Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2011 z dne 27. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2011 z dne 27. 12. 2011

Kazalo

4701. Poslovnik Državnotožilskega sveta, stran 14381.

Na podlagi 107. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) (Uradni list RS, št. 58/11) je svet na 2. seji dne 19. 12. 2011 sprejel
P O S L O V N I K
Državnotožilskega sveta
1. člen
(1) S tem poslovnikom se ureja način dela in organizacija Državnotožilskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Za izvajanje tega poslovnika skrbi predsednik sveta.
2. člen
Sedež sveta je v Ljubljani, Trg OF 13.
3. člen
Svet ima pečat, v katerem se v sredini nahaja grb Republike Slovenije, okrog njega je napis »Republika Slovenija«, v spodnjem delu pa napis »Državnotožilski svet«.
4. člen
(1) Svet predstavlja predsednik sveta (v nadaljevanju: predsednik), v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik sveta (v nadaljevanju: podpredsednik).
(2) Predsednik lahko pooblasti člana sveta (v nadaljevanju: član) ali vodjo strokovne službe sveta, da v posameznem primeru predstavlja svet.
(3) V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški obliki, se uporabljajo za osebe obeh spolov.
5. člen
(1) Predsednika in podpredsednika izvolijo člani izmed sebe z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem.
(2) Volitve predsednika in podpredsednika se opravijo zadnji mesec pred potekom dvoletnega mandata, ter na konstitutivni seji sveta.
(3) Predsednik oziroma podpredsednik opravljata funkcijo do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika.
6. člen
Predsednik sveta opravlja in izvršuje naslednje naloge:
– koordinira in vodi delo sveta,
– sklicuje, vodi in soodloča na sejah sveta,
– podpisuje odločbe, sklepe in zapisnike sveta,
– predstavlja svet v postopkih odločanja pred državnimi organi,
– brez omejitev zastopa svet v sodnih postopkih,
– skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z organi iz tujih držav, ki imajo enake ali podobne pristojnosti kot svet,
– v okviru dejavnosti sveta skrbi za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami,
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakoni, tem poslovnikom in drugimi akti sveta.
7. člen
(1) Seje sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
(2) Na pisno zahtevo najmanj štirih članov sveta ali generalnega državnega tožilca je predsednik dolžan sklicati sejo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
(3) Član sveta lahko predlaga predsedniku sveta, da uvrsti določeno zadevo na dnevni red naslednje seje. Če predsednik sveta zadeve ne uvrsti na dnevni red, o tem odloči svet.
(4) Seje sveta so praviloma prvi ponedeljek v mesecu.
(5) Pri posamezni točki dnevnega reda, kjer so vabljene druge osebe, člani sveta iz vrst državnih tožilcev nosijo službeno oblačilo.
8. člen
(1) Predsednik sveta po prejemu gradiva iz pristojnosti sveta odloči o uvrstitvi posamezne zadeve na dnevni red sveta.
(2) Vodja strokovne službe v skladu s tem sestavi predlog dnevnega reda seje sveta in pripravi gradivo za sejo.
(3) Gradivo pošlje z vabilom in predlogom dnevnega reda članom sveta in generalnemu državnemu tožilcu praviloma najmanj pet dni pred datumom, za katerega je sklicana seja.
(4) Svet k obravnavanju zadev državnotožilske ali pravosodne uprave, imenovanja vodij in namestnikov vodij okrožnih državnih tožilstev, skupnega letnega poročila, predlogov zakonov in predloga skupnega finančnega načrta za državna tožilstva povabi ministra pristojnega za pravosodje, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavanih zadevah.
(5) Svet lahko k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnih tožilstev.
(6) Rok iz tretjega odstavka velja tudi za vabila drugim osebam, ki so vabljene na sejo.
(7) Izjemoma se lahko na dnevni red seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
(8) Predsednik ali član sveta lahko predlagata uvrstitev zadeve na dnevni red seje na sami seji.
(9) O uvrstitvi zadeve iz sedmega in osmega odstavka na dnevni red odloča svet.
9. člen
(1) Svet odloča na sejah.
(2) Na sejah so navzoči predsednik, podpredsednik in člani sveta, vodja strokovne službe in zapisnikar, lahko pa tudi generalni državni tožilec, ter vabljene osebe in predstavniki državnih organov in organizacij iz četrtega in petega odstavka 8. člena Poslovnika.
(3) Svet je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj šest članov.
(4) Za odločanje o zadevah, za katere se po tem Poslovniku zahteva dvotretjinska večina vseh članov mora biti na seji navzočih najmanj sedem članov.
10. člen
(1) Predsednik vodi sejo in skrbi za njen nemoten potek.
(2) Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
(3) Po ugotovitvi sklepčnosti svet odloča o predlaganem dnevnem redu seje.
(4) Kot prva točka dnevnega reda seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje sveta, razen če ni bil potrjen na korespondenčni seji.
