Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2012 z dne 4. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2012 z dne 4. 5. 2012

Kazalo

1406. Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZViS-UPB7), stran 2977.

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 23. 9. 2011 je Državni zbor na seji dne 19. 4. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu, ki obsega:
– Zakon o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93 z dne 17. 12. 1993),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi določbe drugega odstavka 60. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-22/94-15 (Uradni list RS, št. 39/95 z dne 7. 7. 1995),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega stavka v drugem odstavku in tretjega odstavka 56. člena, pete alinea prvega odstavka 66. člena in tretjega odstavka 69. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-34/94 (Uradni list RS, št. 18/98 z dne 6. 3. 1998),
– Odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi drugega odstavka 21. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-243/95-13 (Uradni list RS, št. 35/98 z dne 8. 5. 1998),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-A (Uradni list RS, št. 99/99 z dne 9. 12. 1999),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o visokem šolstvu – ZViS-B (Uradni list RS, št. 64/01 z dne 3. 8. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-C (Uradni list RS, št. 100/03 z dne 17. 10. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-D (Uradni list RS, št. 63/04 z dne 10. 6. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-E (Uradni list RS, št. 94/06 z dne 8. 9. 2006),
– Zakon o štipendiranju – ZŠtip (Uradni list RS, št. 59/07 z dne 4. 7. 2007),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o oceni ustavnosti Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-370/06-20 (Uradni list RS, št. 15/08 z dne 11. 2. 2008) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-F (Uradni list RS, št. 64/08 z dne 27. 6. 2008),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-G (Uradni list RS, št. 86/09 z dne 30. 10. 2009),
– Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 43. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-156/08-16 (Uradni list RS, št. 34/11 z dne 6. 5. 2011) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-H (Uradni list RS, št. 78/11 z dne 5. 10. 2011).
Št. 602-04/11-21/2
Ljubljana, dne 19. aprila 2012
EPA 2217-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik
Z A K O N
O VISOKEM ŠOLSTVU uradno prečiščeno besedilo (ZViS-UPB7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.
S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi zavodi - članice univerz), in študentskih domov.
2. člen
(vrste visokošolskih zavodov)
Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.
3. člen
(univerze)
Univerza zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.
Univerza lahko neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov.
4. člen
(fakultete in umetniške akademije)
Fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj.
Umetniška akademija opravlja pretežno umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj.
5. člen
(visoke strokovne šole)
Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj.
Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitvenim aktom.
6. člen
(avtonomija visokošolskih zavodov)
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem:
– svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja,
– samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,
– sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,
– izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov,
– podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor,
– volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti,
– odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,
– upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.
7. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Tuji državljani se, pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena in za tujce določi minister, pristojen za visoko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega zavoda se za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ugodnejši pogoji za vpis.
7.a člen
(štipendiranje tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva)
Republika Slovenija lahko Slovencem brez slovenskega državljanstva, ob upoštevanju meddržavnih pogodb in sporazumov ali na podlagi vzajemnosti pa tudi tujcem, zagotavlja štipendije ali študijske pomoči za študij po študijskih programih za pridobitev izobrazbe ali izpopolnjevanje.
Pri izbiri kandidatov za štipendije ali študijske pomoči se upoštevajo pogoji, določeni v meddržavni pogodbi ali sporazumu; če jih ta ne vsebuje, se upošteva kandidatov uspeh pri študiju.
Podrobnejše pogoje in način dodeljevanja štipendij ali študijskih pomoči Slovencem brez slovenskega državljanstva in tujcem določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
(Opomba: prenehanje uporabe določb tega člena s 1. septembrom 2008; glej 69. člen ZŠtip)
8. člen
(učni jezik)
Učni jezik je slovenski.
Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom.
Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:
– študijski programi tujih jezikov,
– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
– študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
II. STATUSNA OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV - ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV
9. člen
(ustanovitev zavoda)
Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članico univerze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.
Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode - članice univerze in študentske domove.
10. člen
(pravna subjektiviteta univerze in članic)
Univerza je pravna oseba. V okviru univerze se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi - članice univerze (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).
Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze.
Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze.
V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Članica univerze ima lahko žiro račun.
10.a člen
(mednarodna zveza univerz)
Mednarodno zvezo univerz s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi pisnega sporazuma ali pogodbe ustanovita vsaj ena univerza, ustanovljena skladno s tem zakonom, ki ima akreditirane študijske programe na vsaj treh področjih po ISCED klasifikaciji in raziskovalno dejavnost na vsaj treh področjih po Frascati klasifikaciji, in vsaj ena univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije, akreditirana v državi, kjer ima sedež. Skupaj s prej opredeljenima univerzama so lahko ustanoviteljice mednarodne zveze univerz tudi druge univerze, druge zveze univerz ali univerzitetne mreže, visokošolske in raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Univerze, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije.
Ob ustanovitvi mednarodne zveze univerz s sedežem v Republiki Sloveniji po pravu Republike Slovenije, statut ali drug temeljni akt te mednarodne zveze univerz vsebuje vse, kar mora po zakonu urejati akt ustanovitve zavoda. Mednarodna zveza univerz iz tega odstavka se vpiše v register, ki ga vodi sodišče, skladno s predpisi o sodnem registru, na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o ustanovitvi in statuta oziroma drugega temeljnega akta mednarodne zveze univerz.
Mednarodna zveza univerz iz prejšnjega odstavka je univerza po tem zakonu ne glede na izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze in za vpis v razvid visokošolskih zavodov.
Ne glede na prejšnji odstavek ima mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka tega člena organe, ki jih določata sporazum ali pogodba o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze. Pri upravljanju mednarodne zveze univerz iz drugega odstavka tega člena imajo študenti pravice, ki jih določata sporazum ali pogodba o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze.
Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje ne more prejemati sredstev iz proračuna Republike Slovenije, namenjenih za študijsko dejavnost javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov ter investicije v visokem šolstvu. Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji za svoje delovanje prejema sredstva iz posebne proračunske postavke v proračunu Republike Slovenije.
V primeru prenehanja obstoja mednarodne zveze univerz po tem členu so ustanovitelji študentom dolžni omogočiti dokončanje študija na univerzah ustanoviteljicah. Nepremičnine, pridobljene iz sredstev Republike Slovenije oziroma Evropske unije, so last Republike Slovenije.
11. člen
(samostojni visokošolski zavodi)
Fakultete in umetniške akademije, ki niso javni visokošolski zavodi, in visoke strokovne šole se lahko ustanovijo kot samostojni visokošolski zavodi in so pravne osebe.
11.a člen
(skupnost samostojnih visokošolskih zavodov)
Samostojni visokošolski zavodi se združujejo v Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena.
Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov postane reprezentativna, ko je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh samostojnih visokošolskih zavodov.
12. člen
(pridružene članice univerze)
V univerzo se lahko vključijo kot pridružene članice samostojni visokošolski in drugi zavodi.
Pogoji za vključitev ter pravice in obveznosti pridruženih članic se uredijo s statutom univerze.
13. člen
(premoženje)
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, je lastnik premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.
Visokošolski zavod upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod iz prvega odstavka tega člena lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljem.
Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
14. člen
(pogoji za ustanovitev zavoda)
Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so:
– opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja mednarodna klasifikacija ISCED, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna Frascatijeva klasifikacija,
– zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za izvedbo programa,
– zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa.
Za ustanovitev univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj, za samostojni visokošolski zavod – fakulteto in umetniško akademijo, najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo, pa najmanj za prvo stopnjo.
Pred sprejemom akta o ustanovitvi si mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda.
Visokošolski zavod si mora pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu najmanj vsakih sedem let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.
Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred potekom obdobja veljavnosti akreditacije. Če visokošolski zavod vloži vlogo v roku iz prejšnjega stavka, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pa o njej do izteka obdobja veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije.
15. člen
(sprejem ustanovitvenega akta javnega visokošolskega zavoda)
Akt o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda in drugega zavoda - članice univerze sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
16. člen
(ugotavljanje pogojev za začetek dela in opravljanje dejavnosti)
Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov.
Razvid vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Visokošolski zavod se vpiše v razvid, če:
– je ustanovljen v skladu s tem zakonom in je vpisan v sodni register,
– ima akreditiran študijski program,
– ima zagotovljene visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce, potrebne za izvedbo študijskega programa,
– ima zagotovljene ustrezne prostore in opremo in izpolnjene pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.
Visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, se vpiše v razvid po uradni dolžnosti, zasebni visokošolski zavod pa na predlog ustanovitelja.
V razvid visokošolskih zavodov se vpiše tudi odločitev Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu glede podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa.
Če so bile ob podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa ugotovljene pomanjkljivosti, ki v določenem roku niso bile odpravljene in zato visokošolskemu zavodu ali študijskemu programu akreditacija ni bila podaljšana, se začne postopek za izbris iz razvida visokošolskih zavodov.
Vsebino in obliko razvida določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
17. člen
(pogoji za izvajanje programov brez javne veljavnosti)
Visokošolski zavod, ki ne izvaja študijskih programov z javno veljavnostjo, lahko začne z delom, ko v skladu s svojim statutom sprejme študijski program in izpolni pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.
18. člen
(zaščita imen visokošolskih zavodov)
Pod imenom univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola smejo v pravnem prometu poslovati le visokošolski zavodi, ki so ustanovljeni v skladu s tem zakonom in izpolnjujejo pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 16. oziroma 17. člena tega zakona.
19. člen
(statut)
Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, imajo statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje.
20. člen
(organi)
Organi univerze so: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet.
Organi članice univerze so: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet.
Organ drugega zavoda - članice univerze je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.
Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, so: senat, akademski zbor, upravni odbor, študentski svet in dekan.
Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članica univerze ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom.
21. člen
(senat)
Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.
Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.
Po svoji funkciji je član senata univerze rektor, član senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pa dekan.
Po svoji funkciji so člani senata univerze tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole pa tudi predstavniki študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino članov.
Strokovni svet je strokovni organ drugega zavoda - članice univerze. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim aktom.
21.a člen
(akademski zbor)
Akademski zbor članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Pri njegovem delu sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora. Način njihovega sodelovanja se določi s statutom.
Akademski zbor:
– izvoli senat,
– senatu predlaga kandidate za dekana,
– obravnava poročila o delu visokošolskega zavoda ter daje predloge in pobude senatu,
– opravlja druge naloge, določene s statutom.
Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje.
Če ima akademski zbor, ki se oblikuje v skladu s prvim odstavkom tega člena, več kot 200 članov, se oblikuje tako, da imajo posamezne skupine sorazmerno število predstavnikov, pri čemer akademski zbor ne more imeti manj kot 100 članov.
Način oblikovanja akademskega zbora iz prejšnjega odstavka se določi s statutom.
22. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor je organ upravljanja visokošolskega zavoda.
Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda.
Upravni odbor visokošolskega zavoda, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki študentov, predstavnik drugih delavcev in predstavniki delodajalcev.
Sestava upravnega odbora zasebnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.
23. člen
(rektor)
Rektor vodi, predstavlja in zastopa univerzo ter opravlja naslednje naloge:
– sklicuje in praviloma vodi seje senata univerze,
– usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,
– skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,
– s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);
– najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju o delu univerze,
– promovira doktorje znanosti,
– podeljuje nagrade univerze,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
Rektorja volijo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni. Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni.
24. člen
(dekan oziroma direktor)
Dekan oziroma direktor članice univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja članice univerze in opravlja naslednje naloge:
– usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo,
– skrbi in odgovarja za zakonitost dela,
– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice);
– najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice in rektorju,
– druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
Za dekana članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je na njem zaposlen kot visokošolski učitelj.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo.
Dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze.
Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda.
25. člen
(ločitev funkcij)
Glede na naravo dejavnosti in obseg dela visokošolskega oziroma drugega zavoda se s statutom lahko določi, da sta funkcija vodenja strokovnega dela in poslovodna funkcija ločeni. V tem primeru statut določi pristojnosti strokovnega vodje in pristojnosti poslovodnega organa.
26. člen
(študentski svet)
Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov.
Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov.
Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.
27. člen
(tajništvo visokošolskega zavoda)
Za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.
28. člen
(ureditev organov)
Naloge, pristojnosti, število članov, način izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov in drugih zavodov - članic univerz, se podrobneje uredijo s statutom v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom.
29. člen
(rektorska konferenca)
Univerze za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.
30. člen
(pečat)
Javni visokošolski zavodi in drugi zavodi v njihovi sestavi imajo pečat okrogle oblike, ki vsebuje ime in sedež visokošolskega zavoda in grb Republike Slovenije. Tak pečat uporabljajo tudi visokošolski zavodi pri opravljanju javne službe na podlagi koncesije.
