogočati priključek na medmrežje.
Oskrba z naftnimi derivati je zagotovljena z bencinskima servisoma na Igu ob Ižanski cesti in v poslovni coni.
Ravnanje s komunalnimi odpadki je urejeno z rednim zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov ter z ločenim zbiranjem le teh v ekoloških otokih. V Mateni se nahaja zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Občina bo odpadke odlagala na regijsko deponijo oziroma toplotno obdelavo izven občine. Odpravljena in sanirana bodo nelegalna odlagališča. Strateško bodo omogočene dejavnosti reciklaže in predelave odpadkov, če so skladne z okoljskimi in drugimi omejitvami na nivoju regije. Biološke odpadke se zbira posebej in z njimi ravna v skladu s politiko izvajalca javne službe na nivoju regije. Odpadke, ki nastajajo pri urejanja zelenih površin, se reciklira v okviru posameznih gospodinjstev.
Ekološki otoki morajo biti urejeni tako, da je divjim zverem preprečen dostop do smeti.
Posebne odpadke iz industrije, kmetijstva ali proizvodne obrti je potrebno ustrezno hraniti ali obdelati na parceli onesnaževalca oziroma mora biti zagotovljen urejen odvoz na ustrezno deponijo.
Občina lahko razvije lastne dejavnosti gradbeništva in vrtnarstva za potrebe komunalnega urejanja, vendar brez večjih onesnažujočih obratov. Lokacija se lahko predvidi v eni od poslovnih con v ravninskem delu občine, če je v skladu z omejitvami zakona o varstvu narave, kulture.
Posebno pozornost pri gradnji novih ali rekonstruiranih cest na poplavnih območjih je potrebno posvetiti določevanju nivelete, saj so to objekti, ki imajo lahko, zaradi znatnih pretokov ki tečejo izven struge, znaten vpliv (pozitiven ali negativen) na vodni režim.
Pri načrtovanju in gradnji cest je potrebno predvideti in zagotoviti ustrezen dostop do gozda za potrebe gospodarjenja z gozdom. Posebno skrb je treba posvetiti obstoječim gozdnim cestam in vlakam, ki se jih ne sme zapreti ali otežiti njihovo uporabo. Ob zaključku cest je treba omogočiti primerna obračališča in rampne prostore, v skladu s pogoji pristojne službe s področja gozdarstva. Omogočiti je treba dostop kamionom za prevoz lesa.
V občini se ne bo gradilo večjih objektov za pridobivanje energije – saj za to ni naravnih pogojev, pač pa se bo podpiralo izkoriščanje sončne energije, uporaba biomase in drugih oblik nekonvencionalnega pridobivanja ali hranjenja energije za individualne uporabnike.
ZASNOVA KRAJINE
Krajini se strateško posveča vsestransko skrb zaradi izjemnih lepot, raznolikosti in kulturnih kakovosti Občine Ig.
Varuje se sklenjena območja Nature 2000 na barju in zahodno od ceste Ig–Zapotok/Krvava peč z omejevanjem urbanizacije, ohranjanjem krajinotvorne funkcije kmetijstva, s preprečevanjem ogozdovanja, obsežne sečnje in drugih obsežnih posegov v prostor. Omogoča se sonaravno kmetijstvo, voden turizem in vzdržno rekreacijo v naravi. Varuje se sklenjena območja gozdov, vendar se povečuje pestrost krajine z ureditvijo jas, ki omogočajo razglede z Golca in Kureščka. Obstoječe travniške površine znotraj gozdnih kompleksov se ohranja.
Značilno kmetijsko kulturno krajino na Krimsko – Mokrškem hribovju se varuje z jasno členitvijo na naselja, njive, travnike in pašnike okoli grajenih območij in gozd, ki tvori ločnico do sosednjih naselij. Neguje se vaške in gozdne robove ter ohranja poglede na krajinske dominante vaških cerkva. V okviru možnosti se ohranja etnografske spomenike – kozolce, vaška znamenja, značilno parcelacijo.
V Občini Ig je več varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so določeni z uredbo vlade. To sta gozdna rezervata Kozlarjev gozd in Mokrec, ki sta razglašena za gozdna rezervata s strogim varstvenim režimom ter varovalni gozdovi na pobočjih nad Iškim Vintgarjem, na območju Smrekovca in na vzpetini Gorica. Na vseh območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom poseganje v podtalje in vegetacijo ni dopustno, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo oziroma pospešilo erozijske procese. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda, praviloma so to le sanitarna sečnja in sanscijski ukrepi. Za vsak poseg v varovalne gozdove je potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva.
Na barju se varuje krajino, za katero so značilni odvodni jarki, obvodni pasovi hidrofilne barjanske vegetacije, gozdni otoki in tipične obcestne barjanske vasi. Tudi pri modernizaciji kmetijstva bodo ohranjene poglavitne sestavine barjanske tipike, to so smeri parcelacije, večji sestoji drevnine in grmičevja, najvrednejši biotopi. Večji vodotoki bodo sestavina zelenih varovanih pasov, izločenih iz intenzivnega kmetijstva, urbanizacije in drugih večjih umetnih posegov – kar velja za Iško, Iščico in Draščico. Posebej in v vseh sestavinah bo varovana jezerska krajina v dolini Drage, in bajerja pri Strahomerju z okolico. V teh območjih se prednostjo varuje naravo, omogoča trajnostno rekreacijo v naravnem okolju ter ribolov.
Kot naravno krajino izjemnih kakovosti bo občina varovala sotesko Iškega Vintgarja in s strogim režimom zmerne rekreacija onemogočila stihijsko uporabo prostora in razne oblike degradacije. To bo omogočila tudi vsestransko urejena vstopna točka (izgradnja doma, parkirišča, ekološki otoki, gostinsko ponudbo, športni objekt, prostori za piknik in taborjenje).
Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje bo občina kulturno krajino razvijala in bogatila tudi z upoštevanjem novih vrednot in kolikor bo to v skladu z varstvenimi režimi spodbujala izvedbo nadomestnih biotopov in habitatov, delnih ojezeritev, prikaza značilnih razvojnih faz barja. V hribovitem delu občine bo spodbujala varstvo pred zaraščanjem kmetijskih površin in urejanje razglednih jas vrh vzpetin, kjer je to v skladu s SPRO in PRO.
Pri novih prostorskih ureditvah je zaradi prisotnosti divjih zveri (medved) priporočen minimalni odmik naselij od gozdnega roba v razdalji vsaj 50 m.
Nedeljiva sestavina urejanja krajine v sodobnih pogojih je turizem. Pogoji za njegov razvoj v Občini Ig so predvsem izletniški ali vikend turizem iz Ljubljane, zlasti v poletnih mesecih. Masovnost teh oblik turizma je potrebno usmerjati in tržiti, vendar v skladu z zmogljivostjo prostora. Turizem naj bo sonaraven, s poudarkom na učno vzgojnih funkcijah in rekreaciji v naravi. Na planotah v okolici Zapotoka pod Mokrcem razvijamo tudi zimsko športno rekreacijo, na Kureščku pa verski turizem. Poudarjeno razvijamo tudi planinstvo in kolesarjenje po poteh na Krim, Mokrc, v sotesko Iškega Vintgarja, v okolico Drage, na Kurešček. Prednostno skrb namenjamo evropski pešpoti E6 in vzpodbujamo bogatitev ponudbe ob njej (kmečki turizem, table z opisi, počivališča ipd.).
Poseben pomen za turizem imajo varovana območja na barju – predvsem Naravni rezervat Iški morost (Vrbovski Tali) in Kozlerjeva gošča oziroma Kozlarjev gozd. V skladu z upravljalskim načrtom Krajinskega parka Ljubljansko barje se uredi dostope in informacijske table, objekte za izobraževanje na prostem in opazovalnice. Območje Vrbovski Tali (rezervat Iški morost) je urejeno v skladu s projektom LIFE – narava III za vzpostavitev rezervata Kosca (Crex Crex), pa tudi kačjega pastirja, metulja Barjanskega Okarčka in drugih vrst. Pri vseh turističnih ureditvah na Ljubljanskem Barju se strogo upošteva naravovarstvena načela, dostopi so peš, spremljevalne dejavnosti se umeščajo v bližnja naselja Brest, Ig ...
Ob Iščici se uredi manjše kolišče v velikosti ca. 3000 m2, ob njem pa se neguje kulturna in naravna krajina na način, ki omogoča najprimernejšo predstavitev kolišča, barjanskih biotopov še posebej varstvo in vzdrževanje biotopa Barjanskega Okarčka z učno potjo.
