Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012

Kazalo

1469. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe, stran 3339.

Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11) v zvezi z 9., 14. in 16. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5 (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
1. člen
V Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11) se v 1.a členu besedilo »Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15)« nadomesti z besedilom »Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. no­vembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. decembra 2010, str. 120)«.
2. člen
Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljevanju ZTFI), kot na primer:
(a) družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b) nadrejeno investicijsko podjetje v 23. členu,
(c) nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d) upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e) kreditno tveganje v 192. členu,
(f) tržna tveganja v 192. členu,
(g) operativno tveganje v 192. členu,
(h) sistem prejemkov v prvem odstavku 193. člena,
(i) tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,
(j) tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.«.
V tretjem odstavku se na koncu točke (k) pika nadomesti z vejico in se dodajo nove točke (l) do (v), ki se glasijo:
»(l) »prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z borznoposredniško družbo ali drugo osebo v investicijski skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v borznoposredniški družbi in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov,
(m) »variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe, ter je, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(n) »fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka,
(o) »zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:
– uprava,
– višje vodstvo,
– vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti borznoposredniške družbe) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),
– neposredni prevzemniki tveganj,
– drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj,
(p) »neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno z borznimi posredniki oziroma trgovci (v nadaljevanju trgovci), ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe,
(r) »posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene,
(s) »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto,
(š) »obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega borznoposredniška družba odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let,
(t) »obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati,
(u) »malus« je pogodbeni dogovor, ki borznoposredniški družbi omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja,
(v) »vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne borznoposredniški družbi.«.
3. člen
V prvem odstavku 7. člena se na koncu točke (c) pika nadomesti z vejico in doda nova točka (d), ki se glasi:
»(d) ustrezen sistem prejemkov za zaposlene (v nadaljevanju sistem prejemkov).«.
4. člen
Tretji odstavek 10. člena se črta.
5. člen
V prvem odstavku 24. člena, prvem odstavku 35. člena, prvem odstavku 37. člena, točki (b) drugega odstavka pododdelka 2.3.1. Priloge IV se za besedilom »v nadaljevanju« črta dvopičje.
6. člen
V točki (a) prvega odstavka 28. člena se za besedo »in« doda besedilo »skladnosti sistema prejemkov ter«.
7. člen
Za podpoglavjem 3.3.2. se doda novo podpoglavje 3.4., ki se glasi:
»3.4. Sistem prejemkov
28.a člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati ustrezen sistem prejemkov. Ta vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter tako upravljanje s tveganji tudi spodbujajo.
(2) Pri vzpostavitvi in izvajanju politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba upoštevati splošna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 1. poglavju Priloge VI tega sklepa.
(3) Če ima borznoposredniška družba podrejene družbe, ki so ustanovljene v finančnih središčih z ugodnejšim davčnim režimom (t. i. finančna središča offshore), mora zagotoviti izpolnjevanje načel iz drugega odstavka tega člena tudi v teh družbah.
(4) Borznoposredniška družba mora politike prejemkov iz prvega odstavka tega člena interno objaviti ter vsem zaposlenim zagotoviti dostop do njih.
28.b člen
(politike prejemkov in kategorije zaposlenih)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, pri čemer mora poleg splošnih načel glede prilagajanja prejemkov tveganjem upoštevati tudi posebna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 2. poglavju Priloge VI tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba lahko iz politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena izvzame določene kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, če utemelji, da ti nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba ocenjuje pomembnost vpliva zaposlenih s posebno naravo dela na profil tveganosti na podlagi lastnih meril (npr. določi absolutni zgornji prag individualnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela, pod katerim se vpliv zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti ne šteje kot pomemben).
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka nikoli ne izplača na način ali v obliki instrumentov, ki so v nasprotju s tem sklepom.
