Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2011 z dne 5. 8. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2011 z dne 5. 8. 2011

Kazalo

2909. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, stran 8945.

Na podlagi 9., 14. in 16. točke 129. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice
1. člen
V Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 28/07, 104/07 in 85/10, v nadaljevanju: sklep) se v 1.a členu besedilo »Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15)« nadomesti z besedilom »Direktivo 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL L št. 329 z dne 14. decembra 2010, str. 3)«.
2. člen
Prvi odstavek 2. člena sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) družba za upravljanje v 5. členu,
(b) nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena,
(c) nadrejeni finančni holding v drugem odstavku 26. člena,
(d) upravljanje s tveganji v 108. členu,
(e) kreditno tveganje v 109. členu,
(f) tržna tveganja v 111. členu,
(g) operativno tveganje v 112. členu,
(h) sistem prejemkov v 4. točki prvega odstavka 124. člena,
(i) tveganje koncentracije v 188. členu,
(j) tveganja, povezana z listinjenjem, v 189. členu.«.
V tretjem odstavku se na koncu točke (k) pika nadomesti z vejico in se dodajo nove točke (l) do (v), ki se glasijo:
»(l) »prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z banko ali drugo osebo v bančni skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v banki in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov;
(m) »variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov banke, ter, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju;
(n) »fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka;
(o) »zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:
– uprava,
– višje vodstvo,
– vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti banke) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),
– neposredni prevzemniki tveganj,
– drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj;
(p) »neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno s trgovci in komercialisti, ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti banke;
(r) »posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih banka na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v banki, ki veljajo enako za vse zaposlene;
(s) »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto;
(š) »obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega banka odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let;
(t) »obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati;
(u) »malus« je pogodbeni dogovor, ki banki omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja;
(v) »vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne banki.«.
3. člen
V prvem odstavku 7. člena sklepa se na koncu točke (c) pika nadomesti z vejico in se doda nova točka (d), ki se glasi:
»(d) ustrezen sistem prejemkov za zaposlene (v nadaljevanju: sistem prejemkov).«.
4. člen
V 10. členu sklepa se črta tretji odstavek.
5. člen
V točki (a) prvega odstavka 28. člena sklepa se za besedo »in« doda besedilo: »skladnosti sistema prejemkov ter«.
6. člen
Za podpoglavjem 3.3.2. sklepa (Služba notranje revizije) se doda novo podpoglavje 3.4. (Sistem prejemkov), ki se glasi:
»3.4. Sistem prejemkov
28.a člen
(Splošno)
(1) Banka mora vzpostaviti in izvajati ustrezen sistem prejemkov. Ta vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter tako upravljanje s tveganji tudi spodbujajo.
(2) Pri vzpostavitvi in izvajanju politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena mora banka upoštevati splošna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 1. poglavju priloge VI tega sklepa.
(3) Če ima banka podrejene družbe, ki so ustanovljene v finančnih središčih z ugodnejšim davčnim režimom (t. i. finančna središča offshore), mora zagotoviti izpolnjevanje načel iz drugega odstavka tega člena tudi v teh družbah.
(4) Banka mora politike prejemkov iz prvega odstavka tega člena interno objaviti ter vsem zaposlenim zagotoviti dostop do njih.
28.b člen
(Politike prejemkov in kategorije zaposlenih)
(1) Banka mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, pri čemer mora poleg splošnih načel glede prilagajanja prejemkov tveganjem upoštevati tudi posebna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 2. poglavju priloge VI tega sklepa.
(2) Banka lahko iz politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena izvzame določene kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, če utemelji, da ti nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti banke. Banka ocenjuje pomembnost vpliva zaposlenih s posebno naravo dela na profil tveganosti na podlagi lastnih meril (npr. določi absolutni zgornji prag individualnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela, pod katerim se vpliv zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti ne šteje kot pomemben).
(3) Banka mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka nikoli ne izplača na način ali v obliki instrumentov, ki so v nasprotju s tem sklepom.