Uredi se učna pot »Rimski zaporni zidovi«, obstoječa gozdna učna pot Draga se promovira in vključi v širšo ponudbo Krajinskega parka Ljubljansko barje in doline Drage.
Občina bo sodelovala pri urejanju regionalnih kolesarskih povezav, predvsem po obstoječih poteh na območju barja. Ključna smeri so Ljubljana–Brest–Matena–Iška Loka–Ig, Ig–Iška vas–Gornji Ig–Rakitna, z dodatno povezavo Gornji Ig–Jezero–Podpeč, Ig–Pijava gorica ter Ljubljana–Hauptmance–Pijava Gorica z odcepom proti Igu.
II.4 Ukrepi za izvajanje prostorske strategije
1. Občina bo sodelovala z Ministrstvom za okolje in prostor in usklajevala uresničevanje strategije prostorskega razvoja občine s Strategijo in prostorskim redom Slovenije ter državnimi podrobnimi prostorskimi načrti v okviru svoje pristojnosti.
2. Občina se bo tvorno vključevala v izdelavo regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije in z njo uresničevala svoje strateške interese zlasti na področjih varstva Ljubljanskega Barja, regionalne prometne in komunalne infrastrukture, učinkovitega javnega potniškega prometa, lokacij institucij regijskega pomena in drugih. Vzpostavila bo tvoren dialog z Mestno občino Ljubljana in drugimi sosednjimi občinami s skupnimi interesi prostorskega razvoja.
3. Strategijo bo občina uresničevala s prostorskim redom, območja posebnega interesa ali navzkrižij v prostoru pa bo urejala z urbanistično zasnovo (naselje Ig) in s krajinsko zasnovo (območje Kureščka z okolico). Naselja s pripadajočimi kmetijskimi zemljišči in druga prostorsko povezana območja bo urejala kot enotna funkcionalna območja, s čimer bo dosežena njihova enovita obravnava. Enako velja za fiziognomsko enotna območja (npr. Iški Vintgar, dolina Drage).
4. Cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na območju Občine Ig so: ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja, boljša strokovna usposobljenost kmečkega prebivalstva in spodbujanje sodobnega sonaravnega kmetijstva.
5. Pri izvajanju posegov v prostor bo Občina v okviru svojih pristojnosti zagotavljala, da bodo vsi investitorji upoštevali in izvajali naravovarstvene ukrepe iz Okoljskega poročila.
6. Občina bo območja kompleksne gradnje, prenove ali drugih zahtevnih posegov v prostor urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Podpirala bo urbanistične pogodbe za komunalno opremljanje lokacij, kjer bi bila gradnja komunalne infrastrukture iz javnih sredstev povezana z nesorazmerno velikimi stroški. Podpirala in sofinancirala bo gradbeno in kmetijsko komasacijo v cilju bolj racionalne parcelacije, pa tudi zaradi varovanja oblikovnih in okoljskih kakovosti naselij ali krajine.
7. Občina bo z ukrepi zemljiške politike pridobila in opremljala stavbna zemljišča za nujno potrebne družbene servise, kot so zdravstvena postaja z lekarno, knjižnica, dom starejših občanov, športni park, v daljši perspektivi tudi Ižanski grad. Kot javno dobro bo pridobila ali uveljavila služnosti na javnih prometnih površinah, pokopališčih, na bregovih površinskih voda, predvsem Iške, Iščice in bajerjev (v Dragi, Rakovnik, bajer pri Strahomerju).
8. Občina bo strateško najpomembnejše lokacije, trase infrastruktur ali območja bodoče kompleksne gradnje pravočasno zavarovala pred posegi, ki bi onemogočili ali bistveno otežili javno uporabo teh prostorov, kot so začasna prepoved prometa z zemljišči ali parcelacije, predkupna pravica, omejitev rabe ali uvedba začasne rabe, obvezna parcelacija in druge. Vse našteto velja zlasti za traso severne obvoznice naselja Ig, traso za izravnavo ceste Ižanska cesta – križišče za Kurešček, za poslovno cono na Igu, za območja bajerjev v Dragi, za obale Iščice in Iške, za vstop v Iški Vintgar, za območje športnega letališča, za vrh Kureščka, za območje doma starejših občanov, za okolico Ižanskega gradu, za sotočje Iščice in Želimeljščice, za traso daljnovoda Beričevo–Divača in druge.
9. Občina bo aktivno pristopila k izvajanju ukrepov za zagotovitev oziroma izboljšanje poplavne varnosti naselij Ig, Iška, Iška mala vas, Iška vas, Strahomer, Tomišelj, Brest in Matena. Z vidika varstva voda bi bilo smiselno preučiti tudi tveganje proizvodnje v tovarni Silvaprodukt na vodno okolje in po potrebi izvesti dodatne varstvene ukrepe.
10. S kartami poplavne nevarnosti bo občina seznanila prebivalce, pristojne službe (Civilna zaščita, gasilci ipd.) ter pripravila ustrezne načrte ravnanja v primeru poplav.
11. Občina Ig bo v skladu s področno zakonodajo ohranjala matično šolo OŠ Ig in podružnične šole Golo, Iška vas in Tomišelj. Glede na vedno večje priseljevanje pa je usmeritev občine gradnja novega centralnega vrtca na Igu – Ob cesti na Kurešček. Obstoječi vrtci so centralni vrtec na igu, ter tri enote vrtca. Skladno z analizo šolskega prostora bo zagotovila prostor za zunanje nepokrite površine in potrebne prizidke oziroma adaptacije za šolo in vrtec.
12. S pravočasnim zagotavljanjem ponudbe stavbnih zemljišč in učinkovitim inšpekcijskim nadzorom – vključno s kaznovalno politiko – bo preprečevala nelegalne posege v prostor.
13. Občina bo sodelovala in usklajevala sektorske plane javnih gospodarskih družb za čim bolj učinkovito strateško urejanje prostora, še zlasti na področjih vodnega gospodarstva, prometa, komunalne energetike, telekomunikacij, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in drugih. Krepila bo delovanje civilne družbe, ki bo pripomoglo k zavzetemu urejanju prostora (turistična, planinska, ribiška društva, lovske družine, gasilstvo, letalska zveza, združenja mladine).
14. Občina bo izvajanje strategije uresničevala s sodelovanjem najbolj usposobljenih institucij in posameznikov na področju urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in arhitekture. Za projekte pomembnih javnih objektov ali občinske podrobne prostorske načrte bo rešitve pridobila na javnih natečajih.
15. V okviru svojih pristojnosti in finančnih možnosti bo občina ustanovila sklad stavbnih zemljišč, pridobivala in komunalno opremljala tržno najbolj zanimiva zemljišča in jih ali oddajala ali prodajala (poslovne cone, hipodrom, osrednji prostori v urbanem središču na Igu, območja vstopa v Iški Vintgar in Drago, atraktivne lege na Kureščku).
16. Občina bo izvajanje strategije omogočila na načelih partnerstva javnega in zasebnega interesa, kar zlasti pomeni uporabo pogodbe o opremljanju, podrobnega prostorskega načrta, natečajev, odkupa ali menjave zemljišč, upravne komasacije in drugih.
17. Nekatere ključne prostorske ureditve bo občina skušala finansirati s sodelovanjem skladov EU, ali namenskimi državnimi sredstvi, za kar bo pripravila kvalitetne projekte. Na področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in turizma bosta imela med drugim tudi pomembno vlogo program Podeželskih razvojnih jeder (PRJ) in pristop k programu »Leader«.
18. Z raznimi ukrepi bo vzdrževala kulturno krajino, kot so sofinanciranje košnje najbolj v dragocenih oblikah krajine, ki jim grozi zaraščanje, kot so predpisi glede umeščanja in izgleda enostavnih objektov ipd.
19. Z vključevanjem v ozaveščevalne, vzgojne in promocijske akcije, kot so izbira najbolj urejenega naselja ali turističnega kraja, izbiro najbolj urejenega vrta, ribnika, akcije s področij varstva okolja in druge bo dvigovala kulturo prostora.
20. Z dodatnimi vrtinami in raziskavami bo zagotavljala primerno oskrbo s pitno vodo za širitev naselij v hribovitih predelih občine.
Strategijo bo tvorno uresničevala s sodelovanjem družbenega okolja, organiziranega v okviru vaških skupnosti, na prostorskih konferencah in javnih razgrnitvah.
III. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA IG
4. člen
(urbanistična zasnova)
III.1 Vsebina in ureditveno območje
VSEBINA
Naselje je občinsko središče, ki se naglo razvija in ima številne omejitve v prostorskem širjenju. Na osnovi sprejete urbanistične zasnove se izdela prostorski red oziroma občinski podrobni prostorski načrti.
Urbanistična zasnova se sprejema in uporablja hkrati s strategijo prostorskega razvoja Občine Ig. Urbanistična zasnova je podlaga za občinske odloke na področjih zemljiške politike, obdavčenja in drugih zadev v njeni pristojnosti.
UREDITVENO OBMOČJE URBANISTIČNE ZASNOVE
Ureditveno območje obsega obstoječa in predvidena območja strnjene pozidave. Vključena so kmetijska zemljišča med naseljem in severno obvoznico Iga, ki se jim raba ohranja, vendar je podrejena potrebam naselitve. Vključeni so tudi gozdovi okoli Ižanskega gradu, območje Pungrta in južno oziroma jugovzhodno od njega do Jurjevke ter grič Kamna Gorica in še nekateri gozdni členi do obstoječega nelegalnega kopa kot del zelenega gozdnega pasu, ki je sočasno tudi v funkciji rekreacije na prostem. Vključene so tudi druge zelene površine, kjer se predvideva športnorekreacijska raba, kot so hipodrom, športni park ipd.
Severna meja ureditvenega območja je meja obstoječe zazidave, ki jo določajo skrajno severno ležeči objekti. Vzhodna meja vključuje novi hipodrom, novo stanovanjsko sosesko Rastovka, vzhodni rob poslovne cone ob cesti na Kremenico in zeleno površino v smeri doline Drage. Južno mejo predstavljajo nova stavbna zemljišča ob Cesti na Kurešček in urbani gozdovi do širšega okolja Ižanskega gradu. Zahodno mejo predstavlja rob zazidave, ki meji na naselje Staje, rob nekdanjega graščinskega vrta in grič Kamna Gorica ter skrajni zahodni rob poslovne cone (KIG), z območjem za športne objekte.
Urbanistična zasnova uveljavlja tudi sonaravni režim kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na parcelah, ki mejijo na urbanistično zasnovo in ki morajo upoštevati ekološke in rekreativne potrebe naselja, kar se podrobneje določi v prostorskem redu. To določilo še posebej velja za parcele na barju, ki mejijo na strnjena območja poselitve in ki niso vključene v poselitveno območje naselja Ig.
III.2 Zasnova razporeditve dejavnosti v naselju
Območja stanovanj s spremljajočimi in storitvenimi dejavnostmi so v središču naselja in starem jedru vzdolž ceste Banija. V ožjem središču ob šoli in cerkvi se formira razpoznavno območje družbene infrastrukture z rabami uprave, otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture, trgovine in gostinstva hkrati s poudarjenimi peš površinami in manjšimi parkovnimi ureditvami. V prenovljenem delu stare obcestne zazidave je stanovanjska raba kombinirana z uslužno obrtjo, specializirano trgovino, gostinstvom, turistično ponudbo ipd. V tej mešani rabi morajo vse dejavnosti zagotavljati kakovost bivalnega okolja.
Na ostalih površinah obstoječe ali nove stanovanjske zazidave prevladuje čista stanovanjska raba z možnimi lokalnimi središči sosedstev, kjer so lahko locirani otroško igrišče, vrtec, lokalna trgovina ipd. Obstoječe avtohtone kmetijske dejavnosti se lahko ohranjajo v sedanjem obsegu, večanje dejavnosti pa je podrejeno bivalni funkciji in omejeno oziroma se teži k premestitvi kmetije.
Proizvodne dejavnosti se umeščajo na vzhodni rob naselja, t.j. ob cesti na Kremenico in vključujejo obstoječe površine skladiščnih dejavnosti in nove površine do meje Nature 2000. Območje je večnamensko in služi proizvodnji, skladiščenju, gradbeništvu, parkiranju, komunalnim dejavnostim, trgovskim objektom ipd. Širok zeleni pas posajen z drevjem bo ščitil zavarovana območja barja ekološko in vizualno.
Obstoječi poslovni coni »Mizarstvo Ig«, se postopoma prestrukturirata v mešano rabo, kjer se dopušča gradnja poslovnih, obrtnih in storitvenih objektov.
Na območju urbanistične zasnove ni možno locirati dejavnosti, ki bi močno obremenjevale okolje, razvrednotile bivalne in krajinske kakovosti (npr. proizvodnja kemikalij, barvil, asfaltna baza, predelava odpadkov, metalurgija, primarna obdelava ali predelava lesa ipd.)
Proizvodne obrti in druge nemoteče dejavnosti se lahko umeščajo tudi v območja mešane rabe, če ne razvrednotijo bivalnega okolja.
III.3 Koncept prenove in koncept širitve
Prenova bo potekala na območju starega vaškega jedra, t.j. na območju funkcionalne enote. Prenova bo varovala tlorisno tipiko obulične »dolge« vasi z značilnimi gabariti in parcelacijo, čeprav bodo objekti lahko arhitekturno povsem posodobljeni. Na ostalih območjih, ki so delno že pozidana, bo gradnja potekala kot zgoščanje in zaokrožitev ob ohranitvi lokalnih cest. Večje proste enklave v središču naselja se bodo izrabile za javne zgradbe, s čemer bo formirano novo, sodobno in razpoznavno naselbinsko jedro.
Širitev bo potekala na vseh obrobjih obstoječega naselja razen proti zahodu, kjer sta omejitvi varstvo vodnega vira Iški vršaj in zaščiteni osamelec Gorica. Na severu se bo formiral jasen rob naselja do skrajnih mej obstoječe pozidave. Na vzhodu se bo naselje razširilo s sosesko Rastovka in poslovno cono ob cesti na Kremenico. Proti jugu, ob cesti na Kurešček, se bo naselje širilo na planotast in gozdnat svet, ki je že pod močnim pritiskom urbanizacije, ni pa izraziteje omejen z raznimi varovalnimi režimi.
V konceptu prenove in širitve se teži k prestavitvi obstoječih vitalnih kmetij iz območij goste zazidave na rob naselja na severu z direktnimi dostopi do kmetijskih zemljišč ali pa na druge lokacije v občini. Prenovljene bodo degradirane površine nekdanjih proizvodnih površin – Mizarstvo Ig v mešano rabo in nemoteče dejavnosti.
III.4 Zasnova namenske rabe površin
Zasnova rabe prostora sledi rasti naselja iz jedra navzven, tako da se ob prvotnem vaškem središču umešča območje dejavnosti občinskega središča. V naslednjem obroču so zlasti stanovanjski predeli in predeli mešane rabe, ležeči tako na ravninskem delu kot tudi na gozdnatih planotah. Na območju strnjene poselitve sta kot enklavi preteklega razvoja ohranjeni manjši poslovni coni in posebno območje namenjeno za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – »Center za zaščito in reševanje«.
Posebno cono centralnih dejavnosti umeščamo na območje Ižanskega gradu, ki se prenovi in po potrebi dopolni z raznimi družbenimi dejavnostmi. Večji kompleks ob gozdu na robu naselja Staje je namenjen domu za starejše občane. Varovanim stanovanjem, socialnemu varstvu ali sorodnim dejavnostim je namenjen tudi del novih stanovanjskih površin ob cesti na Kurešček. Gradnja doma je locirana ob cesti v Staje še v naselju Ig, možna so tudi druge lokacije.
Proizvodno območje Silvaprodukt leži razmeroma ugodno na robu naselja, ob njem se uredi manjša poslovna cona na ugodni prometni legi ob cesti na Kremenico. Ta funkcionalna enota je večnamenska, zato lahko vključuje razne dejavnosti, ki so potrebne za delovanje občinskega središča, tudi komunalne in gradbene dejavnosti, parkirišča, osnovno oskrbo s trgovino ipd.
Proizvodni območji KIG in Mizarstvo Ig se dolgoročno prestrukturirata v mešano rabo in nemoteče dejavnosti.
Zelene površine znotraj ureditvenega območja so površine pretežno ohranjene narave (deloma parkovni gozd Pungrt in Gorica, območje ob strugi Iščice), športne površine (predviden hipodrom, igrišča v novih stanovanjskih območjh), pokopališče, park nekdanjega gradu in površine za ljubiteljsko vrtnarjenje.
III.5 Zasnova infrastrukturnih sistemov
PROMETNA INFRASTRUKTURA
Hrbtenico cestno prometnih sistemov predstavljajo regionalne ceste, s katerimi se Ig povezuje z Ljubljano in sosednjimi občinami.