28.c člen
(načelo sorazmernosti in opustitve)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov iz 28.b člena tega sklepa na podlagi načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena tega sklepa ter pri tem upoštevati tudi svojo velikost in notranjo organiziranost. Politike in prakse prejemkov morajo biti dosledno usmerjene k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojene profilu tveganosti borznoposredniške družbe in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2) Borznoposredniška družba lahko v skladu z načelom sorazmernosti ter na podlagi lastnih meril za ocenjevanje vpliva zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti borznoposredniške družbe opusti izvajanje načel politik prejemkov na ravni borznoposredniške družbe oziroma na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, ki so določena v:
(a) drugem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni borznoposredniške družbe, če gre za borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti borznoposredniške družbe,
(b) tretjem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni borznoposredniške družbe, če gre za borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli, s finančnimi instrumenti katere se ne trguje na organiziranem trgu, ter če borznoposredniška družba nima možnosti izplačevati dela variabilnega dela prejemka v obliki lastniških finančnih instrumentov,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da morebitna opustitev načel politik prejemkov iz drugega odstavka tega člena ne vpliva na doseganje splošnih ciljev politik prejemkov iz prvega odstavka 28.a člena tega sklepa.«.
8. člen
V točki (a) prvega odstavka 31. člena se besedilo »po pristopu IRB« nadomesti z besedilom »po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov«.
9. člen
Za Prilogo V (Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem) se doda nova priloga VI, ki se glasi:
»Priloga VI: Načela politik prejemkov
1. SPLOŠNA NAČELA GLEDE PRILAGAJANJA PREJEMKOV TVEGANJEM
1.1. Politike prejemkov
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov, vključno s politiko borznoposredniške družbe na področju posebnih pokojninskih ugodnosti, upoštevajo poslovno strategijo, cilje, organizacijsko kulturo, druge vrednote in dolgoročne interese borznoposredniške družbe ter vključujejo ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so politike prejemkov združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter da takšno upravljanje s tveganji tudi spodbujajo. Prejemki ne smejo biti oblikovani na način, ki bi zaposlene s posebno naravo dela (v nadaljevanju zaposleni) spodbujal, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost borznoposredniške družbe za prevzemanje tveganj. Spodbude za neodgovorno prevzemanje nesorazmerno velikih tveganj so zlasti lahko prisotne, če glavnino celotnega prejemka zaposlenega predstavlja variabilni del prejemka.
1.2. Omejitve glede prejemkov
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov ne omogočajo bonitet iz naslova pogodbeno vnaprej dogovorjenega variabilnega dela prejemka, razen izjemoma pod naslednjimi pogoji:
(a) odobritev bonitete je možna samo pri zaposlitvi novega zaposlenega,
(b) uporaba bonitete je omejena samo na prvo leto zaposlitve in
(c) boniteta je finančne narave.
(2) Borznoposredniška družba mora od zaposlenih zahtevati, da ti ne uporabljajo osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnega dela prejemka tveganjem, ki jo omogočajo njihove pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe. Osebna zavarovanja pred tveganji za namen tega sklepa vključujejo zavarovalne police za zavarovanje osebnih prejemkov ali za zavarovanje odgovornosti (v nadaljevanju pogodbe o zavarovanju pred tveganji). Šteje se, da zaposleni uporablja osebna zavarovanja pred tveganji če:
(a) ima s tretjo osebo sklenjeno osebno pogodbo o zavarovanju pred tveganji,
(b) pogodba o zavarovanju pred tveganji predvideva neposredne ali posredne povrnitve iz naslova zavarovanja pred tveganji v imenu in za račun zaposlenega in
(c) so plačila po pogodbi o zavarovanju pred tveganji povezana ali sorazmerna z višino zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka zaradi prilagajanja prejemka tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da izplačila v povezavi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe temeljijo na uspešnosti, doseženi v določenem obdobju in ne nagrajujejo zaposlenega za neuspešno delo.
(4) Borznoposredniška družba, ki za premostitev izrednih finančnih razmer uporablja vračljiva sredstva iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije, mora zagotoviti:
(a) omejitev skupnega zneska variabilnih prejemkov do višine ustreznega odstotka dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo, če bi ti prejemki ogrožali:
(i) izpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev borznoposredniške družbe,
(ii) pravočasno vračilo teh sredstev Republiki Sloveniji,
(b) prestrukturiranje prejemkov na način, ki bo omogočal ustrezno upravljanje s tveganji in dolgoročno rast borznoposredniške družbe (npr. z določitvijo zgornjih limitov za prejemke uprave),
(c) da v obdobju uporabe sredstev iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije uprava ni upravičena do izplačila variabilnega dela prejemkov.