31. člen
(študentski domovi)
Dejavnost študentskih domov je javna služba. Opravljajo jo lahko univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe. Pri opravljanju dejavnosti morajo zagotoviti zastopanje študentskih interesov pri upravljanju.
Študentski dom se lahko ustanovi v okviru univerze kot njena članica.
Organa študentskega doma, članice univerze, sta direktor in študentski svet stanovalcev.
Študenti, člani študentskega sveta stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.
III. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO IN UMETNIŠKO DELO
32. člen
(akreditacija študijskih programov)
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze, in sicer na predlog senata članice univerze, oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda.
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, in sicer najmanj vsakih sedem let. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.
Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred potekom obdobja veljavnosti akreditacije. Če visokošolski zavod vloži vlogo v roku iz prejšnjega stavka, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pa o njej do izteka obdobja veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije.
Z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis.
Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
Javnoveljavni so tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobraževanja ter javnoveljavni naslov, jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije. Programi morajo biti priglašeni Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo. K vlogi za priglasitev in za vpis v razvid je potrebno priložiti pozitivno mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki izpolnjuje pogoje o klasifikacijah iz prvega odstavka 10.a člena, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izvaja primerljiv študijski program, kakršno je potrebno za individualno priznavanje diplom za ugotovitev enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu.
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu prizna javnoveljavnost tudi študijskim programom, akreditiranim v drugih državah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
32.a člen
(javnoveljavna izobrazba in listine)
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.
V primeru, da študijski program izvaja mednarodna zveza univerz, je treba na diplomi oziroma potrdilu navesti, da gre za študijski program v okviru mednarodne zveze univerz.
33. člen
(študijski programi za pridobitev izobrazbe)
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:
a) prva stopnja
– visokošolski strokovni študijski programi,
– univerzitetni študijski programi,
b) druga stopnja
– magistrski študijski programi,
– enoviti magistrski študijski programi,
c) tretja stopnja
– doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.
Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.
Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu.
Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa se zanje uporabljajo določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje.
Enoviti magistrski študijski programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji.
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih kvalifikacij.
33.a člen
(študijski programi za izpopolnjevanje)
Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja, in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.
Poleg programov iz prejšnjega odstavka visokošolski zavodi lahko organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
33.b člen
(skupni študijski programi)
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Za skupne študijske programe visokošolski zavodi, poleg določb tega zakona, upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.
33.c člen
(transnacionalno izobraževanje)
Visokošolsko transnacionalno izobraževanje po tem zakonu so vse oblike in načini visokošolskega izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa.
Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in tujim visokošolskim zavodom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen.
Visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe z ustreznim visokošolskim zavodom v tujini in podeljujejo slovensko javno listino.
Podrobnejše pogoje, načine in oblike visokošolskega transnacionalnega izobraževanja ter obvezne sestavine pogodbe za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. K pogodbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena je pred začetkom izvajanja visokošolskega transnacionalnega izobraževanja potrebno pridobiti soglasje Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
34. člen
(izvajalci študijskih programov)
Študijske programe iz 33., 33.a in 33.b člena tega zakona organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.
Visoka strokovna šola organizira in izvaja visokošolske strokovne študijske programe ter študijske programe za izpopolnjevanje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z visokošolskim zavodom iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe)
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora tako, da so primerljivi s programi drugih visokošolskih zavodov v tem prostoru.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:
– splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje),
– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa,
– podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,
– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
– načine ocenjevanja,
– pogoje za napredovanje po programu,
– pogoje za prehajanje med programi,
– način izvajanja študija,
– pogoje za dokončanje študija,
– pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
– strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.
Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz osme, enajste, trinajste in štirinajste alinee. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni naslov, oblikovan v skladu z zakonom.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.
35.a člen
(sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje)
Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:
– splošni podatki o programu (ime, vrsta, trajanje),
– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno– specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
– pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
– načini ocenjevanja,
– pogoji za napredovanje po programu,
– način izvajanja študija,
– pogoji za dokončanje študija.
Študijski programi za izpopolnjevanje imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.
36. člen
(študijske obveznosti in trajanje študija)
Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami. Enoviti magistrski študijski programi za druge poklice v Republiki Sloveniji iz sedmega odstavka 33. člena tega zakona obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.
Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.
37. člen
(študijsko leto in obseg predavanj)
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.
Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Če narava študija to omogoča, se ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (izredni študij). Prilagoditev se opravi na način in po postopku, določenem s statutom.
Na način in po postopku, določenem s statutom, se lahko s študijskim programom prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj na umetniških akademijah.
38. člen
(pogoji za vpis)
V visokošolski študij prve stopnje se lahko vpiše, kdor je opravil maturo.
V študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature.
Ustrezni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.
V študij po visokošolskem strokovnem študijskem programu se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določenem s študijskim programom.
S študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.
Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.
38.a člen
(pogoji za vpis v magistrski in doktorski študijski program)
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
– študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alinee in študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program druge stopnje,
– študijski program iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.
38.b člen
(enakovrednost tujega izobraževanja)
Pogoje za vpis iz 38. in 38.a člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
39. člen
(prehodi)
S študijskimi programi se, v skladu z merili, ki jih določi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, določijo pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje, ter pogoji za prehod iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.
40. člen
(razpis)
Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, se opravi na podlagi javnega razpisa.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je skupen in se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. V njem se lahko objavijo tudi razpisi samostojnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo dodiplomske študijske programe z javno veljavnostjo brez koncesije.
Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se objavita najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.
Razpis za vpis obsega:
– ime visokošolskega zavoda in njegov naslov,
– naziv študijskega programa,
– kraj izvajanja študijskega programa,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis,
– predvideno število prostih vpisnih mest,
– postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa.
O vsebini razpisa si mora visokošolski zavod pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
Postopke in roke iz zadnje alinee četrtega odstavka tega člena ter način objave razpisa določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
41. člen
(omejitev vpisa)
Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opremske in druge).
Pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe se upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole.
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.
Visokošolski zavod si mora k omejitvi vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi.
42. člen
(znanstveno-raziskovalno in umetniško delo)
Visokošolski zavodi organizirajo in izvajajo znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško delo ter skrbijo za razvoj strok.
Visokošolski zavodi, ki opravljajo javno službo, izvajajo znanstveno-raziskovalno in umetniško delo v skladu s programom, ki ga sprejme in objavi senat visokošolskega zavoda po postopku, določenem za sprejem in objavo študijskih programov.
Visokošolski zavodi izvajajo temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne in druge storitve.
IV. NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA
43. člen
(razveljavljen)
44. člen
(vsebina nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva:
– opredeli cilje visokega šolstva,
– določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena,
– opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu,
– določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti,
– določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa.
Nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju raziskovalnih področij usklajena.
45. člen
(priprava nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva sprejme Državni zbor.
Predlog nacionalnega programa oblikuje Vlada Republike Slovenije na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju s Svetom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Sredstva, potrebna za uresničitev nacionalnega programa visokega šolstva, se določijo v proračunu Republike Slovenije.
46. člen
(izvajanje nacionalnega programa)
Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi.
Nacionalni program visokega šolstva izvajajo tudi visokošolski zavodi, drugi zavodi - članice univerz in študentski domovi na podlagi koncesije.
Pri izvajanju nacionalnega programa lahko z visokošolskimi zavodi sodelujejo tudi raziskovalne organizacije.
O razmestitvi študijskih programov, s katerimi se uresničuje nacionalni program visokega šolstva, odloči Vlada Republike Slovenije.
47. člen
(podelitev koncesije)
Koncesija za opravljanje javne službe v visokem šolstvu se dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa.
Koncesija za opravljanje javne službe dejavnosti študentskih domov se dodeli z odločbo ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, na podlagi javnega razpisa.
V javnem razpisu se navedejo zlasti: predmet koncesije, pogoji za opravljanje javne službe, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, ter rok, v katerem bodo prijavljeni obveščeni o izbiri.
Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki.
S pogodbo se uredijo zlasti:
– obseg izvajanja javne službe,
– začetek izvajanja javne službe,
– rok za odpoved koncesije, ki ne sme biti krajši od roka, potrebnega za dokončanje študija, podaljšanega za dve leti,
– sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent,
– upravljanje in razpolaganje s premoženjem, pridobljenim iz javnih sredstev.
V. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO
48. člen
(ustanovitev Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo)
Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo kot posvetovalni organ (v nadaljnjem besedilu: Svet za visoko šolstvo).
Svet za visoko šolstvo uredi način svojega dela s poslovnikom.
49. člen
(naloge Sveta za visoko šolstvo)
Svet za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:
– svetuje pri strokovnih izhodiščih in oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva,
– svetuje pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje,
– svetuje pri načrtovanju razvoja visokega šolstva,
– daje mnenje k nacionalnemu ogrodju kvalifikacij,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Svet za visoko šolstvo pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije in Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Administrativno-tehnične naloge za Svet za visoko šolstvo opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ki zagotavlja tudi sredstva za njegovo delovanje.
50. člen
(sestava Sveta za visoko šolstvo)
Svet za visoko šolstvo ima predsednika in 23 članov. Sestavljajo ga strokovnjaki s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva, predstavniki študentov visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter socialnih partnerjev. Njegovi člani so tudi štirje rektorji univerz, ki jih izbere rektorska konferenca, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ter predsednik Inženirske akademije Slovenije.
Svet za visoko šolstvo mora biti sestavljen tako, da se zagotovi zastopanost večine študijskih in večine znanstveno-raziskovalnih področij.
Predsednika in 16 članov imenuje Vlada Republike Slovenije, od tega:
– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlagajo visokošolski zavodi,
– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlagajo javni raziskovalni zavodi,
– enega izmed članov iz razreda umetnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti izmed kandidatov, ki jih predlaga Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
– dva predstavnika zaposlenih na visokošolskih ali raziskovalnih zavodih, izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva,
– enega predstavnika višjih strokovnih šol izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,
– štiri predstavnike gospodarstva izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativna združenja delodajalcev,
– štiri predstavnike študentov, od teh je en študent višjih strokovnih šol, izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti.
Mandat predsednika in članov Sveta za visoko šolstvo traja štiri leta, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta.
50.a člen
(črtan)
50.b člen
(črtan)
50.c člen
(črtan)
51. člen
(črtan)
V.a JAVNA AGENCIJA
51.a člen
(črtan)
51.b člen
(črtan)
51.c člen
(črtan)
51.č člen
(črtan)
51.d člen
(črtan)
V.b NACIONALNA AGENCIJA ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU
51.e člen
(ustanovitev Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu)
Republika Slovenija ustanovi Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot osebo javnega prava za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter za razvojno in svetovalno delo na področju, za katerega je ustanovljena.
Ustanovitveni akt, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije. V ustanovitvenem aktu se določijo:
– ime in sedež agencije,
– namen agencije,
– naloge oziroma dejavnosti agencije,
– sestava organov agencije ter število in mandatna doba članov teh organov,
– pristojnosti organov agencije,
– razmerja agencije do ustanovitelja,
– razmerja agencije do drugih subjektov,
– sredstva, ki jih ustanovitelj namenja za ustanovitev in začetek dela agencije,
– način financiranja agencije,
– odgovornost ustanovitelja za obveznosti agencije,
– druga vprašanja, pomembna za ustanovitev in delovanje agencije,
– druga vprašanja, za katera ta ali drug zakon določa, da morajo biti urejena v ustanovitvenem aktu.
Pri svojem delovanju je agencija samostojna in neodvisna. Zavezujejo jo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti.
Agencija je neposredni nevladni proračunski uporabnik.
Agencija po javnem pooblastilu na podlagi tega zakona ureja pravna razmerja in odloča v posamičnih stvareh. Pri izvajanju teh nalog agencija izdaja:
– splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
– posamične upravne akte za odločanje v posamičnih javnopravnih stvareh.
Če s tem zakonom ni določeno drugače, agencija o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
51.f člen
(naloge agencije)
Agencija ima naslednje naloge:
– skrbi za delovanje sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu in višjem strokovnem izobraževanju,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije ter druga merila in predpise,
– določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,
– izvaja zunanje evalvacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov in višjih strokovnih šol,
– izvaja akreditacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov,
– izdaja soglasja k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov,
– vzpostavi in posodablja register strokovnjakov,
– imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije ter organizira in sodeluje pri njihovem izobraževanju,
– javno objavlja odločitve agencije, evalvacijska poročila, letna evalvacijska in akreditacijska poročila ter analize agencije, ki morajo biti transparentne in dostopne,
– vodi javno dostopno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov,
– sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami, jim svetuje in spodbuja izvajanje samoevalvacij,
– sodeluje z mednarodnimi institucijami ali organi za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,
– skrbi za skladnost delovanja agencije z evropskimi smernicami in mednarodnimi načeli na področju zagotavljanja kakovosti,
– zbira in analizira poročila o samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol,
– opravlja razvojne naloge na področju, za katerega je ustanovljena,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.