Obstoječe regionalne povezave s predvidenimi izboljšavami:
– Ljubljana–Ig–Škofljica
– Ljubljana–Ig–Podpeč
– Ljubljana–Ig–Iška vas–Gornji Ig–Krim–predvideno do Rakitne, ter na tej relaciji predvidena izgradnja občinske obvozne ceste Ig severno od naselja Ig.
Lokalne povezave in predvidene izboljšave:
– Ig–Kremenica–Sarsko–Klada–Golo
– Ig–Golo–Zapotok–Rob, predvidena obvoznica center na Kurešček, deviacija na Golem
– predvidena povezava cest Ig–Ljubljana in Ig–Škofljica v sklopu širitve naselja Rastuka
– Kremenica–Želimlje
– Ig–Iški Vintgar
– Ig–Iška Loka–Matena–Ljubljana.
Sekundarni sistem umirjenega prometa predstavljata osrednja cesta skozi naselje Ig in cesta proti Iški Loki. Ostale ceste so lokalni dovozi, ki koristijo večinoma obstoječe poti razen v novih conah gradnje (Rastovka, poslovna cona, zazidava ob Cesti na Kurešček), kjer se zgradijo novi sistemi internih cest.
Primestni javni avtobusni promet poteka iz Ljubljane in konča v občini ter poteka skozi naselja, in sicer po javnih cestah naselja Ljubljana–Ig–Iška Loka–Matena–Brest–Tomišelj–Vrbljene–Strahomer–Iška vas, Ig–Zapotok–Rob, Ig–Staje–Iška vas. Avtobusno postajališče z obračališčem je v središču Iga na obstoječi lokaciji. Občina si bo prizadevala, da se center Iga in nova območja ob cesti na Kurešček vključijo v podaljšanje linij mestnega javnega prometa Ljubljane. Avtobusna postajališča so urejena na za to primernih lokacijah. Glede na novo urbanizacijo se predvidijo nova potrebna postajališča.
Večja javna parkirišča so planirana v poslovni coni Ig, ob stavbi občine v središču naselja, ob pokopališču, ob KIGu, ob domu starejših občanov. Kamionsko parkirišče se lahko uredi v sklopu poslovne cone Ig. Parkirišča za potrebe hipodroma in koliščarske naselbine se uredi ob Škofeljski cesti ob hipodromu in deloma v sklopu širitve stanovanjskega območja Rastuka. Od tam se izvede pešpot do koliščarske naselbine in do središča naselja Ig ob Iščici.
Kot sestavina sistema motornega prometa služita bencinska servisa ob severnem vstopu v naselje in v poslovni coni, ki služita tudi oskrbi s plinom iz jeklenk.
Označi naj se smeri za kolesarjenje na cestah ali kolesarske poti so na glavni cesti skozi staro jedro Iga (Banija) na cesti Ig–Iška Loka. Kolesarske smeri ali označbe za sočasne smeri kolesarskega in peš prometa so tudi v središču naselja okoli šole, kot povezave središča z naseljem Rastovka, s poslovno cono Ig, v smeri dolini Drage in z bližnjimi naselji (Staje, Kremenica).
Peš promet se odvija po površinah urbanega središča, ki je prednostno namenjen pešcu. Nadalje po pločnikih ob cestah v starem delu naselja (Banija), ob Govekarjevi cesti, ob cesti v Iško Loko. Posebne pešpoti, kjer se lahko odvija tudi kolesarski promet, so ob Iščici do naselja Rastovka dalje po dolini Drage ob bajerjih, sprehajalne poti po Pungrtu, na grič Gorica, proti predvidenem Športnemu parku ob KIGu, predvidenem doma starejših občanov in pokopališča.
Poti za invalide se zlasti uredijo do zdravstvene postaje in do vseh javnih objektov v središču naselja.
OSKRBA Z VODO
Vodovodni sistem naselja Ig in okoliških zaselkov se napaja neposredno iz vodarne Brest. Cilj izboljšanja je raziskava novih vodnih potencialov v dolini Iškega vintgarja in postopna preusmeritev na napajanje od tam. Količine vode zadoščajo za bistveno povečanje odjema. Posredno se iz vodovodnega sistema oskrbuje vodohran Pungrt, preko katerega se oskrbuje Ižanski grad. Vodovodni sistem poteka večinoma ob trasah cest ali poti in se širi v skladu z dinamiko gradnje naselja. Širitev bo potekala na vseh obrobjih obstoječega naselja, razen proti zahodu, kjer omejujejo dovoljene dejavnosti in gradnjo vodovarstvena območja vodnega vira Iški vršaj in zaščiteni osamelec Gorica.
ODVAJANJE ODPADNIH VOD
Naselje Ig ima enovit in kanalski sistem ločenega tipa, priključen na čistilno napravo (ČN) z izpustom v Iščico. Kanalski sistem je gravitacijski in se izgrajuje v skladu z dinamiko gradnje naselja. Kanalizacija poteka zlasti po trasah cest in poti. Odpadne vode iz poslovne cone Ig in del stanovanjske cona Rastovka–vzhod je potrebno prečrpavati v obstoječi kanalski sistem ali zgraditi nov vod, ki se priključi na čistilno napravo s premoščanjem Iščice. Predvideno je povečanje ČN Ig. Padavinske vode se, kjer je to možno, ponika.
Nove proizvodne dejavnosti morajo biti take vrste, da pred priključitvijo na javni kanalizacijski sistem ne potrebujejo predčiščenja industrijske odpadne vode.
Izcedne vode iz gnojišč obstoječih kmetij ali preseljenih kmetij morajo loviti gnojnico ali gnojevko v skladu s predpisi EU (nitratna direktiva) in varovati urbano okolje pred onesnaženjem.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
Ig se oskrbuje z električno energijo iz srednjenapetostnega omrežja iz severne smeri. Omrežje se na poselitvenem območju naselja kablira in poteka zlasti po javnih površinah (cestah, poteh).
Jačanje prenosnih sistemov in izgradnja novih električnih vodov bo sledila dinamiki gradnje naselij. V večjih novih conah gradnje se uredijo trafo postaje (Rastovka, poslovna cona Ig, območje doma starejših občanov).
Oskrba z električno energijo mora biti tudi dolgoročno zagotovljena vsaj iz dveh smeri priključnih daljnovodov.
Na območju Iga je urejena javna razsvetljava v skladu s predpisi.
OSKRBA S PLINOM
Na območju naselja Ig je že izvedeno distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb ter kotlarn kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale in kjer se ne uporablja obnovljivih virov energije.
Distribucijsko plinovodno omrežje se bo gradilo do večjih uporabnikov, kot so poslovne cone, Športni park, dom starejših občanov, naselje Rastovka, obstoječe blokovno naselje in do vseh območij z gostejšo pozidavo individualnih objektov.
V pripravi je Lokalni energetski koncept za območje Občine Ig (LEK). Po sprejemu LEK-a se obveznost priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode prevzame neposredno iz določil LEK-a.
DRUGI ENERGETSKI VIRI
Na poselitvenem območju naselja Ig se podpira soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom in izraba obnovljivih energetskih virov, kot so sončna energija, energija biomase, uporaba toplotnih črpalk in druge ter se zato dovoljujejo objekti in naprave v ta namen v skladu s predpisi. Odpravlja in ne dovoljuje se novih hišnih rezervoarjev kurilnega olja.
RAVNANJE Z ODPADKI
Občina ima urejeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih z rednim odvozom na deponijo ali reciklažo izven območja urbanistične zasnove v Ljubljano. Biološki odpadki iz urejanja javnih zelenih površin se odvažajo na deponijo v Ljubljano, ki je izven območja urbanistične zasnove. Nevarni ali posebni odpadki iz proizvodnje se varno hranijo na parcelah, kjer odpadki nastajajo in se redno odvažajo.
TELEKOMUNIKACIJE
Ugodna lega glede na oddajnika na Krimu in Krvavcu naselju Ig tudi dolgoročno zagotavljata ustrezen sprejem RTV programov, signalov mobilne telefonije in drugih telekomunikacij.
Na poselitvenem območju naselja Ig je urejeno omrežje fiksne in mobilne telefonije. Omrežje kabelske televizije se izgrajuje glede na potrebe trga. Zagotovljen mora biti priključek na internet.
Vsa fiksna omrežja morajo biti kablirana. Po potrebi se zgradijo antene mobilne telefonije zlasti kot dopolnitev obstoječih anten ali na obstoječih stavbah, če predpisi to dovoljujejo.