28.c člen
(Načelo sorazmernosti in opustitve)
(1) Banka mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov iz 28.b člena tega sklepa na podlagi načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena tega sklepa ter pri tem upoštevati tudi svojo velikost in notranjo organiziranost. Politike in prakse prejemkov morajo biti dosledno usmerjene k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojene profilu tveganosti banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2) Banka lahko v skladu z načelom sorazmernosti ter na podlagi lastnih meril za ocenjevanje vpliva zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti banke opusti izvajanje načel politik prejemkov na ravni banke oziroma na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, ki so določena v:
(a) drugem odstavku poglavja 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni banke, če gre za banko z manj zapletenimi posli,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če banka utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti banke,
(b) tretjem odstavku poglavja 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni banke, če gre za banko z manj zapletenimi posli, s finančnimi instrumenti katere se ne trguje na organiziranem trgu, ter če banka nima možnosti izplačevati dela variabilnega dela prejemka v obliki lastniških finančnih instrumentov,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če banka utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti banke.
(3) Banka mora zagotoviti, da morebitna opustitev načel politik prejemkov iz drugega odstavka tega člena ne vpliva na doseganje splošnih ciljev politik prejemkov iz prvega odstavka 28.a člena tega sklepa.«.
7. člen
Prvi odstavek 35. člena sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka mora zagotoviti, da je ocenjeni ustrezni notranji kapital vedno usklajen z njeno sposobnostjo prevzemanja tveganj. Ocenjeni ustrezni notranji kapital je lahko različen od zneska kapitala iz 4. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10 in 97/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu). Če je ocenjeni ustrezni notranji kapital manjši od zneska kapitala iz 4. člena sklepa o kapitalu, mora banka zagotavljati kapital v višini, ki ga izračuna v skladu z navedenim sklepom.«.
8. člen
V seznamu prilog glede organizacijskih zahtev in obravnave tveganj (PRILOGE: ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ) se za besedilom »Priloga V: Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim tveganjem« doda besedilo »Priloga VI: Načela politik prejemkov«.
Za prilogo V: Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim tveganjem se doda nova priloga VI, ki se glasi:
»Priloga VI: Načela politik prejemkov
1. SPLOŠNA NAČELA GLEDE PRILAGAJANJA PREJEMKOV TVEGANJEM
1.1. Politike prejemkov
(1) Banka mora zagotoviti, da politike prejemkov, vključno s politiko banke na področju posebnih pokojninskih ugodnosti, upoštevajo poslovno strategijo, cilje, organizacijsko kulturo, druge vrednote in dolgoročne interese banke ter vključujejo ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov.
(2) Banka mora zagotoviti, da so politike prejemkov združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter da takšno upravljanje s tveganji tudi spodbujajo. Prejemki ne smejo biti oblikovani na način, ki bi zaposlene s posebno naravo dela (v nadaljevanju zaposleni) spodbujal, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Spodbude za neodgovorno prevzemanje nesorazmerno velikih tveganj so zlasti lahko prisotne, če glavnino celotnega prejemka zaposlenega predstavlja variabilni del prejemka.
1.2. Omejitve glede prejemkov
(1) Banka mora zagotoviti, da politike prejemkov ne omogočajo bonitet iz naslova pogodbeno vnaprej dogovorjenega variabilnega dela prejemka, razen izjemoma pod naslednjimi pogoji:
(a) odobritev bonitete je možna samo pri zaposlitvi novega zaposlenega,
(b) uporaba bonitete je omejena samo na prvo leto zaposlitve in
(c) boniteta je finančne narave.
(2) Banka mora od zaposlenih zahtevati, da ti ne uporabljajo osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnega dela prejemka tveganjem, ki jo omogočajo njihove pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe. Osebna zavarovanja pred tveganji za namen tega sklepa vključujejo zavarovalne police za zavarovanje osebnih prejemkov ali za zavarovanje odgovornosti (v nadaljevanju pogodbe o zavarovanju pred tveganji). Šteje se, da zaposleni uporablja osebna zavarovanja pred tveganji če:
(a) ima s tretjo osebo sklenjeno osebno pogodbo o zavarovanju pred tveganji,
(b) pogodba o zavarovanju pred tveganji predvideva neposredne ali posredne povrnitve iz naslova zavarovanja pred tveganji v imenu in za račun zaposlenega in
(c) so plačila po pogodbi o zavarovanju pred tveganji povezana ali sorazmerna z višino zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka zaradi prilagajanja prejemka tveganjem, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
(3) Banka mora zagotoviti, da izplačila v povezavi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe temeljijo na uspešnosti, doseženi v določenem obdobju in ne nagrajujejo zaposlenega za neuspešno delo.