51.g člen
(organi agencije)
Organi agencije so: svet agencije, direktor in pritožbena komisija.
51.h člen
(svet agencije)
Svet agencije je najvišji organ odločanja agencije.
Člani sveta agencije delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij.
Člani sveta agencije pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranosti. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.
Svet agencije sestavlja 11 članov:
– tri člane imenuje rektorska konferenca,
– enega člana imenuje reprezentativno združenje samostojnih visokošolskih zavodov,
– enega člana imenuje reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,
– dva člana študenta imenuje reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti,
– enega člana imenujejo reprezentativna združenja delodajalcev po dogovoru,
– enega člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru,
– dva člana imenuje Vlada Republike Slovenije na podlagi javnega poziva, in sicer enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v Republiki Sloveniji, ter enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v tujini.
Svet agencije se konstituira in lahko prične z delom, ko je imenovanih vsaj šest članov.
Mandat članov sveta agencije traja šest let, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta. Posamezni član je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zaporedoma. Predsednika sveta agencije in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe.
Za člana sveta agencije ne morejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, člani senatov univerz, njihovih članic ali samostojnih visokošolskih zavodov in direktorji članic univerz in drugih samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja ter ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih šol.
Člana sveta agencije se predčasno razreši, če:
– se ne udeleži petih sej sveta agencije,
– predloži izjavo o odstopu,
– ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
V primerih iz prejšnjega odstavka predsednik sveta agencije pozove institucijo, ki je tega člana imenovala, da imenuje novega člana. Z imenovanjem novega člana je dotedanji član razrešen. Mandat novega člana traja do izteka mandata člana, ki ga je nadomestil.
Člani sveta agencije se ob pričetku svojega mandata udeležijo strokovnega usposabljanja s področja dela sveta agencije, ki ga organizira agencija.
Naloge sveta agencije so:
– imenuje in razrešuje direktorja agencije,
– imenuje in razrešuje člane pritožbene komisije in njihove namestnike,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije, ECTS ter druga merila,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije višjih strokovnih šol,
– določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,
– odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov in daje soglasje k preoblikovanju visokošolskih zavodov,
– odloča o akreditacijah študijskih programov in daje soglasje k spremembam študijskih programov,
– določi merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije,
– imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije,
– določi postopke in merila za zagotavljanje kakovosti delovanja agencije ter zunanjo evalvacijo agencije skladno z evropskimi standardi,
– določa obvezne sestavine in daje soglasje k pogodbi iz drugega in tretjega odstavka 33.c člena tega zakona,
– določi druge oblike in pogoje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja,
– spremlja evropske smernice in mednarodna načela na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,
– sodeluje pri pripravi predloga finančnega načrta agencije in daje soglasje k načrtu dela ter poročilu o delu in poslovanju,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.
Svet agencije sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
51.i člen
(direktor)
Direktorja imenuje in razrešuje svet agencije na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem zakonom. Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.
Za direktorja agencije je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj skladno z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev,
– ima izkušnje na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,
– izkazuje znanje angleškega jezika na višji ravni,
– ima vodstvene izkušnje,
– ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Če direktorju preneha funkcija, svet agencije imenuje vršilca dolžnosti direktorja brez javnega natečaja do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev.
Direktorja se predčasno razreši:
– če tako zahteva sam,
– če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje,
– če stori dejanje, ki je v zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, določeno kot hujša disciplinska kršitev,
– če svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela na položaju direktorja,
– če agencija ne dosega zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do težje napake.
Naloge direktorja so naslednje:
– organizira in vodi delo ter poslovanje agencije,
– predstavlja in zastopa agencijo,
– skrbi za izvajanje sklepov sveta agencije,
– posreduje splošne akte iz prve alinee petega odstavka 51.e člena tega zakona v objavo v Uradni list Republike Slovenije,
– zagotavlja, da agencija posluje v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in splošnimi akti agencije,
– sprejema splošne akte, ki urejajo poslovanje in delo agencije, za katere ni pristojen drug organ po tem zakonu ali ustanovitvenem aktu,
– pripravi predlog finančnega načrta agencije v sodelovanju s svetom agencije,
– sprejema načrt dela agencije, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta agencije,
– pripravi poročilo o delu in poslovanju agencije, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta agencije,
– skrbi za materialno in finančno poslovanje agencije,
– odloča o delovnopravnih pravicah zaposlenih,
– sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.
Poročilo o delu in poslovanju agencije direktor posreduje enkrat letno ustanovitelju, in sicer najpozneje do 31. maja za preteklo leto.
51.j člen
(pritožbena komisija)
Pritožbeno komisijo imenuje svet agencije na podlagi javnega poziva. Pritožbeno komisijo sestavljajo trije člani, vsak član ima svojega namestnika. Člani izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika. Namestnik nadomesti člana v postopkih odločanja v primeru njegove odsotnosti oziroma izločitve.
Za člana komisije in njegovega namestnika je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– ima opravljen pravniški državni izpit in
– ima vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let na sodišču.
Mandat predsednika in članov ter njihovih namestnikov traja štiri leta. Posamezni član oziroma njegov namestnik je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zaporedoma.
Član oziroma namestnik člana pritožbene komisije je predčasno razrešen, če predloži izjavo o odstopu.
V primerih iz prejšnjega odstavka svet agencije imenuje novega člana oziroma namestnika skladno s tem členom. Z imenovanjem novega člana oziroma namestnika je dotedanji član oziroma namestnik razrešen. Mandat novega člana oziroma namestnika traja do izteka mandata člana oziroma namestnika, ki ga je nadomestil.
Pritožbena komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
51.k člen
(pritožba)
Pritožbena komisija odloča o pritožbah zoper odločitve sveta agencije v postopkih akreditacij visokošolskih zavodov in študijskih programov. Pritožbena komisija odloča tudi o pritožbah zoper odločitve sveta agencije o izdaji soglasij k preoblikovanju visokošolskih zavodov in spremembam študijskih programov ter izdaji soglasij k pogodbam za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja.
Zoper odločitev sveta agencije je mogoče vložiti pritožbo v 30 dneh od vročitve odločitve sveta agencije.
Pritožbena komisija odloči o pritožbi v treh mesecih od njene vložitve. Če pritožbena komisija pritožbi ugodi, vrne zadevo svetu agencije v ponovno odločanje. Odločitev pritožbene komisije je dokončna, zoper njo pa je možen upravni spor.
51.l člen
(zaposleni v agenciji)
Za zaposlene v agenciji se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj javnih uslužbencev.
51.m člen
(sredstva za začetek dela in financiranje agencije)
Ustanovitelj mora zagotoviti agenciji potrebne prostore, opremo in sredstva za začetek dela.
Sredstva za delo agencije se zagotavljajo iz državnega proračuna.
51.n člen
(plačilo članov sveta agencije, pritožbene komisije in skupin strokovnjakov)
Člani sveta agencije, pritožbene komisije in člani skupin strokovnjakov so upravičeni do plačila ter povračila stroškov za delo. Način in višino plačila ter povračila stroškov določi svet agencije.
Sredstva za plačilo iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu agencije.
51.o člen
(akreditacije in zunanje evalvacije)
Izpolnjevanje pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti in kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov se preverja v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije.
Akreditacije v visokem šolstvu so:
– prva akreditacija visokošolskih zavodov v ustanavljanju (v nadaljnjem besedilu prva akreditacija visokošolskih zavodov) in študijskih programov,
– podaljšana akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov.
Prva in vsaka podaljšana akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov velja največ sedem let. Če se odločitev o podaljšanju akreditacije sprejme pred potekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja, prva ali podaljšana akreditacija, začne rok veljavnosti akreditacije teči znova. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.
Zunanje evalvacije so:
– evalvacija visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov,
– izredna evalvacija visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov.
51.p člen
(prva akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov)
Po prejemu popolne vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa svet agencije imenuje skupino strokovnjakov.
Skupina strokovnjakov pripravi poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda oziroma prvo akreditacijo študijskega programa najkasneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge. Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda se pošlje neposredno svetu agencije, poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo študijskega programa pa svetu agencije in predlagatelju v morebitne pripombe. Predlagatelj lahko posreduje pripombe v enem mesecu od prejema poročila.
Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda skupina strokovnjakov pripravi na podlagi predložene dokumentacije in ogleda prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal dejavnost.
V primeru prve akreditacije študijskega programa skupina strokovnjakov opravi ogled prostorov, v katerih bo visokošolski zavod izvajal študijski program, če je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja.
Svet agencije odloči o prvi akreditaciji visokošolskega zavoda na podlagi poročila skupine strokovnjakov najkasneje v treh mesecih od priprave poročila.
Svet agencije odloči o prvi akreditaciji študijskega programa na podlagi poročila skupine strokovnjakov najkasneje v treh mesecih po preteku roka za posredovanje pripomb na poročilo skupine strokovnjakov.
Svet agencije lahko v postopku prve akreditacije:
– podeli akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let,
– zavrne vlogo za akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa.
51.r člen
(podaljšanje akreditacije visokošolskih zavodov in študijskih programov)
Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa se prične z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije. Postopek za izvedbo zunanje evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa začne agencija, lahko pa ga predlaga tudi visokošolski zavod. Izvede jo skupina strokovnjakov, ki jo imenuje svet agencije.
Skupina strokovnjakov najkasneje v treh mesecih od imenovanja pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi pregleda samoevalvacijskega poročila visokošolskega zavoda in druge dokumentacije, ki jo natančneje določi agencija ter ogleda visokošolskega zavoda. Evalvacijsko poročilo se pošlje visokošolskemu zavodu, ki lahko nanj poda svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če visokošolski zavod poda pripombe na evalvacijsko poročilo, skupina strokovnjakov po presoji utemeljenosti pripomb najkasneje v enem mesecu od prejema pripomb pripravi končno evalvacijsko poročilo. Če visokošolski zavod v roku ne poda pripomb na evalvacijsko poročilo, to postane končno.
Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril za akreditacijo ter zunanjo evalvacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa in druge sestavine, ki jih natančneje določi svet agencije.
Samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov in morebitne pripombe visokošolskega zavoda na evalvacijsko poročilo se predložijo svetu agencije najkasneje v sedmih dneh od priprave končnega evalvacijskega poročila. Na podlagi prejete dokumentacije svet agencije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa najkasneje v treh mesecih od prejema dokumentacije.
Svet agencije v postopku podaljšanja akreditacije sprejme eno izmed naslednjih odločitev:
– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let,
– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let,
– ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa.
Svet agencije sprejme odločitev iz druge alineje petega odstavka tega člena, če so ugotovljene pomanjkljivosti v delovanju visokošolskega zavoda ali pri izvajanju študijskega programa in naloži visokošolskemu zavodu rok za njihovo odpravo. Po poteku tega roka se ponovno opravi evalvacija, na podlagi katere svet agencije ponovno odloči o akreditaciji, pri čemer lahko podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let ali ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa.
51.s člen
(ponovna vloga za prvo akreditacijo)
V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo visokošolskega zavoda iz druge alinee sedmega odstavka 51.p člena in tretje alinee petega odstavka 51.r člena tega zakona lahko predlagatelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo tega visokošolskega zavoda po preteku dveh let od vročitve odločitve sveta agencije.
V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo študijskega programa iz druge alinee sedmega odstavka 51.p člena in tretje alinee petega odstavka 51.r člena tega zakona lahko visokošolski zavod ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo tega študijskega programa po preteku enega leta od vročitve odločitve sveta agencije.
51.š člen
(izredna evalvacija visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov)
O izvedbi izredne evalvacije in podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa odloči svet agencije.
Izredna evalvacija se izvede po enakem postopku kot zunanja evalvacija, na podlagi izredne evalvacije pa tudi odločitev o podaljšanju akreditacije.
51.t člen
(evalvacija višjih strokovnih šol)
Agencija opravlja tudi evalvacije višjih strokovnih šol skladno z merili in postopki, ki jih določi svet agencije. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov.
51.u člen
(oblikovanje skupin strokovnjakov)
Skupine strokovnjakov so skupine strokovnjakov za akreditacije in skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije. V skupine strokovnjakov se imenujejo strokovnjaki iz registra strokovnjakov, ki ga vodi agencija. Sestavljajo jih vsaj trije člani, od tega vsaj en tuj strokovnjak in en študent.
Pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev v postopkih akreditacij in evalvacij strokovnjaki upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranosti. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.