Zagotovljene morajo biti telekomunikacije posebnega javnega interesa, kar zlasti velja za Center za zaščito in reševanje.
III.6 Zasnova zelenega sistema, zelenih in športno-rekreativnih površin
Ključni sestavni del zelenega sistema naselja poleg urbanih zelenih površin predstavljajo tudi gozdovi s poudarjeno socialno funkcijo na Pungrtu in v južnem delu ureditvenega območja urbanistične zasnove do Jurjevke, v okolju doma starejših občanov in na griču Gorica. Na vrhu Pungrta ob Ižanskem gradu je ob spremembi namembnosti gradu predvidena tudi prenova grajskega parka in njegova splošna raba.
Zeleni, skladno krajinsko ambientalno oblikovan pas je ob vodi Iščica in zeleni klin v smeri doline Drage.
V sklop zelenih površin sodi pokopališče, ki se lahko širi proti severu. SV ob naselju je večja zelena površina z možno lokacijo hipodroma in sorodnih sonaravnih športnih aktivnosti ob upoštevanju nadomestnega habitata barjanskega okarčka. Za delovanje zelenega sistema je pomembna tudi vzpostavitev funkcionalnih povezav med zelenim pasom ob Iščici in gozdom na Pungrtu.
Ohranja se zeleno povezavo griča Gorica in območja pokopališča s Pungrtom. Zeleni gozdnati klin členi in ločuje strnjeno pozidavo ob Cesti na Kurešček z območji Centra za zaščito in reševanje in cone mešane rabe. Ohranja se tradicionalno območje vrtičkarstva vzhodno od starega jedra.
III.7 Zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami
Večjo nevarnost naravne ujme predstavljajo možne poplave na vzhodnem obrobju naselja zaradi vodotoka Draščice, zato se bo izvedel razbremenilnik visokih vod, ki bo potekal po obodu poslovne cone v Smoligojnik, dalje v Želimeljščico, ali pa se bo izvedel dvig nulte kote nad nivo poplavnih voda. Objekti v poslovni coni, naselje Rastovka pa se gradijo na nasutih platojih in brez kleti. Dol vodno na sotočju Želimeljščice in Iščice ob planiranem območju za koliščarsko naselje pa se z načrtovanimi ureditvami zagotovi vodne površine z možnostjo prelivanja vode.
Širjenje gozdnih požarov iz območij strnjenega gozda Goljanske planote in Mokrca proti naselju Ig se lahko uredi s protipožarnimi presekami na meji urbanistične zasnove (Spašnik – Ponikvarjeva dolina – Mokrčev Laz – nelegalni kop). Na istih smereh je možno urediti širšo preseko pred nevarnostjo medveda v skladu z zadevnimi predpisi.
Naselje Ig leži na potresno ogroženem ozemlju, še zlasti na stiku barjanskih naplavin ali vršaja s trdnimi hribinami. Potrebna je protipotresna gradnja v skladu s predpisi in ustrezna sanacija starejših stavb. Omejitev višine gradnje v pretežnem delu naselja na P + 2 ali 10 metrov prispeva k večji potresni varnosti naselja.
Iščica in Draščica omogočata črpanje požarne vode, za kar se uredijo dostopna črpališča. Učni Center za zaščito in reševanje ter dejavnost gasilstva hkrati z urejeno hidrantno mrežo zagotavljajo razmeroma visoko raven varnosti naselja.
Na južnem robu naselja je območje namenjeno za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – »Center za zaščito in reševanje«.
Naselje je obdano z izredno obsežnimi prostimi površinami v gozdovih in na barju, kar zagotavlja prostor za rezervne lokacije, evakuacijo in druge potrebe v izrednih razmerah.
III.8 Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete
Naselje Ig ohranja svoj kakovostni značaj vrtnega primestnega naselja humanega merila in kratkih razdalj s prisotnostjo številnih kakovostnih vsebin. S prostorskim redom se določa velik delež zelenih površin v razmerju z zazidanimi površinami in s tem velika prostornost naselja. Gradnja obvezno upošteva že formirane stavbne črte ali meje, jih ne prekinja in jih še dodatno formira. Vse gradnje se podrejajo obstoječim višinskim gabaritom in ne presegajo P + 2 ali 10 m sleme, s čimer je ohranjena dominanta cerkvenega zvonika. Objekti v poslovnih conah imajo lahko višine do 9 m, izjeme samo kjer je to nujno zaradi tehnologije (dimniki ...). Tlorisni gabariti se prilagajajo obstoječi morfologiji, in sicer longitudinalni parcelaciji v starem jedru in značilnim kvadratnim tlorisom enodružinskih stavb v novejših naseljih. Fasade novih stanovanjskih ali družbenih objektov smejo biti nečlenjene največ do 30 m v katerikoli smeri in se morajo pri večjih dimenzijah zamikati ali drugače deliti. Objekti v poslovnih conah smejo biti nečlenjeni največ do 100 m v tlorisu in se pri večjih dimenzijah členiti z zamiki ali kako drugače. Podrobnejša merila predpiše prostorski red.
Identiteto naselja krepi oživitev starega obcestnega jedra in izvira Iščice z rekonstrukcijo kapelice. K izboljšanju urbane podobe pripomore sanacija obstoječih grajenih robov z novo gradnjo in zasaditvijo. Novo vidno dominanto naj predstavlja prenovljeni ižanski grad, ki se ga vidno izpostavi z ureditvijo široke travnate površine okoli stavbe. Možna je tudi rekonstrukcija cerkvice Sv.Jurija na ustrezno veliki jasi.
Predvideva se obnova grajskega parka v skladu s predvideno namembnostjo gradu.
Izboljšuje se kulturno podobo naselja z odloki o postavljanju in oblikovanju enostavnih objektov, kot so ograje, objekti za oglaševanje, tlaki, svetilke, klopi, urbane skulpture, prizidki, garaže, vrtne ute in drugi. Idilični ruralni izvor kraja se ohranja z značilnimi kozolci, kapelicami in znamenji. Degradirana območja se vizualno in programsko sanirajo, kar zlasti velja za poslovno cono »Mizarstvo Ig«, in za nelegalni kop. Gradnje na območju hipodroma morajo biti čim bolj lahkotne in skladne z barjansko krajino. Ureditve ob Iščici in Draščici naj vključujejo čim več vodnih sestavin, kot so umetni bajerji ali rokavi.
III.9 Zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju
Na območju urbanistična zasnove naselja Ig je do sedaj veljavni prostorski plan predvidel tri zazidalne načrte, od katerih je eden (Rastuka 1) izveden. S sprejetjem prostorskega reda ZN za VS14/2 preneha veljati, Občinski podrobni prostorski načrt za VP14/2 pa je sprejet in ostane v veljavi.
Strategija predvideva sprejetje naslednjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov:
Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev hipodroma ob Škofeljski cesti.
Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev rekonstrukcije koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju.
Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev Ižanskega gradu in okolice, ki se sprejme ob izselitvi zaporov, prostorski red predpiše pogoje za čas delovanja zaporov.
Občinski podrobni prostorski načrt za dom starejših občanov.
Občinski podrobni prostorski načrt za nov stanovanjski predel »Doline« vzhodno od ceste na Kurešček.
Občinski podrobni prostorski načrt (za infrastrukturo) zahodnega roba ceste na Kurešček.
Občinski podrobni prostorski načrt za območje nad Kmetijsko zadrugo.
Občinski podrobni prostorski načrt za nov stanovanjski predel »Rastuka II« na vzhodnem robu naselja Ig.
Občinski podrobni prostorski načrt za komunalno infrastrukturo in ureditev parcelacije na severnem robu naselja.
III.10 Usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine
Strateško pomembne usmeritve varstva okolja so zlasti oskrba naselja z zemeljskim plinom in strogo upoštevanje predpisov o varstvu vodnih virov. Vse proizvodne dejavnosti smejo imeti emisije, ki so dopustne v urbanem okolju. Občinska obvozna cesta Ig in povezava Ižanka–Škofeljska cesta bosta zmanjšali prometni tranzit, hrup in onesnaženost zraka.
Urbanistična zasnova ohranja naravne kakovosti z varovanjem Pungrta in drugega gozda na hribovitem delu nad naseljem, griča Gorica in zelene površine proti bajerjem v dolini Drage. Določa zeleni pas ob Iščici za sprehode in kot varstvo biotopa.