(4) Banka, ki za premostitev izrednih finančnih razmer uporablja vračljiva sredstva iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije, mora zagotoviti:
(a) omejitev skupnega zneska variabilnih prejemkov do višine ustreznega odstotka dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo, če bi ti prejemki ogrožali:
(i) izpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev banke;
(ii) pravočasno vračilo teh sredstev Republiki Sloveniji,
(b) prestrukturiranje prejemkov na način, ki bo omogočal ustrezno upravljanje s tveganji in dolgoročno rast banke (npr. z določitvijo zgornjih limitov za prejemke uprave),
(c) da v obdobju uporabe sredstev iz naslova izredne pomoči Republike Slovenije uprava ni upravičena do izplačila variabilnega dela prejemkov.
1.3. Politike prejemkov za kontrolne funkcije
(1) Banka mora zagotoviti ustrezno udeležbo in pristojnosti zaposlenih v sistemu notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcijah (v nadaljevanju kontrolnih funkcij) pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov za druga poslovna področja, ki jih ti zaposleni nadzirajo.
(2) Politika določanja prejemkov ne sme ogroziti neodvisnosti in objektivnosti zaposlenih v kontrolnih funkcijah pri izvajanju njihovih nalog. Politike prejemkov morajo zagotoviti, da se prejemki teh zaposlenih oblikujejo na podlagi doseženih ciljev kontrolnih funkcij, v okviru katerih delujejo, in neodvisno od uspešnosti poslovnih enot, ki jih nadzirajo.
1.4. Upoštevanje vpliva variabilnega dela prejemkov na finančno stanje banke
(1) Banka mora zagotoviti, da politika variabilnih prejemkov ne zmanjšuje možnosti banke za potrebno dokapitalizacijo. Zato mora banka upoštevati vpliv načrtovanih izplačil variabilnega dela prejemkov, vključno z njihovim odloženim delom, na izračun in načrtovanje kapitala banke ter na njeno likvidnost. Če banka ugotovi, da je izpolnjevanje obveznosti ali ciljev na področju kapitala ali likvidnosti ogroženo, mora takoj pristopiti k izvajanju konservativne politike variabilnih prejemkov z:
(a) omejitvijo variabilnega dela prejemkov s primernim odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta,
(b) vključitvijo čistih in prenesenih dobičkov v izračun kapitala.
(2) Banka mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka, vključno z njegovim odloženim delom, izplača le, če je to:
(a) upravičeno glede na finančno stanje banke in
(b) utemeljeno z rezultati banke, posamezne poslovne enote in zadevnega zaposlenega.
(3) Banka mora v primeru nezadostne poslovne uspešnosti ali negativnega poslovnega rezultata znatno zmanjšati celotne variabilne prejemke. S tem namenom mora banka v pogodbah o zaposlitvi oziroma drugih pogodbah zagotoviti določila, ki omogočajo zmanjšanje:
(a) variabilnega dela prejemka zaposlenega, namenjenega izplačilu,
(b) odloženih variabilnih delov prejemka iz prejšnjih obdobij tudi na podlagi malusa ali vračila zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem.
Banka ne sme nadomeščati zmanjšanega dela variabilnega dela prejemka določenega leta zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem s povečevanjem variabilnega dela prejemka v kasnejših letih.
2. POSEBNA NAČELA GLEDE PRILAGAJANJA PREJEMKOV TVEGANJEM
2.1. Splošno
Banka mora zagotoviti, da politike prejemkov odražajo tesno povezavo med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj na podlagi:
(a) ustreznih razmerij med fiksnim in variabilnim delom prejemkov različnih kategorij zaposlenih,
(b) ocen uspešnosti zaposlenega, njegove organizacijske enote in banke ter prilagoditve variabilnega dela prejemka zaposlenega vsem vrstam tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(c) ustreznega načina izplačila variabilnega dela prejemka.
2.2. Ustrezna razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov
Banka mora zagotoviti, da so razmerja med fiksnim in variabilnim delom celotnega prejemka različnih kategorij zaposlenih ustrezno uravnotežena. Uravnoteženost med fiksnim in variabilnim delom prejemka je ustrezna, če višina celotnih prejemkov zaposlenega ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenega za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela. Fiksni prejemek mora predstavljati dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenega, da lahko banka izvaja popolnoma prilagodljivo politiko variabilnega prejemka, vključno z možnostjo njegovega neizplačila.