51.v člen
(javne evidence)
Agencija vodi javne evidence o:
– akreditacijah visokošolskih zavodov,
– akreditacijah študijskih programov,
– evalvacijah visokošolskih zavodov in evalvacijah izvajanja študijskih programov ter višjih strokovnih šol,
– sklenjenih pogodbah in izdanih soglasjih glede transnacionalnega izobraževanja,
– izdanih soglasjih k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov.
Javna evidenca akreditacij visokošolskih zavodov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko akreditacijske odločbe,
– obdobje veljavnosti akreditacije,
– vrsto visokošolskega zavoda,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda ter ime in naslov njegovih dislociranih enot,
– študijsko področje in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško disciplino, za katero je visokošolski zavod ustanovljen,
– ime ustanovitelja,
– ime in priimek predvidenega zastopnika visokošolskega zavoda,
– datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije.
Javna evidenca akreditacij študijskih programov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko akreditacijske odločbe,
– obdobje veljavnosti akreditacije,
– ime in sedež oziroma naslov ter vrsto visokošolskega zavoda, ki študijski program akreditira,
– ime in šifro študijskega programa, ki ga visokošolski zavod izvaja,
– študijsko področje (ISCED, Frascati) in razvrstitev po standardni klasifikaciji izobraževanja (KLASIUS),
– stopnjo študijskega programa,
– datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije.
Javna evidenca evalvacij visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov ter višjih strokovnih šol vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko končnega evalvacijskega poročila visokošolskega zavoda, študijskega programa ali višje strokovne šole,
– datum oziroma obdobje izvedene evalvacije,
– ime in sedež oziroma naslov ter vrsto evalviranega visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole,
– ime in stopnjo evalviranega študijskega programa,
– vrsto evalvacije,
– datum morebitnih pripomb visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole k evalvacijskemu poročilu.
Javna evidenca sklenjenih pogodb in izdanih soglasij glede transnacionalnega izobraževanja vsebuje naslednje podatke:
– datum izdaje soglasja k sklenjeni pogodbi,
– obdobje veljavnosti soglasja k pogodbi,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki je nosilec študijskega programa,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi,
– ime transnacionalnega študijskega programa,
– ime in priimek zastopnika visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi.
Javna evidenca izdanih soglasij k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko soglasja,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda,
– ime in stopnjo študijskega programa, za spremembo katerega je bilo izdano soglasje.
Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu.
51.z člen
(register strokovnjakov)
Agencija vodi register strokovnjakov, ki vsebuje naslednje osebne podatke:
– ime in priimek strokovnjaka,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– spol,
– davčno številko,
– državljanstvo,
– podatke o stalnem in začasnem prebivališču,
– podatke o izobrazbi,
– podatke o zaposlitvi in statusu strokovnjaka,
– strokovno, raziskovalno ali delovno področje,
– podatke o kvalifikacijah ter kompetencah.
Register strokovnjakov ni javna evidenca.
Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu.
51.ž člen
(shranjevanje evidenc in dokumentacija)
Evidence iz 51.v in register strokovnjakov iz 51.z člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi. Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
VI. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI
52. člen
(učitelji)
Visokošolski učitelji so docent, izredni profesor in redni profesor ter lektor.
Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.
Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.
53. člen
(znanstveni delavci)
Znanstveni delavci so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo znanstveno-raziskovalni program.
54. člen
(visokošolski sodelavci)
Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin.
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
55. člen
(pogoji za izvolitev)
V naziv docent, izredni profesor in redni profesor je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv znanstvenega delavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje, ima priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv predavatelja ali lektorja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci morajo poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze.
Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodno primerljiva in se javno objavijo.
56. člen
(postopek za izvolitev)
Docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole.
Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo.
Redne profesorje in znanstvene svetnike visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, voli senat visokošolskega zavoda.
Visokošolske sodelavce voli senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole za dobo, določeno s statutom.
Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred izvolitvijo v višji naziv si mora senat članice univerze pridobiti soglasje senata univerze.
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
57. člen
(podrobnejši postopek za izvolitev)
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda.
58. člen
(odvzem naziva)
Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, senat, pristojen za izvolitev, prične postopek za odvzem naziva.
V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe postopka za izvolitev v naziv. Visokošolskemu učitelju, znanstvenemu delavcu ali visokošolskemu sodelavcu je treba omogočiti, da pojasni svoje stališče.
59. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.
60. člen
(delovna mesta)
Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo in zasedejo v rokih in na način, kot to določa statut visokošolskega zavoda.
61. člen
(zasebni visokošolski učitelji)
Visokošolski zavod lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepusti zasebnemu visokošolskemu učitelju.
Zasebni visokošolski učitelj je, kdor je izvoljen v naziv visokošolskega učitelja in je vpisan v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Minister, pristojen za visoko šolstvo, predpiše postopek vpisa in izbrisa iz razvida.
62. člen
(gostujoči visokošolski učitelji)
Visokošolski zavodi lahko za določen čas povabijo k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
63. člen
(delovna in pedagoška obveznost)
Neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:
– za docenta, izrednega in rednega profesorja šest ur tedensko,
– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
– za asistenta deset ur tedensko.
Oblike neposredne tedenske pedagoške obveznosti določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom in si k njemu pridobi soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
Če z neposredno tedensko pedagoško obveznostjo, določeno v prejšnjih odstavkih, ni mogoče izvesti študijskih programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:
– dve uri docentu, izrednemu in rednemu profesorju,
– tri ure višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju,
– štiri ure asistentu.
Neposredno tedensko pedagoško obveznost in največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske sodelavce določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.
Dodatna tedenska pedagoška obveznost se obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.
Glede na število študentov v skupini pri predmetu se docentu, izrednemu profesorju, rednemu profesorju, višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju neposredna tedenska pedagoška obveznost lahko zmanjša za največ dve uri.
Docentu, izrednemu profesorju, rednemu profesorju, višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju, ki opravljajo za delodajalca tudi raziskovalno in razvojno delo, se lahko neposredna tedenska pedagoška obveznost iz prejšnjih odstavkov sorazmerno zmanjša.
Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti določijo rektorji univerz in dekani samostojnih visokošolskih zavodov, jih med seboj uskladijo ter pošljejo reprezentativnim sindikatom, ki lahko v 15 dneh po prejemu nanje podajo mnenje. K merilom morajo rektorji univerz in dekani samostojnih visokošolskih zavodov pridobiti soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
Docent, izredni profesor, redni profesor, višji predavatelj, predavatelj, lektor, asistent in drugi visokošolski sodelavci lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstveno-raziskovalno, umetniško ali strokovno delo še največ 20  % polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu.
Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca.
64. člen
(sobotno leto)
Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.
Visokošolskemu učitelju se v primeru iz prejšnjega odstavka pedagoška obveznost prerazporedi, vendar se ne sme povečati za več kot eno tretjino.
VII. ŠTUDENTI
65. člen
(študenti)
Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico.
66. člen
(pravice in dolžnosti študentov)
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:
– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
S statutom visokošolskega zavoda se podrobneje uredijo postopki in pravila, zlasti o:
– študijskem koledarju,
– vpisnih postopkih,
– izpitnem režimu,
– napredovanju, vključno s pogoji za hitrejše napredovanje,
– dokončanju izobraževanja,
– prehodih med študijskimi programi,
– ponavljanju letnika oziroma pogojnem napredovanju,
– nadaljevanju študija po prekinitvi,
– vzporednem, interdisciplinarnem in individualnem študiju,
– priznavanju izpitov in drugih študijskih obveznostih, opravljenih na različnih visokošolskih zavodih.
S statutom se določijo tudi:
– vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na podlagi evidenc iz 81. člena tega zakona,
– postopek za uveljavljanje varstva pravic študentov,
– organi, pristojni za vodenje postopkov in odločanje,
– disciplinska odgovornost in pravice ter dolžnosti študentov v disciplinskem postopku in
– druga pravila, povezana s pravicami in dolžnostmi študentov.
67. člen
(soupravljanje študentov)
Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom in statutom.
Predstavniki študentskega sveta so vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda.
68. člen
(organiziranost študentov)
Študenti imajo avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice se določi z zakonom.
69. člen
(druge pravice in ugodnosti študentov)
Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
Študentje, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
70. člen
(prenehanje statusa študenta)
Status študenta preneha, če študent:
– diplomira,
– ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– se izpiše,
– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
– je bil izključen,
– dokonča podiplomski študij,
– ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
V primerih iz druge, četrte in sedme alinee prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.
71. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.
VIII. FINANCIRANJE
72. člen
(viri financiranja)
Visokošolski zavodi pridobivajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov. Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bila pridobljena.
73. člen
(financiranje javnih visokošolskih zavodov)
Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, se zagotavljajo sredstva za:
– pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost),
– s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost),
– investicije in investicijsko vzdrževanje ter
– razvojne in druge pomembne naloge, določene v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.
Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje) ob upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov rednega študija prve in druge stopnje.
Iz državnega proračuna se lahko sofinancira tudi študij po študijskih programih tretje stopnje.
Podrobnejše določbe o financiranju visokega šolstva se, v skladu s standardi iz nacionalnega programa, opredelijo v predpisu iz 75. člena tega zakona.
Sredstva za s študijem povezane interesne dejavnosti študentov se določijo ob upoštevanju števila vpisanih študentov in vrednosti točke za posameznega študenta, ki jo za vsako proračunsko leto s sklepom določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
V postopku priprave državnega proračuna univerze in samostojni visokošolski zavodi predložijo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, finančno ovrednoten letni program.
73.a člen
(financiranje dejavnosti zasebnih visokošolskih zavodov)
Republika Slovenija koncesioniranim samostojnim visokošolskim zavodom dodeljuje sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost.
Republika Slovenija lahko visokošolskim zavodom iz prejšnjega odstavka in zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, prek javnih razpisov dodeljuje sredstva za razvojne naloge.
73.b člen
(subvencioniranje bivanja študentov)
Republika Slovenija subvencionira bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob.
Pri subvencioniranju bivanja študentov, državljanov Republike Slovenije, se upošteva učna oziroma študijska uspešnost, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta.
Podrobnejše določbe o subvencioniranju po prejšnjih dveh odstavkih predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.
73.c člen
(subvencioniranje prevozov študentov)
Republika Slovenija subvencionira prevoze študentov, ki se izobražujejo v oddaljenosti pet kilometrov ali več od kraja stalnega prebivališča, in sicer v višini največ 70  % polne cene mesečne vozovnice, odvisno od socialnega položaja in oddaljenosti od kraja izobraževanja.
(Opomba: glej 62. člen ZUPJS)
74. člen
(drugo financiranje)
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za:
– investicije in investicijsko vzdrževanje javnih študentskih domov,
– delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani,
– štipendije ali študijske pomoči tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva (Opomba: prenehanje uporabe s 1. septembrom 2008; glej 69. člen ZŠtip),
– skrb za razvoj in učenje slovenščine, lahko pa tudi za druge namene, določene z zakonom ali drugim predpisom.
75. člen
(posebni predpis)
Financiranje po 73. in 73.a členu tega zakona se podrobneje uredi s posebnim predpisom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
76. člen
(visokošolski skladi)
Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, lahko za upravljanje s sredstvi oblikujejo sklade.
Poslovanje skladov vodijo upravni odbori.
Število članov, sestavo upravnih odborov, trajanje mandata članov in delovanje skladov urejajo statuti.
77. člen
(šolnina in drugi prispevki)
Šolnina in drugi prispevki za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo so prihodek visokošolskega zavoda in se določijo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določijo tudi prispevki za druge posamične storitve visokošolskega zavoda.
Državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba, razen če njihovo izvajanje presega z nacionalnim programom visokega šolstva določene standarde.
78. člen
(razpolaganje s presežki)
Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za opravljanje in razvoj dejavnosti.
IX. NADZOR
79. člen
(nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo dela in izpolnjevanjem pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu s posebnimi predpisi.
Kontrola nad namensko porabo sredstev za opravljanje javne službe se opravlja v skladu s posebnimi predpisi.
80. člen
(ocenjevanje kakovosti)
Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ocenjujejo visokošolski zavodi (samoevalvacija) in agencija (zunanja evalvacija).
Ugotovitve iz samoevalvacijskih poročil in poročil o zunanjih evalvacijah se upoštevajo ob podaljšanju akreditacije visokošolskih zavodov in njihovih študijskih programov.
X. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
81. člen
(evidence z osebnimi podatki študentov in vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi)
Visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:
1. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov ter vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje,
2. osebni karton,
3. evidenco o izpitih in drugih študijskih obveznostih,
4. evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju ter študijskih programih za izpopolnjevanje.