Kot kulturna dediščina so varovani cerkev, morfologija starega jedra, s prostorskim redom pa bodo dodatno varovana še obstoječa ohranjena znamenja, kapelice in kozolci. Ob vseh posegih v prostor se odkriva, varuje in ustrezno prikaže arheološka dediščina. Večje in pomembnejše najdbe se prikaže na mestu samem, pri čemer najdbe lahko vplivajo na spremembo izvedbenih aktov ali projektov. Ižanski grad bo dolgoročno prenovljen na način, ki mu bo ponovno vrnil pomen kulturne dediščine.
III.11 Ukrepi za izvajanje urbanistične zasnove naselja Ig
Urbanistična zasnova se bo izvajala na temelju prostorskega reda, ki bo usmeritve iz urbanistične zasnove podrobneje razčlenil in konkretiziral na prostorskih enotah.
Za funkcionalne enote IG01 in IG02 (»staro jedro – zahod, ob Ižanki, vzhod«) bo prostorski red obvezno vključeval parcelacijo zemljišč. Za te prostorske enote se lahko izvede komasacija.
Za prostorske enote kompleksne gradnje in drugih zahtevnih prostorskih ureditev se izdela občinski podrobni prostorski načrt. Ta se obvezno izdela za stanovanjsko naselje Rastovka (IG11) in za zazidavo na planotah ob Cesti v Kurešček (Doline, IG14). Na pobudo investitorjev se občinski podrobni prostorski načrt lahko izdela tudi za druge prostorske enote.
Občina bo v skladu s predpisi izvedla začasne ukrepe zavarovanja na območjih, ki so posebnega interesa in na katerih bo izvajala prostorske ureditve. To so predvsem na lokacijah ali trasah obvoznice in predvidene javne infrastrukture.
Občina bo pospeševala opremljanje zemljišč z pogodbo o opremljanju zlasti za periferne parcele, za nadaljnje širjenje plinovodnega omrežja, za komunalno opremljanje poslovne cone, za ureditev hipodroma ipd.
Občina si bo prizadevala za sporazumno prestavitev vitalnih kmetij, ki ležijo v naselju na osnovi menjave, selitve na rob naselja ali na drugo lokacijo v občini.
Občina bo izvajala urbanistično zasnovo v čim večji meri z oblikami partnerskega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, zlasti s pogodbo o opremljanju, dostopnostjo nekaterih zasebnih površin javnosti, sodelovanjem pri prenovi, z javnimi natečaji tudi pri občinskih podrobnih prostorskih načrtih, in drugimi oblikami. Partnerstvo bo razvijala tudi v primerih uveljavljanja javnega interesa na zasebnih zemljiščih kot so rekreacija v naravi na območjih Pungrta, Gorice, dostopi do Iščice in drugih.
IV. KRAJINSKA ZASNOVA OBMOČJA KUREŠČEK
5. člen
(krajinska zasnova Kurešček)
IV.1 Vsebina in ureditveno območje krajinske zasnove
Ureditveno območje krajinske zasnove obsega homogeno naravno in agrarno kulturno krajino okoli hriba Kurešček, naselij Zapotok in Visoko ter celoten masiv hriba Mokrc. Na zahodu meja KZ poteka po meji zavarovanih območij Iškega Vintgarja, t.j. po geomorfološki meji (prelomu) klisure. Na vzhodu in jugu sovpada z občinsko mejo s sosednjo Občino Velike Lašče. Severna meja poteka po severnih pobočjih hriba Stražar, ob gozdni cesti vzhodno od Škrilja, po gozdnem robu tik ob naseljih Škrilje in Golo, na vzhodu pa se spusti v grapo med naseljema Selnik in Rogatec do občinske meje.
KZ podrobneje razčlenjuje strategijo prostorskega razvoja Občine Ig in se uporablja hkrati z njo. Daje usmeritve za vsebino prostorskega reda občine. S sprejetjem krajinske zasnove prenehajo veljati prostorske sestavine družbenega plana Občine Ig.
IV.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo
Navzkrižni interesi v prostoru med avtohtonimi prebivalci in priseljenci, med interesi stanovalcev v stalnih naseljih in v počitniških naseljih, med kmetovalci, gozdarji, rekreativci in lovci, med nosilci urejanja prostora na področjih gospodarske infrastrukture in varstva narave – narekujejo, da se prostor ureja s krajinsko zasnovo kot posebej razčlenjenim delom strategije prostorskega razvoja Občine Ig. Z rešitvami skušamo uravnovesiti varovalne in razvojne zahteve in dajati prednost tistim rešitvam, ki omogočajo sočasno trajnostno rabo in pozitivne sinergetske učinke.
Območje vzhodno od ceste Ig–Kurešček nima omejitev Nature 2000, zato so tu možne tudi rabe poselitve, kmetijstva, turizma in drugih, ki terjajo grajene posege. Okoli prvotnih vasi Zapotok in Visoko varujemo kmetijska zemljišča in prvotno strukturo ruralne poselitve, skratka agrarno kulturno krajino. Naselja naj se prenavljajo, zgoščajo v glavnem v obrisu sedanjih mej poselitvenih območij.
Ker za območja znotraj naselja Zapotok velja režim varstva vodnih virov, se gradnje dovoljujejo le skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
Sam hrib Kurešček ima več med seboj povezanih in skladnih namembnosti. Vrh z bližnjo okolico je namenjen čaščenju, parcele pod vrhom na severni strani pa turizmu, rekreaciji, gostinskemu objektu, parkiriščem hkrati z varovanim pejsažem travnikov in gozdov. Manjše parkirišče je predvideno tudi ob pokopališču. Opuščeni nelegalni kop se sanira. Ob križišču ceste Ig–Krvava peč in odcepa v naselje Zapotok se lahko uredi izhodiščno točko za rekreacijo v naravi s programom parkirišč, gostinstva, izposoje športnih rekvizitov, bazenom ipd. Sedaj redka in sporadična zazidava ob cesti pod Kureščkom se sanira, zgosti in zaokroži brez bistvenih povečav. Urbane rabe so možne edino na gozdnih parcelah, ki so izven kakršnega koli varstvenega režima. Spodbuja se kmečki turizem, razne sonaravne oblike dela na domu in dejavnosti lokalnih družbenih servisov (manjše trgovine, uslužne obrti), otroška igrišča.
Območje zahodno od ceste Ig Kurešček–Zapotok je v varstvenem režimu Nature 2000, zato večji posegi v prostor niso dovoljeni. Dopustni so sonaravno gozdarstvo in kmetijstvo (travniki, pašniki), sonaravna rekreacija (pešačenje, kolesarjenje, sankanje, teki na smučeh, jahanje). Pikniki v naravi in taborjenje so omejeni na nekaj tradicionalnih lokacij okoli Mokrca.
Krajinska zasnova predvideva tudi manjše smučišče s prenosnimi vlečnicami ranga enostavnih objektov.
Planote ali podolja (pod Mokrcem) naj se ščitijo pred zaraščanjem, že zarasle površine pa naj se ponovno aktivirajo za živinorejo ali pridelavo travinj. Človekove dejavnosti, vključno rekreacijo v naravi, morajo biti na prostorih, kot jih določa krajinska zasnova varne pred medvedom. V tem smislu so možne ureditve, ki se izvajajo v skladu s predpisi in usmeritvami pristojnih služb.
USMERITVE ZA DEJAVNOSTI, KATERIH RAZVOJ SE PRAVILOMA USMERJA V NASELJA
V poselitvena območja naselij, ki so v veliki meri enaka kot v predhodnem prostorskem planu, se usmerja poselitev, s tem da so v prostorskem redu ločena območja vaških jeder, novejše trajne poselitve in počitniških naselij. V prvotna vaška jedra Visokega in Zapotoka se umeščajo enodružinske stanovanjske stavbe, prvotna kmečka gospodarstva, dejavnosti lokalne trgovine, gostinstva, turizma, uslužne obrti. Gradnja je zlasti kot prenova, nadomestna gradnja ali kot zgostitev na še nezazidanih parcelah. V obstoječih ali novih površinah poselitve izven starih vaških jeder se umešča poselitev, obrt, kmetijske dejavnosti zlasti kot zapolnitev, zgostitev in zaokrožitev obstoječe strukture. Naselja na območju zasnove so deloma v vodovarstvenih pasovih delno tudi v najstrožjem varstvenem pasu (predvsem Zapotok), zato je novogradnja dopustna samo za stanovanjske objekte in še to po predhodni izgradnji kanalizacijskega omrežja in ob upoštevanju Uredbe o vodo‌varstve‌nem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Izjemoma so možne nekatere dejavnosti, ki so kompatibilne s počitniškim okoljem, kot so domača obrt, umetniške in turistične dejavnosti.