2.3. Ocenjevanje uspešnosti in prilagoditev prejemkov tveganjem
(1) Banka mora določiti celotni variabilni del prejemka na podlagi kombinacije ocen uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke (v nadaljevanju uspešnosti). Pri ocenjevanju uspešnosti posameznega zaposlenega mora banka upoštevati ustrezna finančna in nefinančna merila. Poleg merljivega prispevka posameznega zaposlenega k poslovnim rezultatom banke (če je tega mogoče izmeriti na podlagi razumnega napora) lahko ta merila med drugim upoštevajo tudi njegovo znanje, izkušnje, zadovoljstvo strank ter skladnost njegovega delovanja z notranjimi politikami banke in veljavnimi predpisi.
(2) Banka mora z namenom ocenjevanja uspešnosti skozi večletno časovno obdobje zagotoviti, da:
(a) vsakokratni postopek ocenjevanja upošteva dolgoročno uspešnost,
(b) se izplačilo vsakega variabilnega dela prejemka porazdeli čez obdobje, ki upošteva poslovni cikel banke in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
Večletno časovno obdobje vsakokratnega ocenjevanja uspešnosti vključuje obračunsko obdobje in obdobje odložitve.
(3) Banka mora pri ocenjevanju uspešnosti kot podlage za izračun variabilnega dela prejemka ali mase variabilnih prejemkov vnaprej upoštevati:
(a) prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju ter
(b) stroške kapitala in potrebne likvidnosti.
Banka mora pri končni porazdelitvi delov variabilnega prejemka po organizacijskih enotah banke prav tako upoštevati prilagoditve za vse vrste tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
2.4. Izplačilo variabilnega dela prejemka
(1) Banka mora izplačilo variabilnega dela prejemka vedno razdeliti na del, ki se izplača po zaključku obračunskega obdobja in na del, ki se izplača v obdobju odložitve.
(2) Banka mora zagotoviti, da je znaten delež variabilnega dela prejemka, vendar v vsakem primeru najmanj 40 %, izplačan v obdobju odložitve. Ta delež banka določi v odstotku, ki je usklajen z naravo pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganji in uspešnostjo zaposlenega. Pri izrazito visokem variabilnem delu prejemka je delež, ki ga mora banka izplačati v obdobju odložitve, najmanj 60 %.
Banka mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka v obdobju odložitve izplačuje v sorazmernih deležih glede na čas trajanja obdobja odložitve (vendar ne pogosteje kot enkrat na leto) ali v enkratnem znesku ob koncu obdobja odložitve. Banka določi dolžino obdobja odložitve na podlagi poslovnega cikla, narave pripadajoče poslovne aktivnosti, tveganj in uspešnosti zaposlenega.
(3) Banka mora zagotoviti, da znaten delež, vendar v vsakem primeru vsaj 50 % katerega koli variabilnega prejemka – izplačanega ali odloženega – sestoji iz ustreznega ravnovesja:
(a) navadnih delnic, ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov,
(b) če je primerno, drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda banka in ki ustrezno odražajo boniteto banke v času rednega poslovanja.
Banka mora za te finančne instrumente določiti ustrezno politiko izvajanja obdobja zadržanja z namenom uskladitve spodbud zaposlenih za preudarno prevzemanje tveganj pri doseganju individualnih ciljev glede na dolgoročne interese banke.
(4) V primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje z banko pred upokojitvijo, mora banka odložiti izplačilo njegovih prejemkov iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti za obdobje petih let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja. V primeru, da zaposleni v času rednega delovnega razmerja z banko izpolni pogoje za upokojitev, banka njegove prejemke iz naslova posebnih pokojninskih ugodnosti izplača, pri čemer je obdobje zadržanja teh prejemkov pet let, šteto od dneva upokojitve.
Posebne pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki naslednjih finančnih instrumentov:
(a) navadnih delnic ali s temi delnicami povezanih finančnih instrumentov ali
(b) drugih finančnih instrumentov iz šestega odstavka 16. člena sklepa o kapitalu, ki jih izda banka in ki ustrezno odražajo boniteto banke v času rednega poslovanja.«.
9. člen
Banka mora vzpostaviti ustrezen sistem prejemkov iz točke (d) prvega odstavka 7. člena sklepa v treh mesecih po uveljavitvi tega sklepa.
10. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 2. avgusta 2011
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije

AAA Zlata odličnost