V evidencah iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka se vodijo naslednji podatki:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. vpisna številka,
4. spol,
5. datum, kraj, občina in država rojstva,
6. stalno in začasno prebivališče ter naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
7. državljanstvo,
8. učni uspeh oziroma uspeh pri študiju in predhodno pridobljena izobrazba, relevantna za vpis v visokošolski študijski program,
9. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),
10. ime visokošolskega zavoda,
11. ime študijskega programa,
12. ime smeri oziroma modula,
13. kraj izvajanja študija,
14. način študija,
15. datum in študijsko leto vpisa v študijski program,
16. letnik študija,
17. datum začetka in datum zaključka statusa študenta po študijskih letih,
18. o dokončanju študija,
19. drugi podatki, potrebni za odločanje o izpolnjevanju pogojev za vpis oziroma napredovanju v višji letnik ter za odločanje o pravicah študentov v skladu z zakonom.
Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci iz 1. točke prvega odstavka tega člena vodijo poleg podatkov iz 1., 2., 4. do 7., 10. do 14. in 16. točke prejšnjega odstavka tudi naslednji podatki:
1. datum začetka in zaključka izmenjave,
2. število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS,
3. o študiju na visokošolskem zavodu, s katerega študent prihaja:
– ime visokošolskega zavoda,
– kraj in država visokošolskega zavoda,
– ime študijskega programa.
Evidenca iz 2. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena obsega še podatke o:
1. opravljenih izpitih,
2. opravljenih študijskih obveznostih,
3. napredovanju v višji letnik,
4. številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS za posamezno študijsko leto,
5. tem, ali je študentu priznano podaljšanje statusa študenta,
6. mednarodni izmenjavi v času študija:
– ime visokošolskega zavoda oziroma institucije, na katerem je potekala izmenjava,
– kraj in država visokošolskega zavoda oziroma institucije, na katerem je potekala izmenjava,
– ime študijskega programa,
– datum začetka in zaključka izmenjave,
– število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS po predmetih na visokošolskem zavodu oziroma instituciji, na katerem oziroma kateri je potekala izmenjava, ter število priznanih točk po ECTS na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji,
– vrsta mednarodne izmenjave, to je podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je opravljena izmenjava,
7. dokončanju študija oziroma izpisu iz študijskega programa.
V evidenci iz 3. točke prvega odstavka tega člena se vodijo naslednji podatki:
1. osebno ime,
2. vpisna številka,
3. ime visokošolskega zavoda,
4. ime študijskega programa,
5. ime smeri oziroma modula,
6. način študija,
7. letnik študija in študijsko leto prvega vpisa,
8. ime predmeta,
9. datum prijave na izpit,
10. datum izpita,
11. ali se izpit opravlja prvič ali se ga ponavlja,
12. ocena oziroma rezultat, dosežen pri izpitu.
Evidenca iz 4. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena obsega še podatke o:
1. številki in datumu izdane javne listine o zaključku študijskega programa,
2. vrsti javne listine o končanem študijskem programu.
Za kandidate, vpisane na študijske programe za izpopolnjevanje, se zbirajo podatki iz evidenc 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena.
Osebne podatke študentov iz evidenc tega člena visokošolski zavodi obdelujejo za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti.
Podatki v evidenci iz 1. točke prvega odstavka tega člena se za prijavljene začnejo obdelovati z dnem prijave za vpis, prenehajo pa se obdelovati z dnem vpisa v študijski program, študijski program za izpopolnjevanje oziroma z iztekom pritožbenega postopka. Podatki v evidencah iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se za:
– študente začnejo obdelovati z dnem vpisa v študijski program, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa oziroma z dnem dokončanja študija,
– vpisane na študijske programe za izpopolnjevanje začnejo zbirati z dnem vpisa, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa oziroma z dnem dokončanja študija.
Podatki v evidenci iz 3. točke prvega odstavka tega člena se za študenta začnejo obdelovati z dnem prijave na izpit, prenehajo pa se obdelovati z opravljenim izpitom.
Podatki v evidenci iz 4. točke prvega odstavka tega člena se za diplomanta začnejo obdelovati z dnem dokončanja študijskega programa, prenehajo pa se obdelovati z dnem izdaje javne listine o končanem študijskem programu.
Študenti morajo visokošolskemu zavodu prijaviti spremembe podatkov iz drugega in petega odstavka tega člena v osmih dneh po nastanku sprememb.
Evidence iz prvega odstavka tega člena se lahko vodijo elektronsko.
81.a člen
(evidence z osebnimi podatki izvajalcev visokošolske dejavnosti, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi)
Visokošolski zavodi vodijo evidenco izvajalcev visokošolske dejavnosti.
Za izvajalce visokošolske dejavnosti se po tem poglavju tega zakona štejejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju visokošolske dejavnosti, ne glede na to ali so v delovnem razmerju ali delo opravljajo po pogodbi o delu.
V evidenci izvajalcev visokošolske dejavnosti se vodijo naslednji podatki:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. spol,
4. datum rojstva,
5. podatek o tem, ali je izvajalec upokojen in od kdaj,
6. šifra raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
7. številka in datum sklepa oziroma odločbe o izvolitvi v naziv,
8. naziv iz 52., 53. in 54. člena tega zakona,
9. področje izvolitve v naziv,
10. datum izvolitve v naziv,
11. datum prenehanja izvolitve v naziv,
12. ime visokošolskega zavoda, ki je podelil naziv,
13. ure neposredne pedagoške obveznosti izvajalcev za vsako posamično študijsko leto, ločeno po študijskih programih in predmetih za predavanja, seminarje, vaje, klinične vaje in praktično usposabljanje ter drugo neposredno pedagoško obveznost v skladu z drugim in četrtim odstavkom 63. člena tega zakona, opravljene v delovnem razmerju ali po pogodbi o delu,
14. o mentorstvu študentom doktorskega študija,
15. določitev honorarja, bruto honorar in izplačani honorar,
16. soglasje delodajalca za delo pri drugem delodajalcu,
17. soglasje za dopolnilno delo,
18. soglasje za sklenitev pogodbe o delu.
Osebne podatke o izvajalcih visokošolske dejavnosti iz evidence tega člena visokošolski zavodi obdelujejo za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela ter spremljanje delovne in pedagoške obveznosti izvajalcev visokošolske dejavnosti.
Podatki iz tretjega odstavka tega člena se za izvajalce visokošolske dejavnosti začnejo obdelovati z dnem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu, prenehajo pa se obdelovati z dnem, ko jim preneha pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o delu.
Izvajalci visokošolske dejavnosti morajo visokošolskemu zavodu prijaviti spremembe podatkov iz tretjega odstavka tega člena v osmih dneh po nastanku sprememb.
Evidenca iz prvega odstavka tega člena se lahko vodi elektronsko.
81.b člen
(evidenca z osebnimi podatki, ki se vodi za potrebe subvencioniranega bivanja študentov)
Evidenco iz tega člena vodijo visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede subvencioniranega bivanja študentov. V evidenci se vodijo naslednji podatki o študentih:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. vrsta in številka osebnega dokumenta,
4. spol,
5. datum, kraj, občina in država rojstva,
6. državljanstvo,
7. o tem, ali je študent zaposlen,
8. stalno prebivališče in naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
9. telefon in elektronski naslov,
10. številka in datum izdaje odločbe, izdane v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranega bivanja,
11. številka in datum sklenitve nastanitvene pogodbe za subvencionirano bivanje oziroma aneksa k nastanitveni pogodbi za subvencionirano bivanje ter čas veljavnosti,
12. o tem, kje uveljavlja pravico do bivanja,
13. ime visokošolskega zavoda, na katerega je študent vpisan,
14. ime študijskega programa, na katerega je študent vpisan,
15. kraj izvajanja študija,
16. stopnja in vrsta študijskega programa,
17. letnik študija,
18. vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje letnika, zamenjava študijskega programa, nadaljevanje študija po merilih za prehode in vzporedni vpis),
19. način študija,
20. študijsko leto prvega vpisa na sedanji študijski program,
21. študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski program,
22. število let koriščenja subvencioniranega bivanja in potek študija po študijskih letih študija,
23. datum vselitve in datum izselitve,
24. o prekinitvi študija,
25. o tem, ali izpolnjuje pogoj za izjemno podaljšanje subvencioniranega bivanja,
26. o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem roditelju, s katerim biva v študentskem domu (osebno ime, enotna matična številka občana),
27. o tem, ali ima status študenta invalida s spremljevalcem,
28. o tem, ali je študent spremljevalec invalida in podatki o študentu, kateremu je spremljevalec (osebno ime, enotna matična številka občana).
Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija in bivajo v študentskih domovih, se v evidenci iz tega člena vodijo podatki iz 1. do 6., 8., 9., 11. in 23. točke prejšnjega odstavka ter podatek o vrsti mednarodne izmenjave, to je podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je opravljena izmenjava.
Visokošolski zavodi in študentski domovi obdelujejo osebne podatke iz evidence tega člena za potrebe odločanja o pravici do subvencioniranega bivanja študentov oziroma podaljšanja subvencioniranega bivanja študentov in za potrebe ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, pri izplačevanju subvencij v skladu s 73.b členom tega zakona.
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se začnejo obdelovati z dnem vselitve, prenehajo pa se zbirati z dnem izselitve.
81.c člen
(evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji)
Za potrebe ugotavljanja upravičenosti pravic študentov do študija in drugih pravic v breme javnih sredstev, načrtovanja politike in spremljanja delovanja visokega šolstva, spremljanja mreže visokošolskih zavodov in študijskih programov, obveščanja javnosti ter za raziskovalnoanalitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja visokega šolstva se vodi elektronska zbirka podatkov o visokem šolstvu v Republiki Sloveniji, ki zajema podatke o visokošolskih zavodih, o javnoveljavnih študijskih programih, vključno s soglasji glede transnacionalnega izobraževanja in študijskih programih za izpopolnjevanje, o prijavljenih za vpis, o prijavljenih za subvencionirano bivanje oziroma podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov, o študentih in diplomantih, o izvajalcih visokošolske dejavnosti ter o zasebnih visokošolskih učiteljih.
Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka se imenuje eVŠ. Sestavljajo jo naslednje evidence:
– evidenca visokošolskih zavodov,
– evidenca študijskih programov,
– evidenca študentov in diplomantov,
– evidenca prijavljenih za vpis,
– evidenca prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov,
– evidenca izvajalcev visokošolske dejavnosti,
– evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev.
eVŠ vključuje tudi elektronsko vlogo in podporo izbirnemu postopku za:
– prijavo za vpis na študijske programe iz eVŠ,
– prijavo za subvencionirano bivanje študentov.
eVŠ se vodi elektronsko. Podatke iz evidenc iz drugega odstavka tega člena obdeluje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, kot upravljavec eVŠ.
81.č člen
(eVŠ evidenca visokošolskih zavodov)
V eVŠ evidenci visokošolskih zavodov se vodijo podatki o akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, vpisanih v razvid visokošolskih zavodov, in sicer:
1. enolični identifikator univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,
2. enolični identifikator članice univerze,
3. davčna številka,
4. matična številka,
5. ime visokošolskega zavoda,
6. skrajšano ime visokošolskega zavoda,
7. naslov sedeža visokošolskega zavoda (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
8. ime in naslov dislociranih enot (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
9. vrsta visokošolskega zavoda,
10. podatek o tem, ali gre za javni ali zasebni visokošolski zavod,
11. akreditacijska odločba ter njena številka in datum,
12. odločba o podaljšanju akreditacije ter njena številka in datum,
13. datum začetka in zaključka veljavnosti akreditacije,
14. končno evalvacijsko poročilo in vrsta evalvacije,
15. odločba o vpisu v razvid visokošolskih zavodov in izbrisu iz njega ter njena številka in datum,
16. študijska področja (ISCED, KLASIUS), znanstvenoraziskovalna področja (Frascati) oziroma umetniške discipline, za katere je visokošolski zavod ustanovljen,
17. ime in naslov ustanoviteljev,
18. ime in priimek zastopnikov visokošolskega zavoda,
19. datum in številka vpisa v sodni register in izbrisa iz njega ter naziv sodišča, pri katerem je vpisan,
20. akt o ustanovitvi ter datum njegovega sprejetja in sprememb,
21. statut visokošolskega zavoda ter datum njegovega sprejetja in sprememb,
22. oblika diplome s spremembami ter datum objave in številka Uradnega lista Republike Slovenije,
23. drugi podatki in dokazila, potrebni za spremljanje izvajanja visokošolske dejavnosti.
Za članice univerz se v evidenci visokošolskih zavodov obdelujejo podatki iz 2., 5. do 9., 11. do 16. in 23. točke prejšnjega odstavka.