USMERITVE ZA KMETIJSKE DEJAVNOSTI
Kmetijstvo in gozdarstvo sta na območju KZ predvsem v funkciji ohranjanja agrarne kulturne krajine in varstva gozda, kar zlasti pomeni sonaravne oblike kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja drobnih agrarnih struktur, nego gozdnega roba in preprečevanje zaraščanja. Poti v gozd ali množično uporabljenih poti po kmetijskih zemljiščih se ne sme zapirati. Urbanizacijski posegi ne smejo krniti ali onemogočati delovanja ali posodabljanja kmetijstva in gozdarstva, kar še zlasti pomeni ohranitev funkcij gozdnih prometnic, nakladalnih ramp lesovine in gradnje potrebnih kmečkih gospodarskih objektov. Dovoljene so ureditve ki se, v skladu s predpisi in usmeritavmi pristojnih služb, izvajajo z namenom preprečevanja škode zaradi prostoživečih živali. Na planotah Mokrca in pod njim (Ravne, Zavodičnik) naj se ponovno vzpostavi pridelava travinj ali živinoreja. Z namenom, da se omogoči razglede in večjo atraktivnost za izletnike, je na vrhovih Kureščka in Golca (ob upoštevanju arheološke kulturne dediščine), možna vedutna sečnja po pridobitvi soglasja javne gospodarske službe. Pridobivanje lesne biomase je možno v skladu s predpisi in načrti za gospodarjenje z gozdovi.
USMERITVE ZA RAZVOJ GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Na področju prometa večji posegi niso predvideni razen ureditve parkirišč na izstopnih točkah v turistična, športno-rekreativna območja ali območja čaščenja – Kurešček, odcep ceste v Zapotok pri Blažanovki, pod vrhom Mokrca. Uredi se postajališča avtobusnega prometa z enotno in kakovostno oblikovanimi nadstrešnicami.
Sistem pešpoti naj bo povezan in naj omogoča različne tematske itinerarje (npr. po verskih objektih Golo–Visoko–Kurešček), izletniške poti različne zahtevnosti (v Iški Vintgar, na Mokrc, na Kurešček iz severa in juga), zlasti pa atraktiven potek evropske pešpoti. Peš promet naj bo čim bolj ločen od motornega, kolesarskega in jahalnega prometa, kar še posebej pomeni, da se na istih gozdnih cestah ne izvaja hkrati peš promet, jahanje ali gorsko kolesarjenje. Izkoristijo se obstoječe pešpoti in le izjemoma uredi nove (pot po grebenu na Mokrc iz jugovzhoda).
Kolesarski promet ježa se odvijata zlasti po gozdnih cestah in ob ustrezni ureditvi po občinskih cestah. Za kolesarjenje ali ježo se ob soglasju lastnika gozda, lokalne skupnosti in pristojne službe s področja gozdarstva lahko predvidijo tudi nekatere gozdne poti, ki se določijo v gozdnogospodarskem načrtu in na terenu posebej označijo. Označene jahalne poti naj potekajo po gozdnih in poljskih poteh iz lokacij hlevov oziroma kmetij, ki se ukvarjajo s konjerejo, praviloma naj ne sovpadajo s peš prometom, kolesarskim ali motornim prometom.
Za zračni promet na območju krajinske zasnove ni omejitev, ni pa dovoljena ureditev vzletišč, območij postajanja in drugih naprav.
Na področju vodnega gospodarstva je prednostno potrebno varstvo vodnih virov, zagotovitev zadostnih količin vode, in izgradnja lokalnih kanalizacijskih sistemov s priključevanjem na čistilne naprave v skladu s področnimi predpisi. Zapotok in Visoko naj imata lasten kanalski sistem z novo čistilno napravo. Lokalni kanalizacijski sistem se uredi tudi na Kureščku.
Območje KZ se v celoti oskrbi z električno energijo, pri čemer se vsi novi vodi kablirajo in vodijo pod zemljo. Dovoljuje se individualna potrošnja plina iz hišnih rezervoarjev ali jeklenk in kurilnega olja. Rezervoarji kurilnega olja in plina so na vodovarstvenih območjih tudi prepovedani s predpisi o zavarovanju vodnega vira.
Možna je ureditev ogrevanja z biogorivom (lesno biomaso), vključno z možno skupno kotlovnico za posamezno naselje.
Možna je uporaba solarne in vetrne energije kot individualne naprave za posamezno stavbo ali gospodinjstvo.
Območje KZ se oskrbi s tele komunikacijami, t.j. z omrežjem fiksne in mobilne telefonije. Lokacija anten je možna, če ne razvrednoti krajine ali posamezne kulturno ali ambientalno pomembne zgradbe. Spremljevalni objekti morajo biti oblikovani nevpadljivo.
Na območju KZ se uredijo ekološki otoki (nadstrešnice, žive meje), na območjih večjega zadrževanja ljudi za rekreativne aktivnosti se uredijo smetnjaki z rednim praznjenjem (npr. Kurešček). Smetnjaki in ekološki otoki v naseljih, predvsem na stiku naselja z gozdom morajo biti urejeni na način, da so varni pred gozdnimi živalmi. Reciklažne naprave, deponiranje ali sežiganje ni dovoljeno, za odpadke rastlinskega izvora je urejeno v sklopu gospodinjstev z posebnimi smetnjaki, ki se jih odvaža v sklopu javne službe.
USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN TER VODA
Na območju KZ se ne izvaja izkoriščanje mineralnih snovi s tem, da se oba opuščena nelegalna kopa severno in južno na pobočjih Kureščka in drugi manjši nelegalni kopi sanirajo. Manjši opuščeni kopi v gozdovih, ki jih je že prekrila vegetacija in na katerih ni pričakovati nadaljnje degradacije zemljišča zaradi razvijajočih se erozijskih procesov, se bodo prepustili naravnemu razvoju oziroma se bodo sanirali brez izvajanja dodatnih gradbenih posegov. Območje KZ nima pomembnejših površinskih voda. Možna je ureditev umetnih jezerc z uporabo meteorne vode, ki naj imajo estetsko funkcijo, funkcijo zaloge požarne vode in pozimi umetnega zasneževanja. Možno je raziskovanje novih vodnih virov (vrtine) in njihovo izkoriščanje.
USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA
Na območju KZ se odvijata zlasti izletniški in verski turizem, ki morata biti po obsegu in vsebini turistične ponudbe skladna z zmogljivostjo prostora. Verski turizem, vezan na obiske cerkve Kraljice miru na Kureščku, je lahko občasno tudi masoven, sicer pa vezan na izletniške obiske ali daljše zadrževanje v prenočitvenih zmogljivostih. Izletniški turizem je po oblikah in vsebinah opisan v poglavju o razvoju športa in rekreacije. Možen je tudi razvoj kmečkega turizma zlasti na domačijah Visokega in Zapotoka. Agresivne oblike turizma, ki bi poškodovale naravnemu okolju ali ga trajno spreminjale, niso dovoljene.
USMERITVE ZA RAZVOJ ŠPORTA IN REKREACIJE
Na območju KZ se razvijajo med seboj skladne oblike športa in rekreacije, ki so zlasti vezane na naravna okolja. V ne-zimskem obdobju so to predvsem pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje in jahanje (po gozdnih in poljskih poteh in po planinskih poteh). Glavna izhodišča so središča vasi Visoko in Zapotok ter križišči s ceste Ig–Rob z odcepnimi cestami v obe naselji.
Pozimi se razvijajo razne oblike športa in rekreacije na snegu zlasti teki na smučeh, sankanje in v manjši meri alpsko smučanje. Za slednje se lahko uredita družinski smučišči s prenosnimi vlečnicami na območju SV pobočja Blažanovke in na severnem pobočju Kureščka pri nelegalnem kopu. Za nordijsko smučanje se lahko uredi poligon na travnikih pod vzpetino Gričnica in Blažanovka. Konjeniški športi se razvijajo zlasti na območju Gorice. Sam vrh Mokrca se uredi kot bolj atraktiven za izletništvo (razgledna jasa, znamenje, parkirišče pod vrhom, nova planinska pot po grebenu iz JV smeri). Večnamenska športna igrišča so zlasti v Zapotoku pri šoli in pri planinskem domu na Kureščku. Na teh dveh lokacijah in na Visokem so tudi otroška igrišča. Športna igrišča manjših dimenzij, kot so igrišča za tenis, košarko, balinanje, izposojevalnice opreme, parkirišča in druge ureditve, vezane na šport in rekreacijo, so lahko tudi ob križiščih – odcepih z glavne ceste proti Visokemu in Zapotoku.