1.3. Politike prejemkov za kontrolne funkcije
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezno udeležbo in pristojnosti zaposlenih v sistemu notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcijah (v nadaljevanju kontrolnih funkcij) pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov za druga poslovna področja, ki jih ti zaposleni nadzirajo.
(2) Politika določanja prejemkov ne sme ogroziti neodvisnosti in objektivnosti zaposlenih v kontrolnih funkcijah pri izvajanju njihovih nalog. Politike prejemkov morajo zagotoviti, da se prejemki teh zaposlenih oblikujejo na podlagi doseženih ciljev kontrolnih funkcij, v okviru katerih delujejo, in neodvisno od uspešnosti poslovnih enot, ki jih nadzirajo.
1.4. Upoštevanje vpliva variabilnega dela prejemkov na finančno stanje borznoposredniške družbe
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politika variabilnih prejemkov ne zmanjšuje možnosti borznoposredniške družbe za potrebno dokapitalizacijo. Zato mora borznoposredniška družba upoštevati vpliv načrtovanih izplačil variabilnega dela prejemkov, vključno z njihovim odloženim delom, na izračun in načrtovanje kapitala borznoposredniške družbe ter na njeno likvidnost. Če borznoposredniška družba ugotovi, da je izpolnjevanje obveznosti ali ciljev na področju kapitala ali likvidnosti ogroženo, mora takoj pristopiti k izvajanju konservativne politike variabilnih prejemkov z:
(a) omejitvijo variabilnega dela prejemkov s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta,
(b) vključitvijo čistih in prenesenih dobičkov v izračun kapitala.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka, vključno z njegovim odloženim delom, izplača le, če je to:
(a) upravičeno glede na finančno stanje borznoposredniške družbe in
(b) utemeljeno z rezultati borznoposredniške družbe, posamezne poslovne enote in zadevnega zaposlenega.
(3) Borznoposredniška družba mora v primeru nezadostne poslovne uspešnosti ali negativnega poslovnega rezultata znatno zmanjšati celotne variabilne prejemke. S tem namenom mora borznoposredniška družba v pogodbah o zaposlitvi oziroma drugih pogodbah zagotoviti določila, ki omogočajo zmanjšanje:
(a) variabilnega dela prejemka zaposlenega, namenjenega izplačilu,
(b) odloženih variabilnih delov prejemka iz prejšnjih obdobij tudi na podlagi malusa ali vračila zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem.
Borznoposredniška družba ne sme nadomeščati zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka določenega leta zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem s povečevanjem variabilnega dela prejemka v kasnejših letih.
2. POSEBNA NAČELA GLEDE PRILAGAJANJA PREJEMKOV TVEGANJEM
2.1. Splošno
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da politike prejemkov odražajo tesno povezavo med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj na podlagi:
(a) ustreznih razmerij med fiksnim in variabilnim delom prejemkov različnih kategorij zaposlenih,
(b) ocen uspešnosti zaposlenega, njegove organizacijske enote in borznoposredniške družbe ter prilagoditve variabilnega dela prejemka zaposlenega vsem vrstam tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(c) ustreznega načina izplačila variabilnega dela prejemka.
2.2. Ustrezna razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so razmerja med fiksnim in variabilnim delom celotnega prejemka različnih kategorij zaposlenih ustrezno uravnotežena. Uravnoteženost med fiksnim in variabilnim delom prejemka je ustrezna, če višina celotnih prejemkov zaposlenega ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenega za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela. Fiksni prejemek mora predstavljati dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenega, da lahko borznoposredniška družba izvaja popolnoma prilagodljivo politiko variabilnega prejemka, vključno z možnostjo njegovega neizplačila.