81.d člen
(eVŠ evidenca študijskih programov)
V eVŠ evidenci študijskih programov se vodijo podatki o javnoveljavnih študijskih programih, vključno s soglasji glede transnacionalnega izobraževanja, in študijskih programih za izpopolnjevanje, vpisanih v razvid visokošolskih zavodov, in sicer:
1. enolični identifikator študijskega programa,
2. ime študijskega programa,
3. enolični identifikator in ime univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,
4. enolični identifikator in ime članice univerze,
5. ime dislocirane enote,
6. stopnja študijskega programa,
7. o tem, ali gre za interdisciplinarni, enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški, nepedagoški ali skupen študijski program, transnacionalno izobraževanje oziroma za študijski program za izpopolnjevanje,
8. vrsta izobraževanja (ISCED, KLASIUS)
9. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij ter evropsko ogrodje kvalifikacij,
10. vrsta študijskega programa,
11. področje študijskega programa (KLASIUS, ISCED, Frascati),
12. trajanje študijskega programa v letih,
13. število kreditnih točk po ECTS, s katerimi je ovrednoten študijski program,
14. ime smeri oziroma modulov študijskega programa ter letnik, v katerem se izvaja,
15. predmetnik z nosilci predmetov po posamičnih predmetih študijskega programa, ovrednotenih s kreditnimi točkami po ECTS ter s povezavo na posamezno smer oziroma modul, ter z opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
16. predmetnik z izvajalci po posamičnih predmetih študijskega programa s povezavo na posamezno smer oziroma modul, in sicer za predavanja, seminarje, vaje, klinične vaje in praktično usposabljanje za posamezno študijsko leto,
17. splošne ter predmetno-specifične kompetence diplomanta, ki se pridobijo s programom,
18. pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
19. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
20. način ocenjevanja,
21. pogoji za napredovanje po programu,
22. pogoji za prehajanje med programi,
23. načini študija,
24. jeziki, v katerih se izvaja študijski program oziroma njegovi deli,
25. pogoji za dokončanje študija,
26. pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
27. strokovni ali znanstveni naslov,
28. akreditacijska odločba ter njena številka in datum,
29. datum začetka in zaključka veljavnosti akreditacije,
30. odločba o podaljšanju akreditacije ter njena številka in datum,
31. končno evalvacijsko poročilo in vrsta evalvacije,
32. odločba o vpisu v razvid visokošolskih zavodov ter njena številka in datum,
33. predvideno število razpisanih mest v akreditiranem študijskem programu po načinu študija,
34. o tem, ali ima študijski program koncesijo, o obdobju trajanja koncesije ter odločbo o podeljeni koncesiji, njeno številko in datum,
35. študijsko leto, ko se je študijski program začel izvajati,
36. datum končanja izvajanja študijskega programa,
37. zakonski datum možnega končanja izobraževanja po študijskem programu,
38. pri skupnih študijskih programih tudi imena visokošolskih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa, z deležem, ki ga posamezni visokošolski zavod izvaja,
39. drugi podatki in dokazila, potrebni za spremljanje izvajanja visokošolske dejavnosti.
Pri transnacionalnem izobraževanju eVŠ evidenca študijskih programov obsega tudi podatke o:
1. soglasju k sklenjeni pogodbi in datum soglasja,
2. datumu začetka in zaključka veljavnosti soglasja k pogodbi,
3. imenu in sedežu oziroma naslovu tujih visokošolskih zavodov, s katerimi ima visokošolski zavod sklenjeno pogodbo za izvajanje transnacionalnega izobraževanja v Republiki Sloveniji,
4. imenu in sedežu oziroma naslovu tujih visokošolskih zavodov, s katerimi ima slovenski visokošolski zavod sklenjeno pogodbo za izvajanje transnacionalnega izobraževanja v tujini in študijskih programih, ki se izvajajo.
81.e člen
(eVŠ evidenca študentov in diplomantov)
V eVŠ evidenci študentov in diplomantov se vodijo podatki oseb, ki so pridobile status študenta v skladu s tem zakonom, in sicer:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. spol,
4. datum, kraj, občina in država rojstva,
5. državljanstvo,
6. stalno in začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
7. podatki o predhodno pridobljeni izobrazbi, relevantni za vpis v študijski program (KLASIUS, leto, država),
8. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),
9. enolični identifikator in ime univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,
10. enolični identifikator in ime članice univerze,
11. enolični identifikator in ime študijskega programa,
12. ime smeri oziroma modula,
13. kraj izvajanja študija,
14. način študija,
15. datum in študijsko leto prvega vpisa v študijski program,
16. letnik študija,
17. datum začetka in datum zaključka statusa študenta po študijskih letih,
18. datum izpisa,
19. datum vpisa v letnik ter študijsko leto, ko je študent vanj vpisan,
20. število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS po letnikih in študijskih letih,
21. datum dokončanja študija,
22. podatek o tem, ali je študentu priznano podaljšanje statusa študenta,
23. podatek o tem, ali se študij financira iz javnih virov po letnikih in študijskih letih,
24. podatek o koriščenju subvencioniranega bivanja po letnikih in študijskih letih,
25. podatke o mednarodni izmenjavi v času študija:
– ime visokošolskega zavoda oziroma institucije, na katerem oziroma kateri je potekala izmenjava,
– kraj in država visokošolskega zavoda oziroma institucije, na katerem oziroma kateri je potekala izmenjava,
– datum začetka in zaključka izmenjave,
– število priznanih točk po ECTS na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji,
– vrsta mednarodne izmenjave, to je podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je opravljena izmenjava.
Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci študentov in diplomantov vodijo naslednji podatki:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. spol,
4. datum rojstva in država rojstva,
5. državljanstvo,
6. študiju v Republiki Sloveniji: ime visokošolskega zavoda, ime študijskega programa, podatek o smeri oziroma modulu, kraj izvajanja študija v Republiki Sloveniji, način študija, datum in študijsko leto vpisa, letnik študija, datum začetka in zaključka izmenjave ter število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS,
7. študiju na visokošolskem zavodu, s katerega študent prihaja: ime visokošolskega zavoda, kraj in država visokošolskega zavoda.
Osebne podatke študentov oziroma diplomantov iz evidence tega člena ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, obdeluje za potrebe ugotavljanja pravic študentov po tem zakonu in ugotavljanja pravic študentov po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
81.f člen
(eVŠ evidenca prijavljenih za vpis)
V eVŠ evidenci prijavljenih za vpis se vodijo podatki o osebah, ki so se prijavile za vpis v visokošolske študijske programe, in sicer:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. spol,
4. datum, kraj, občina in država rojstva,
5. državljanstvo,
6. stalno prebivališče in naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
7. telefon in elektronski naslov,
8. učni uspeh oziroma uspeh pri študiju in predhodno pridobljena izobrazba, relevantna za vpis v visoko šolstvo,
9. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),
10. vrsta študijskega programa,
11. imena visokošolskih zavodov, navedenih v prijavi za vpis,
12. imena študijskih programov, navedenih v prijavi za vpis,
13. imena smeri oziroma modulov,
14. kraj izvajanja študija posameznega študijskega programa ter smeri oziroma modulov,
15. način študija posameznega študijskega programa ter smeri oziroma modulov,
16. drugi podatki, ki so v skladu s tem zakonom potrebni za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vpis, pogojev za prehode oziroma pogojev, povezanih z omejitvijo vpisa.
Prijava za vpis v visokošolske študijske programe poteka z elektronsko vlogo v eVŠ.
Za potrebe izbirnega postopka za vpis se v eVŠ z elektronsko vlogo obdelujejo podatki o prijavljenih za vpis v visokošolske študijske programe.
81.g člen
(eVŠ evidenca prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov)
V eVŠ evidenci prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov se vodijo podatki o osebah, ki so se prijavile za subvencionirano bivanje oziroma za podaljšanje subvencioniranega bivanja, in sicer:
1. osebno ime,
2. enotna matična številka občana,
3. davčna številka,
4. spol,
5. datum, kraj, občina in država rojstva,
6. državljanstvo,
7. stalno prebivališče in naslov za osebno vročanje pošte (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
8. o tem, ali je zaposlen,
9. telefon in elektronski naslov,
10. o tem, kje želi uveljavljati pravico do subvencioniranega bivanja,
11. ime visokošolskega zavoda, na katerega je prijavljen oziroma vpisan,
12. ime študijskega programa, na katerega je prijavljen oziroma vpisan,
13. kraj izvajanja študija,
14. stopnja in vrsta študijskega programa,
15. letnik, v katerega bo predvidoma vpisan,
16. vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje letnika, zamenjava študijskega programa, nadaljevanje študija po merilih za prehode, vzporedni vpis),
17. način študija,
18. študijsko leto prvega vpisa na študijski program, v katerega je vpisan,
19. študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski program,
20. potek študija po študijskih letih,
21. število let subvencioniranega bivanja po študijskih letih,
22. o prekinitvi študija po študijskih letih,
23. o učnem uspehu oziroma uspehu pri študiju,
24. o uveljavljanju izjemnega uspeha in obštudijske dejavnosti,
25. o materialnem položaju študentov in članov njegove družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, za preteklo koledarsko leto: osebno ime, enotna matična številka občana, davčna številka in davčni urad, status oziroma vrsta zaposlitve družinskih članov, vrsta dohodka, podatek o tem, ali je študent oziroma član družine zavezanec za plačilo dohodnine, pri članih družine pa tudi sorodstveno razmerje do študenta,
26. o tem, ali uveljavlja posebne socialne in zdravstvene razmere študenta,
27. o tem, ali uveljavlja status študenta invalida s spremljevalcem,
28. o tem, ali uveljavlja, da je študent otrok padlih v vojni za Slovenijo oziroma žrtev naravnih nesreč,
29. o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem roditelju, s katerim želi bivati v študentskem domu, iz 1., 2., 6., 7. in 11. do 15. točke tega odstavka.
Podatki iz 23., 24. in 28. točke prejšnjega odstavka se za študente za podaljšanje subvencioniranja bivanja študentov ne obdelujejo.
Prijava za subvencionirano bivanje oziroma za podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov poteka z elektronsko vlogo v eVŠ.
Za potrebe izbirnega postopka študentov za subvencionirano bivanje se v eVŠ z elektronsko prijavo za subvencionirano bivanje študentov obdelujejo podatki o osebah, ki so se prijavile za subvencionirano bivanje, oziroma o študentih, ki so se prijavili za podaljšanje subvencioniranega bivanja.
81.h člen
(eVŠ evidenca izvajalcev visokošolske dejavnosti)
V eVŠ evidenci izvajalcev visokošolske dejavnosti se vodijo naslednji podatki:
1. osebno ime,
2. spol,
3. enotna matična številka občana,
4. datum rojstva,
5. državljanstvo,
6. šifra raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
7. nazivi iz 52., 53. in 54. člena tega zakona,
8. področje izvolitve v naziv,
9. datum izvolitve v naziv,
10. datum prenehanja izvolitve v naziv,
11. ime visokošolskega zavoda, ki je podelil naziv,
12. ime visokošolskega zavoda, kjer izvaja visokošolsko dejavnost.
Osebne podatke v eVŠ evidenci izvajalcev visokošolske dejavnosti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, obdeluje z namenom ugotavljanja pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda in za izvedbo študijskega programa v skladu s tem zakonom.
81.i člen
(eVŠ evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev)
eVŠ evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev se vodi z namenom ugotavljanja pogojev za vpis v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev v skladu s tem zakonom.
eVŠ evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev poleg podatkov iz prvega odstavka 81.h člena tega zakona obsega še podatke o:
1. datumu in zaporedni številki vpisa v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev,
2. datumu in številki vloge za vpis,
3. datumu in številki odločbe, na podlagi katere je opravljen vpis,
4. stalnem prebivališču (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
5. številki in datumu odločbe o izbrisu.
Osebne podatke v eVŠ evidenci zasebnih visokošolskih učiteljev ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, obdeluje z namenom ugotavljanja pogojev za vpis v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev v skladu s tem zakonom.
82. člen
(zagotavljanje podatkov za eVŠ)
Podatke za evidenci iz 81.č in 81.d člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od agencije oziroma visokošolskih zavodov, če agencija z njimi ne razpolaga, na način in v obliki, določeni v predpisu iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. Podatke iz 1., 2. in 15. točke 81.č člena ter 1., 32. in 34. točke 81.d člena tega zakona določi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Podatke iz 1., 4., razen datuma rojstva, 5. in 6. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona ter iz 1., 4., razen datuma rojstva, in 5. točke drugega odstavka 81.e člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki občana. Če enotna matična številka občana ne obstaja, podatke iz teh točk ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov. Podatke iz 23. in 24. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, samo, vse ostale podatke iz 81.e člena tega zakona pa brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov.