Na območju Nature 2000 niso možne ureditve oziroma športnorekreacijske aktivnosti, ki prizadenejo habitate oziroma krajino kot so vožnje z motorji, motornimi sanmi, paintball, motorni zmaji ipd.
Taborjenje, pikniki v naravi in podobne aktivnosti se lahko izvajajo le na določenih mestih, ki jih posebej opredeli prostorski red.
Lov in nabiranje gozdnih sadežev se lahko izvajata v skladu s predpisi in naravovarstvenimi smernicami. Možne so ureditve prostora za varnost turistov, športnikov in rekreativcev pred prosto živečimi živalmi (medvedom), če so te v skladu s predpisi in usmeritavmi pristojnih služb.
USMERITVE ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Prostor KZ ni v večji meri ogrožen, zato posebne ureditve niso potrebne. Gozdne in druge ceste naj služijo tudi varstvu pred požari v naravi, umetni bajerji služijo kot zaloge požarne vode. Prostor KZ je eno od evakuacijskih območij Ljubljane, čemur lahko služijo tudi počitniška bivališča. Na območju KZ vojaške dejavnosti niso možne, razen na območju možne izključne rabe na vrhu Mokrca.
USMERITVE PREVERJANJA IN SANACIJE
Obstoječa naselja se zgoščajo, dograjujejo in prenavljajo tako, da dobijo skladen in kulturen videz z velikim deležem zelenih površin, praviloma brez nečlenjenih masivnih ograj ali opornih zidov. Pri prenovi obeh vaških jeder se ohranja morfologijo in poglavitne kulturno oblikovne vrednote. Ambienta okoli cerkvic na Kureščku in pri Visokem se oblikujeta kot pejsažni krajinski celoti.
Osamljene zgradbe izven poselitvenih območij, ki so legalno zgrajene, naj se v čim večji meri vizualno sanira z ozelenitvijo in drugimi ukrepi. Nelegalne objekte, ki jih ni možno legalizirati, se odstrani in vzpostavi prvotne naravne kakovosti. Prostor KZ se ne sme razvrednotiti z neustreznim in množičnim postavljanjem objektov za oglaševanje, začasnih objektov, neustrezne opreme prostora ipd. Nesanirani nelegalni kopi se sanirajo z renaturacijo ali novo prostorsko ureditvijo športno turističnega objekta, parkirišča ipd. Manjši opuščeni kopi v gozdovih, ki jih je že prekrila vegetacija in na katerih ni pričakovati nadaljnje degradacije zemljišča zaradi razvijajočih se erozijskih procesov, se prepustijo naravnemu razvoju oziroma se sanirajo brez izvajanja dodatnih gradbenih posegov.
IV.3 Zasnova namenske rabe prostora
Območja pretežne kmetijske rabe so zavarovane kmetijske površine 1. območja okoli Visokega in Zapotoka, pri čemer so ponekod za kmetijsko dejavnost omejitve zaradi varstva vodnih virov in kulturne krajine. Ostala kmetijska zemljišča so zlasti travniki, senožeti oziroma jase na območjih pod Gričnico, na pobočjih Mokrca, na vrhu Kureščka itd., kjer je kmetijska raba sočasna z rekreacijo v naravnem okolju.
Gozdna raba je strnjeno prisotna na širšem območju Mokrca, pobočjih Kureščka, na vzpetinah Gričnice, na vseh strmih legah grap in ozkih dolin pod Visokim in Zapotokom. Raba je sočasna s socialnimi, varovalnimi in drugimi funkcijami gozda in na območju Nature 2000 izrazito omejena.
Na območju KZ ni območij površinskih voda in območij izkoriščanja mineralnih surovin ali rud.
Stanovanjska raba je določena v obstoječih poselitvenih območjih naselij Visoko in Zapotok. Mešana raba je določena v starih vaških jedrih Visokega in Zapotoka z že obstoječimi ali novimi dejavnostmi kmetijstva (kmečkega gospodarstva), obrti, gostinstva, turizma, družbenih servisov, izjemoma tudi počitniških stanovanj.
Strnjena območja počitniških hiš, ki sicer ne obsegajo več kot dvajset objektov, so znotraj obstoječih poselitvenih območij, ki se zgoščajo in le izjemoma zaokrožajo. Izjema je območje ob odcepu ceste proti Visokem, kjer se s širitvijo poselitvenega območja zgošča več razsejanih zaselkov.
Na območju ni večjih površin družbene javne infrastrukture razen zavarovanih območij vodohranov ali zajetij. Posebna območja zelenih površin so kot območja otroških igrišč v središčih Visokega in Zapotoka, v okolici planinskega doma na Kureščku. Okoli cerkve in pokopališča na Kureščku ima javna zelena površina parkovni značaj. Za pokopališče je predvidena širitev in ureditev parkirišča za obiskovalce pokopališča.
IV.4 Območja urejanja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti
Za območja, kjer se načrtujejo pomembnejše ureditve prostora v javno korist, območja, kjer se predvideva možne vplive na okolje in območja, kjer se načrtuje obsežnejša javna infrastruktura in kompleksna parcelacija je obvezna priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Taka območja so: širitev naselja pri odcepu za Visoko, območje zdravstva – predvidenega sanatorija pri odcepu za Rogatec, sanacija nelegalnega kopa nad odcepom za Rogatec, vrh Kureščka in eventualna širitev nočitvenih zmogljivosti pod domom na Kureščku.
IV.5 Ukrepi za izvajanje krajinske zasnove
Prioriteta za uresničevanje KZ je v striktni politiki inšpekcijskega nadzora, preprečevanja nelegalnih posegov v prostor in odstranitve škodljivih nedovoljenih posegov v prostor. Nadalje je prioriteta izgradnja kanalskega sistema s čistilno napravo tako za Visoko kot za Zapotok in ukrepi za trajno zagotovitev zadostnih količin pitne vode.
Prioriteta je tudi izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov za prostorske enote vrha Kureščka vključno s planinskim domom in možnimi novimi lokacijami za gradnjo.
Za prenovo in sanacijo starih vaških jeder Visokega in Zapotoka se lahko izdela občinski podrobni prostorski načrt oziroma podrobnejša merila in pogoji, ki se jih sprejme po skrajšanem postopku.
Gozdove označeni v kartografskem delu krajinske zasnove gozdnogospodarski načrt opredeli kot varovalne gozdove ali gozdove s poudarjeno socialno funkcijo, saj služijo omilitvi vplivov in zagotavljajo ambientalno kakovost najpomembnejših točk.
Ostali posegi v prostor se predvidijo in podrobneje določijo v prostorskem redu ter dovoljujejo na osnovi projektne dokumentacije.
Gradnja se dovoljuje na komunalno opremljenih zemljiščih z urejenim prometnim, elektroenergetskim, vodovodnim in kanalskim priključkom oziroma obvezo priključevanja. Izjemoma je dovoljena priključitev na septične jame (greznice) za objekte izven območij urejanja in kjer rešitev ne ogroža vodnih virov.
Podpira se komunalno opremljanje na osnovi pogodbe o opremljanju zaradi racionalizacije omrežij komunalne infrastrukture, razmeroma dolgih vodov in prilagajanja faznosti izgradnje.
Vsa komunalna infrastruktura se gradi v skladu s programom opremljanja zemljišč za gradnjo.
Pri urejanju prostora za športno-rekreativne in turistične namene se podpira partnerstvo javnega in zasebnega sektorja. Komercialno izkoriščanje naravnih dobrin se dovoli s koncesijo.
Občina uvede vse možne stimulativne ukrepe za ohranjanje kmetijske dejavnosti na območjih zaraščanja in za ponovno vzpostavitev travnikov oziroma senožeti, tudi s subvencioniranjem košnje. Možne so tudi druge dejavnosti, ki varujejo pred zaraščanjem in ohranjajo krajino (smučišče, konjeniški športi, lokostrelstvo).
V. KONČNE DOLOČBE
6. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 70/98) za območje Občine Ig in Družbeni plan Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92, 70/98, 23/00) za območje Občine Ig.
7. člen
(uporaba odloka)
Ta odlok šteje in se uporablja kot veljavni Občinski strateški prostorski načrt Občine Ig.
8. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500/001/2007
Ig, dne 24. aprila 2012
Župan
Občine Ig
Janez Cimperman l.r.