2.3. Ocenjevanje uspešnosti in prilagoditev prejemkov tveganjem
(1) Borznoposredniška družba mora določiti celotni variabilni del prejemka na podlagi kombinacije ocen uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe (v nadaljevanju uspešnosti). Pri ocenjevanju uspešnosti posameznega zaposlenega mora borznoposredniška družba upoštevati ustrezna finančna in nefinančna merila. Poleg merljivega prispevka posameznega zaposlenega k poslovnim rezultatom borznoposredniške družbe (če je tega mogoče izmeriti na podlagi razumnega napora) lahko ta merila med drugim upoštevajo tudi njegovo znanje, izkušnje, zadovoljstvo strank ter skladnost njegovega delovanja z notranjimi politikami borznoposredniške družbe in veljavnimi predpisi.
(2) Borznoposredniška družba mora z namenom ocenjevanja uspešnosti skozi večletno časovno obdobje zagotoviti, da:
(a) vsakokratni postopek ocenjevanja upošteva dolgoročno uspešnost,
(b) se izplačilo vsakega variabilnega dela prejemka porazdeli čez obdobje, ki upošteva poslovni cikel borznoposredniške družbe in tveganja, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
Večletno časovno obdobje vsakokratnega ocenjevanja uspešnosti vključuje obračunsko obdobje in obdobje odložitve.
(3) Borznoposredniška družba mora pri ocenjevanju uspešnosti kot podlage za izračun variabilnega dela prejemka ali mase variabilnih prejemkov vnaprej upoštevati:
(a) prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju ter
(b) stroške kapitala in potrebne likvidnosti.
Borznoposredniška družba mora pri končni porazdelitvi delov variabilnega prejemka po organizacijskih enotah borznoposredniške družbe prav tako upoštevati prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
2.4. Izplačilo variabilnega dela prejemka
(1) Borznoposredniška družba mora izplačilo variabilnega dela prejemka vedno razdeliti na del, ki se izplača po zaključku obračunskega obdobja in na del, ki se izplača v obdobju odložitve.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je znaten delež variabilnega dela prejemka, vendar v vsakem primeru najmanj 40 %, izplačan v obdobju odložitve. Ta delež borznoposredniška družba določi v odstotku, ki je usklajen z naravo pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganji in uspešnostjo zaposlenega. Pri izrazito visokem variabilnem delu prejemka je delež, ki ga mora borznoposredniška družba izplačati v obdobju odložitve, najmanj 60 %.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka v obdobju odložitve izplačuje v sorazmernih deležih glede na čas trajanja obdobja odložitve (vendar ne pogosteje kot enkrat na leto) ali v enkratnem znesku ob koncu obdobja odložitve. Borznoposredniška družba določi dolžino obdobja odložitve na podlagi poslovnega cikla, narave pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganj in uspešnosti zaposlenega.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da znaten delež, vendar v vsakem primeru vsaj 50 % katerega koli variabilnega prejemka – izplačanega ali odloženega – sestoji iz ustreznega ravnovesja:
(a) navadnih delnic, ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov,
(b) če je primerno, drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda borznoposredniška družba in ki ustrezno odražajo boniteto borznoposredniške družbe v času rednega poslovanja.
Borznoposredniška družba mora za te finančne instrumente določiti ustrezno politiko izvajanja obdobja zadržanja z namenom uskladitve spodbud zaposlenih za preudarno prevzemanje tveganj pri doseganju individualnih ciljev glede na dolgoročne interese borznoposredniške družbe.
(4) V primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje z borznoposredniško družbo pred upokojitvijo, mora borznoposredniška družba odložiti izplačilo njegovih prejemkov iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti za obdobje petih let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja. V primeru, da zaposleni v času rednega delovnega razmerja z borznoposredniško družbo izpolni pogoje za upokojitev, borznoposredniška družba njegove prejemke iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti izplača, pri čemer je obdobje zadržanja teh prejemkov pet let, šteto od dneva upokojitve.
Posebne pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki naslednjih finančnih instrumentov:
(a) navadnih delnic ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov ali
(b) drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda borznoposredniška družba in ki ustrezno odražajo boniteto borznoposredniške družbe v času rednega poslovanja.«.
10. člen
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezen sistem prejemkov iz točke (d) prvega odstavka 7. člena sklepa v treh mesecih po uveljavitvi tega sklepa.
11. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-3/2012-4
Ljubljana, dne 20. aprila 2012
EVA 2012-1611-0096
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Damjan Žugelj l.r.