Podatke za evidenco iz 81.f člena tega zakona vnašajo prijavitelji za vpis preko elektronske vloge prijave za vpis v visokošolske študijske programe v okviru eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi podatke iz 1., 4. razen datuma rojstva, 5. in 6. točke prvega odstavka 81.f člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki občana prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge. Podatke iz 8. točke prvega odstavka 81.f člena tega zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski izobrazbi, relevantni za vpis v visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja oziroma Državnega izpitnega centra na podlagi podatka o enotni matični številki občana, če obstaja, sicer pa od prijavljenega.
Podatke za evidenco iz 81.g člena tega zakona vnašajo prijavitelji za subvencionirano bivanje preko elektronske vloge v okviru eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi podatke iz 1., 5., razen datuma rojstva, 6. in 7. točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki občana prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge. Podatke iz 23. točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski izobrazbi, relevantni za ugotavljanje pravice do subvencioniranja bivanja, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja oziroma Državnega izpitnega centra na podlagi podatka o enotni matični številki občana, če obstaja. Podatke iz 23. točke prvega odstavka 81.g člena tega zakona o uspehu pri študiju, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od visokošolskih zavodov.
Podatke za evidenco iz 81.h člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od visokošolskih zavodov na način in v obliki, določeni v predpisu iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov o izvajalcih visokošolske dejavnosti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi podatke iz 1. in 5. točke prvega odstavka 81.h člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o enotni matični številki občana prijavljenega.
Podatke za evidenco iz 81.i člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi iz vloge za vpis v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev in iz odločb, ki jih ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, izda v postopku vpisa v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev.
82.a člen
(zbiranje podatkov)
Podatki iz 81.č in 81.d člena tega zakona se zbirajo za visokošolske zavode in študijske programe, ki so nastali v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99, 64/01, 100/03, 63/04, 94/06, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09, 62/10 – ZUPJS in 34/11 – odločba US).
Podatki o študentih iz prvega odstavka 81.e člena tega zakona se zbirajo od študijskega leta 1999/2000, o diplomantih pa od leta 2000. Podatki iz 25. točke prvega odstavka 81.e člena tega zakona se zbirajo od študijskega leta 2009/2010.
Podatki iz drugega odstavka 81.e člena tega zakona se za tuje študente zbirajo od študijskega leta 2009/2010.
Podatki iz evidence iz 81.i člena tega zakona se zbirajo od leta 1994.
83. člen
(shranjevanje podatkov)
Evidence iz 81. in 81.a člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, razen evidence prijavljenih za vpis, ki se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov. V primeru prenehanja delovanja visokošolskega zavoda se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz evidenc tega odstavka predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.
Podatki iz evidence iz 81.b člena tega zakona se hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva še pet let od zadnjega študijskega leta subvencioniranega bivanja. V primeru prenehanja delovanja visokošolskega zavoda oziroma študentskih domov se, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz evidenc tega odstavka predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.
Evidence iz 81.č, 81.d in 81.i člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Podatki iz evidenc iz 81.e in 81.h člena tega zakona se hranijo 40 let od njihovega vpisa v evidenco, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki.
Podatki iz evidence iz 81.f člena tega zakona se hranijo do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki.
Podatki iz evidence iz 81.g člena tega zakona se hranijo do izteka študijskega leta, na katero se nanaša razpis za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki..
83.a člen
(uporaba evidenc eVŠ in dostop do njih)
Prijavljeni s kvalificiranim digitalnim potrdilom lahko vpogleda v svojo prijavo v evidenci iz 81.f oziroma 81.g člena tega zakona do 30. oktobra.
Izvajalec visokošolske dejavnosti s kvalificiranim digitalnim potrdilom lahko vpogleda v podatke, ki se nanj nanašajo, v evidenci iz 81.h člena tega zakona.
Agencija lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom vpogleduje v evidence iz 81.č, 81.d in 81.h člena tega zakona ter pridobiva iz njih podatke za potrebe vodenja postopkov iz V.b poglavja tega zakona. Podatke iz evidenc prejšnjega stavka agencija lahko pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti ter avtorizacije.
Visokošolski zavod lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom vpogleduje v evidence iz 81.č, 81.d, 81.e in 81.h člena tega zakona ter pridobiva iz njih podatke, ki se nanj nanašajo. Podatke iz prejšnjega stavka visokošolski zavod lahko pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti ter avtorizacije.
Visokošolski zavod lahko pridobi podatke za prijavljene iz 81.f člena tega zakona za vodenje postopkov, povezanih z razpisom za vpis, s povezavo svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti ter avtorizacije.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za študijske programe s koncesijo pridobijo podatke iz 81.f člena tega zakona o prijavljenih za vpis na dodiplomski in enovit magistrski študij, ki se obdelujejo v skladu s predpisom iz šestega odstavka 40. člena tega zakona, po končanem izbirnem postopku, in sicer za prijavljene, ki so sprejeti na njihov visokošolski zavod.
Agencija lahko za potrebe vodenja postopkov in za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj, povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, pridobiva podatke iz evidenc iz 81.a člena tega zakona.
Agencija in visokošolski zavodi lahko za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj, povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, v anonimizirani obliki pridobijo podatke iz evidenc iz drugega odstavka 81.c člena tega zakona.
Podatki iz evidence iz 81.f člena tega zakona se obdelujejo za vodenje izbirnih postopkov za vpis v visokošolske študijske programe v skladu s tem zakonom.
Podatki iz evidence iz 81.g člena tega zakona se obdelujejo za vodenje postopkov v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 73.b člena tega zakona.
Evidence iz prve, druge, šeste in sedme alineje drugega odstavka 81.c člena tega zakona so javne, razen enotne matične številke občana, spola, naslova prebivališča, datuma rojstva in državljanstva.
84. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo študentu.
Zakon o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
(prevzem ustanoviteljstva)
Z dnem uveljavitve tega zakona postane ustanovitelj Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki nadaljujeta delo kot javna visokošolska zavoda, Republika Slovenija.
Fakultete, umetniške akademije, višje in visoke šole, združene v Univerzo v Ljubljani oziroma v Univerzo v Mariboru, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona članice Univerze v Ljubljani oziroma Univerze v Mariboru.
86. člen
(akt o preoblikovanju univerz)
Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju univerz najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati ustanovitveni akti članic univerz, razen če z aktom o preoblikovanju ni drugače določeno.
87. člen
(organi)
Do izvolitve novih organov visokošolskih zavodov na podlagi statutov, sprejetih po tem zakonu, delujejo organi, določeni z veljavnimi statuti.
88. člen
(uskladitev statutov in študijskih programov)
Do sprejema statutov univerz v skladu s tem zakonom se uporabljajo veljavni statuti univerz in njunih članic, če niso v nasprotju z zakonom.
Visokošolski zavodi, preoblikovani v skladu s tem zakonom, uskladijo svoje statute s tem zakonom in aktom o preoblikovanju v šestih mesecih po sprejemu akta o preoblikovanju.
Statute iz prejšnjega odstavka sprejme svet visokošolskega zavoda z večino glasov vseh članov sveta.
Visokošolski zavodi uskladijo študijske programe s tem zakonom najkasneje v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
Študenti, vpisani v programe iz prejšnjega odstavka, lahko dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, vendar najkasneje v roku, določenem za izvedbo študijskega programa, podaljšanem za dve leti, študij po višješolskih študijskih programih pa do izteka študijskega leta 2001/2002.
89. člen
(premoženje)
Z dnem uveljavitve tega zakona upravljanje z nepremičninami, pridobljenimi za opravljanje visokošolske dejavnosti, prevzame univerza.
Popis premoženja, ki ga visokošolski zavod uporablja za opravljanje visokošolske dejavnosti, se opravi na podlagi bilance stanja na dan 31. 3.1991.
90. člen
(sprememba imen)
Zavodi oziroma organizacije, ki uporabljajo imena iz 18. člena tega zakona, pa ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti po tem zakonu, morajo v enem letu po njegovi uveljavitvi prilagoditi oziroma spremeniti svoje ime.
91. člen
(uveljavitev mature)
Določba 38. člena tega zakona začne veljati za generacijo, ki bo končala izobraževanje po programih srednjega izobraževanja v šolskem letu 1994/95.
Ne glede na določbo 38. člena tega zakona se za dijake, ki bodo opravljali maturo v letih 1995–1997 pri pogojih za vpis v visokošolski študij lahko s študijskim programom določijo predmeti izbirnega dela mature.
Osebe, ki so dokončale srednje izobraževanje do 1. junija 1995, se lahko vpišejo v prvi letnik visokošolskega študija pod pogoji, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
92. člen
(razpis za vpis)
Do izdaje predpisa iz šestega odstavka 40. člena tega zakona se uporabljajo določbe Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 9/91, 7/92 in 11/93).
93. člen
(črtan)
94. člen
(rok za ustanovitev Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije in komisije za kvaliteto)
Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije se ustanovi najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Merila iz 2., 4. in 5. točke 49. člena tega zakona Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije določi najkasneje v šestih mesecih po ustanovitvi.
Komisija za kvaliteto visokega šolstva se ustanovi najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona.
95. člen
(veljavnost nazivov)
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki so si pridobili naziv pred uveljavitvijo tega zakona, obdržijo naziv do izteka izvolitvene dobe.
Pravico do uporabe naziva imajo tudi upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki so si naziv pridobili pred uveljavitvijo tega zakona.
96. člen
(črtan)
97. člen
(rok za sprejem podzakonskih aktov)
Predpise iz 7., 16., 40., 61., 69. in 77. člena tega zakona minister, pristojen za visoko šolstvo, izda v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
98. člen
(uskladitev evidenc)
Vodenje in varstvo evidenc z osebnimi podatki študentov morajo visokošolski zavodi uskladiti z določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
99. člen
(prenehanje veljavnosti ZUI)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89), ki se nanašajo na visoko šolstvo.
100. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-A (Uradni list RS, št. 99/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Univerze in samostojni visokošolski zavodi uskladijo svoje statute z določili tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
32. člen
Državni zbor sprejme akt o preoblikovanju univerz najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
33. člen
Minister, pristojen za visoko šolstvo, sprejme obrazca iz 12. in 26. člena ter predpis iz zadnjega odstavka 25. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
34. člen
Določbe o poklicni maturi iz 13. in 15. člena tega zakona začnejo veljati za generacijo, ki bo končala izobraževanje po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v šolskem letu 2001/2002.
35. člen
Vlada Republike Slovenije sprejme posebni predpis iz 27. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
36. člen
Do uveljavitve predpisov iz zadnjega odstavka 25. člena in 27. člena tega zakona se javna služba v visokem šolstvu financira v skladu s 64. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) in sklepom o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92).
37. člen
Do uveljavitve predpisa iz 27. člena tega zakona si mora visokošolski zavod k sistemizaciji delovnih mest pridobiti soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
38. člen
Prenos lastninske pravice za premoženje iz 4. člena tega zakona in druga premoženjsko-pravna razmerja v zvezi s tem ter vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti se uredi v treh letih po uveljavitvi tega zakona s pogodbo med državo Republiko Slovenijo in univerzami ter samostojnimi visokošolskimi zavodi, po stanju na dan 1. 3. 2000.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona Republika Slovenija postane ustanoviteljica študentskih domov, ki so na ta dan opravljali javno službo.
Akt o ustanovitvi študentskega doma, ki se ustanovi kot članica univerze, sprejme Državni zbor Republike Slovenije, če se ustanovi kot samostojni javni zavod, pa Vlada Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe iz 2. in 28. člena o položaju državljanov članic Evropske unije pa z dnem, ko bo Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o visokem šolstvu – ZViS-B (Uradni list RS, št. 64/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-C (Uradni list RS, št. 100/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Rektorji univerz oziroma dekani samostojnih visokošolskih zavodov si k posebnemu predpisu iz drugega odstavka 63. člena zakona pridobijo soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo, najpozneje do 31. 12. 2003, k usklajenim merilom iz osmega odstavka 63. člena zakona pa najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za visoko šolstvo, izda pravilnik iz 73.c člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-D (Uradni list RS, št. 63/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Predpise iz 7.a, 8., 16., 32.a in 73. člena zakona izda minister, pristojen za visoko šolstvo, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
44. člen
Državni zbor sprejme akte o preoblikovanju univerz najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
45. člen
Visokošolski zavodi uskladijo svoje statute s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do izvolitve senatov univerz in samostojnih visokošolskih zavodov na podlagi statutov, usklajenih s tem zakonom, opravljajo njihove naloge senati, izvoljeni v skladu z veljavnimi statuti.
46. člen
Vlada Republike Slovenije imenuje Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najpozneje do 31.12.2004. Pri prvem imenovanju je polovica članov imenovana za tri leta.
Do imenovanja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja njegove naloge Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Prva merila iz spremenjenega 49. člena zakona sprejme Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Akreditacijski postopki, začeti pred uveljavitvijo novih meril, se nadaljujejo in končajo po novih merilih.
47. člen
Akt o ustanovitvi javne agencije iz 51.a člena zakona sprejme Vlada Republike Slovenije najpozneje do 31. 12. 2005.
Do začetka dela javne agencije iz prejšnjega odstavka opravlja strokovno-tehnične naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Svet za evalvacijo visokega šolstva mora biti oblikovan v treh mesecih po uveljavitvi akta o ustanovitvi javne agencije.
Do oblikovanja Sveta za evalvacijo visokega šolstva opravlja njegove naloge Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva. Ta komisija sprejme prva merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
48. člen
Visokošolski zavodi uvajajo študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje po tem zakonu postopoma, najpozneje pa v študijskem letu 2009/10. Ob uvedbi študijskih programov po tem zakonu razpis za vpis v dosedanje študijske programe ni več mogoč.
Študenti, ki se vpišejo v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.
Spremenjena določba tretjega odstavka 40. člena zakona se začne uporabljati za razpisa za vpis v študijsko leto 2005/06.
49. člen
Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Število priznanih kreditnih točk ne sme preseči števila 60. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe uporablja določba druge alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona.
Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, če njihov skupni študij ni trajal najmanj pet let, se pri vpisu v študijske programe tretje stopnje uporablja določba tretje alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona ali se zanje določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija se v doktorskem študijskem programu priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
50. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-E (Uradni list RS, št. 94/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Prehodne in končne določbe
13. člen
Predsednik in člani Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki svojo funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega zakona, jo opravljajo do izteka mandata. Vlada Republike Slovenije imenuje dodatne člane v skladu s 6. členom tega zakona najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05 in 17/06) s sedmim odstavkom 50. člena zakona najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo imenuje senate iz 7. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo uskladi svoj poslovnik z določbami tega zakona, njegovi senati pa sprejmejo pravila o delovanju najpozneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve meril iz druge in tretje alinee tretjega odstavka 49. člena zakona se uporabljajo Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Uradni list RS, št. 124/04).
Do sprejetja poslovnika in pravil iz prejšnjih odstavkov vodi evalvacijske postopke Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.
Sredstva za delo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Organizacijske in administrativne storitve, potrebne za delo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva, opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
14. člen
Merila iz osmega odstavka 55. člena zakona visokošolski zavodi uskladijo z 9. členom tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
15. člen
V Republiki Sloveniji:
– raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1.1.1994, in raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004 (v nadaljnjem besedilu: dosedanji študijski programi), ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti in raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena zakona.
Podrobnejše določbe o razvrstitvi ravni izobrazbe sprejme Vlada Republike Slovenije v predpisu o uvedbi in uporabi klasifikacije izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji.
16. člen
Ne glede na določbe 15. člena tega zakona diplomanti dosedanjih študijskih programov nadaljujejo študij po študijskih programih iz 33. člena zakona pod pogoji, ki se ob smiselni uporabi 38.a člena zakona in v skladu z merili za prehode določijo s študijskim programom. Pri določanju pogojev za prehod iz dosedanjih študijskih programov v nove študijske programe so visokošolski zavodi samostojni. Pri tem se
– določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 38.a člena zakona uporabljajo tudi za tiste, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004;
– diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, za vpis v študijske programe tretje stopnje določijo študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
– diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
Ne glede na četrti odstavek 38.a člena zakona se v doktorski študijski program lahko vpiše, kdor je končal dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
17. člen
Vlada Republike Slovenije uskladi posebni predpis iz 75. člena zakona z 10. členom tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka financiranja po predpisu iz prejšnjega odstavka se uporabljata Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04 in 4/06) in Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 77/04).
18. člen
Visokošolski zavodi morajo študijske programe, sprejete od 11. junija 2004 do uveljavitve tega zakona, uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se črtata 47. in 49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04).
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-F (Uradni list RS, št. 64/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sekretariata Sveta v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Z 12. avgustom 2008 preneha z delom Urad Republike Slovenije za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: urad) v sestavi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in začne z delom sekretariat Sveta. Delavci, zaposleni na ta dan v uradu, nadaljujejo delo v sekretariatu Sveta pod istimi delovnopravnimi pogoji. Proračunska sredstva, v letu 2008 namenjena delovanju urada, se z 12. avgustom 2008 namenijo za delovanje sekretariata Sveta.
Direktor sekretariata Sveta mora biti na podlagi javnega natečaja imenovan v roku šestih mesecev po začetku uporabe določb 4. člena tega zakona. Do imenovanja opravlja naloge direktorja delavec, ki vodi urad na dan 11. avgust 2008.
Vlada Republike Slovenije zagotovi sekretariatu Sveta materialne in finančne pogoje za začetek dela in poslovanja.
7. člen
Diplomanti univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se v študijskem letu 2005/06 vpisali v magistrski študijski program druge stopnje iz 33. člena zakona, imajo pravico, da se v študijskem letu 2008/09 vpišejo v študijski program za pridobitev magisterija znanosti in doktorata znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, ne glede na število razpisanih mest.
Ob smiselni uporabi meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, oziroma meril za prehode med študijskimi programi, pristojni organ visokošolskega zavoda kandidatom iz prejšnjega odstavka prizna opravljene študijske obveznosti glede na ustreznost, obseg in zahtevnost pridobljenih znanj v prejšnjem študijskem programu in jim ob izpolnjevanju pogojev omogoči vpis v višji letnik študijskega programa. Opravljene študijske obveznosti kandidatov iz prejšnjega odstavka se pri vpisu v študijske programe priznajo tudi, ko vpis v študijske programe za pridobitev magisterija znanosti in doktorata znanosti, sprejete pred 11. 6. 2004, ne bo več mogoč.
Študij za kandidate iz prvega odstavka tega člena se sofinancira v skladu s predpisi o sofinanciranju podiplomskega študija, pri čemer morajo visokošolski zavodi že vplačano šolnino za študijske programe druge stopnje iz 33. člena zakona upoštevati pri vpisu v študijski program iz prvega odstavka tega člena.
8. člen
Ob ustanovitvi mednarodne zveze univerz, povezane z Evro-sredozemskim partnerstvom (EUROMED), javni zavod Univerzitetni center za evro-sredozemske študije opravlja strokovne in administrativne naloge za začetek njenega delovanja.
9. člen
Z dnem začetka uporabe 4. člena tega zakona se v 15.a členu Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 132/06 in 41/07) v prvem odstavku beseda »sta« nadomesti z besedo »je«, druga alineja ter tretji odstavek pa se črtata.
10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 4. in 5. člena tega zakona pa se začnejo uporabljati 12. 8. 2008.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-G (Uradni list RS, št. 86/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Prehodne in končne določbe
18. člen
Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet za visoko šolstvo v skladu z 11. členom tega zakona do 1. maja 2010.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo iz 48. člena zakona preneha z delom v sestavi in v okviru pristojnosti, ki jih je imel do uveljavitve tega zakona, 28. februarja 2010.
19. člen
Vlada Republike Slovenije sprejme ustanovitveni akt agencije iz drugega odstavka 51.e člena zakona do 31. decembra 2009. Agencija začne delovati 1. marca 2010.
Svet agencije se konstituira do 1. marca 2010. Ob konstituiranju sveta agencije se polovici članov, ki niso študenti, določi triletni mandat. Člane s triletnim mandatom določi svet agencije z žrebom. Po izteku triletnih mandatov izžrebanih članov se opravi imenovanje novih članov v skladu z 51.h členom zakona.
Svet agencije določi postopke in merila iz 51.h člena zakona do 1. maja 2010.
Svet agencije imenuje direktorja agencije v roku šestih mesecev od svojega konstituiranja. Do imenovanja direktorja agencije Vlada Republike Slovenije imenuje vršilca dolžnosti direktorja.
Svet agencije imenuje pritožbeno komisijo skladno z 51.j členom zakona do 1. maja 2010.
20. člen
Ustanovitelj mora predlogu za vpis agencije v sodni register priložiti ustanovitveni akt in sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja.
21. člen
Sekretariat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo preneha z delom 28. februarja 2010. Delavci, zaposleni na ta dan v sekretariatu Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, nadaljujejo delo v agenciji pod istimi delovnopravnimi pogoji.
Oprema, arhiv, evidence in dokumentacija sekretariata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo se prenesejo na agencijo 1. marca 2010.
22. člen
Agencija se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik s proračunom za leto 2011. Do takrat se delovanje agencije financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika Sveta RS za visoko šolstvo.
23. člen
Določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14. člena tega zakona, 51.f člena, šesta, sedma, deveta, deseta in štirinajsta alinea enajstega odstavka 51.h člena, 51.k, 51.o, 51.p, 51.r, 51.s, 51.š, 51.t, 51.u, 51.v, 51.z in 51.ž člena zakona, 16. in 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2010.
Vloge v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US in 64/08) se vlaga do 31. decembra 2009 pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo. Po prenehanju delovanja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo o njih odloči svet agencije.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 14., 16., 32., 32.a, 33.b, 39., 48., 49., 50., 50.a, 50.b, 50.c, 51., 56. in 80. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US in 64/08) in na njihovi podlagi izdani predpisi ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ter akti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki so bili izdani do uveljavitve tega zakona.
Vloge v postopkih v skladu s tem zakonom se vlagajo od 1. maja 2010 naprej.
Za visokošolske zavode in študijske programe, ki so na dan uveljavitve tega zakona javnoveljavni, se izpolnjevanje pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti in njihovo kakovost v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije preverja skladno s tem zakonom.
Če je 1. maja 2010 za visokošolski zavod preteklo več kot sedem let od dokončnosti strokovnega mnenja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, mora visokošolski zavod vložiti vlogo za postopek podaljšanja akreditacije skladno s tem zakonom najkasneje do 1. novembra 2010.
Ne glede na roke izvedbe postopka iz 51.r člena zakona, agencija izvede postopke za podaljšanje akreditacije za visokošolske zavode iz prejšnjega odstavka, v skladu s svojim načrtom dela, vendar najkasneje do 31. decembra 2012.
Za študijske programe, akreditirane pred 11. junijem 2004 ni treba vložiti vloge za postopek podaljšanja akreditacije.
Če je 1. maja 2010 za visokošolski zavod preteklo manj kot sedem let od prejema strokovnega mnenja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, mora visokošolski zavod vložiti vlogo za postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa skladno s tem zakonom. Enako velja za študijske programe, akreditirane po 11. juniju 2004.
24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-H (Uradni list RS, št. 78/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8. člen
Podatki iz evidenc iz 81.f in 81.g člena zakona se zbirajo od študijskega leta 2012/2013. Podatki iz evidence iz 81.h člena zakona se zbirajo od študijskega leta 2011/2012.
Evidence iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka 81.c člena zakona se vzpostavijo najkasneje do 31. 12. 2011.
Evidenci iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 81.c člena zakona se vzpostavita do 30. 6. 2012.
Prijavi iz tretjega odstavka 81.c člena zakona se prvič uporabita za študijsko leto 2012/2013.
9. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 82.a člena zakona se za študijske programe, sprejete pred 11. 6. 2004, za obdobje do študijskega leta 2010/2011 zberejo najmanj podatki iz 1. do 8., 10. do 12., 27. do 29., 32., 34. in 38. točke prvega odstavka 81.d člena zakona.
Ne glede na določbe prvega odstavka 82.a člena zakona se za študijske programe, sprejete po 11. 6. 2004, za obdobje do študijskega leta 2010/2011 ne zberejo podatki iz 16. točke prvega odstavka 81.d člena zakona.
Ne glede na določbe drugega odstavka 82.a člena zakona se za študente za obdobje do študijskega leta 2011/2012 in diplomante do leta 2011 zberejo najmanj podatki iz 1. do 7., 9. do 12., 14. do 18. in 21. točke prvega odstavka 81.e člena zakona.
10. člen
Visokošolski zavodi uskladijo svoje statute in druge interne akte z 81., 81.a, 81.b in 83. členom zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Študentski domovi uskladijo svoje statute in druge interne akte z 81.b in 83. členom zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Evidence iz 81. in 81.a člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09, 62/10 – ZUPJS in 34/11 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZViS) morajo visokošolski zavodi uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, in sicer prvič za študijsko leto 2011/2012.
Evidence iz 81.b člena ZViS morajo visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede subvencioniranja bivanja, vzpostaviti v skladu z določbami tega zakona za študijsko leto 2012/2013.
12. člen
Minister, pristojen za visoko šolstvo, uskladi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 7/10 in 3/11), Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08 in 97/10) in Pravilnik o razvidu visokošolskih zavodov (Uradni list RS, št. 46/05) s tem zakonom najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
13. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.