(5) Med sejo lahko predsednik iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
(6) Predsednik lahko med sejo pred dokončnim odločanjem umakne točko z dnevnega reda.
11. člen
(1) Predsednik na kratko predstavi vsebino posamezne točke dnevnega reda, lahko pa za to pooblasti vodjo strokovne službe.
(2) V razpravi daje predsednik besedo članom sveta in vabljenim osebam.
(3) Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi.
12. člen
(1) Po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik predlaga sklep, o katerem se glasuje.
(2) Glasovanje je lahko predhodno ali dokončno, o čemer odloča predsednik pred glasovanjem. Pri dokončnem glasovanju član ni vezan na odločitev, ki jo je izrazil ob predhodnem glasovanju. Predhodno glasovanje ni možno pri odločanju o kadrovskih zadevah.
(3) Predsednik lahko po predhodnem glasovanju o posamezni točki to umakne z dnevnega reda.
13. člen
(1) Svet sprejema odločitve z javnim ali tajnim glasovanjem. Pred glasovanjem lahko član sveta obrazloži svoj glas.
(2) Svet z dvotretjinsko večino vseh članov sprejme poslovnik sveta, Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Državnotožilskega sveta in odloča o podajanju predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca, o sprejetju meril za kakovost dela, o mnenju k skupnemu letnemu poročilu in o dokončnem mnenju iz 33. člena ZDT-1.
(3) O ostalih vprašanjih sprejema svet odločitev z večino glasov vseh članov.
(4) Obravnava o kadrovskih zadevah je zaprta za javnost. Glasovanje o kadrovskih zadevah je tajno, glasuje pa se z glasovnicami. Vsebino glasovnice določi svet s posebnim sklepom. Po izvedenem tajnem glasovanju se glasovnice in zapisnik o glasovanju zaprejo v kuverto in zapečatijo.
(5) Svet lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloči, da je obravnavanje posamične točke zaprto za javnost ali da se o posamični točki dnevnega reda glasuje tajno.
(6) V primeru izločitve posameznega člana, se računata polovica oziroma dve tretjini glasov od skupnega števila preostalih članov sveta.
14. člen
(1) Za državne tožilce izdela svet oceno državnotožilske službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo generalnega državnega tožilca, pristojnega vodje državnega tožilstva ali državnega tožilca samega. V prvih treh letih opravljanja državnotožilske službe se izdela ocena vsako leto.
(2) Svet pozove vodje posameznih državnih tožilstev, da po sprejetju letnega razporeda dela predložijo svetu seznam državnih tožilcev, ki v naslednjem koledarskem letu izpolnijo pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Za potrebe izdelave ocene državnotožilske službe predsednik sveta pozove generalnega državnega tožilca, da odredi delni strokovni pregled za posameznega tožilca. Poročilo z mnenjem pregledovalca se posreduje svetu v roku 45 dni po odreditvi pregleda.
(4) Svet za potrebe izdelave ocene pridobi tudi druge potrebne podatke, mnenja vodij državnih tožilstev, skupaj z morebitnimi pripombami državnega tožilca ter dostopa do podatkov v skladu z 106. členom ZDT-1.
15. člen
(1) Mnenje o razvrstitvi kandidatov za prosto mesto državnega tožilca (četrti odstavek 32. člena ZDT-1) svet opravi tako, da v prvem krogu glasovanja najprej odloča o tem ali je posamezni kandidat primeren.
(2) Kandidat, katerega pet članov sveta oceni za neprimernega, je izločen iz nadaljnjega razvrščanja.
(3) V drugem krogu vsak član sveta k imenu in priimku primernih kandidatov obkroži številko, ki pomeni mesto, na katero ga uvrsti.
(4) Na prvo mesto se razvrsti tisti kandidat, ki ga na to mesto razvrsti najmanj pet članov sveta.
(5) Če noben kandidat ni razvrščen na prvo mesto, se opravi tretji krog glasovanja o tistih dveh kandidatih, ki imata najvišje število točk, pri čemer se vsaka razvrstitev na prvo mesto točkuje z dvema točkama, razvrstitev na drugo mesto pa z eno točko. Če več kandidatov na prvem ali drugem mestu doseže enako število točk, se o teh kandidatih glasuje ponovno.
(6) Na enak način se opravi glasovanje za vsako naslednje mesto.
(7) V primeru več razpisanih prostih mest, so na ta mesta uvrščeni kandidati po vrstnem redu razvrstitve.
16. člen
(1) Član ne more sodelovati pri odločanju kadar svet podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev, izdeluje ocene državnotožilske službe in odloča o napredovanju državnih tožilcev, podaja predlog za imenovanje generalnega državnega tožilca in mnenje k imenovanju njegovega namestnika ter imenuje vodje okrožnih državnih tožilstev in njihove namestnike, odloča o premestitvah in dodelitvah državnih tožilcev, odloča o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca, daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora, predlaga ali zahteva odpravo kršitve oziroma odpravi kršitev, s katero je bila prizadeta samostojnost državnega tožilca, imenuje in razrešuje disciplinske organe:
– če se odloča o njegovi kandidaturi ali če je s kandidatom oziroma državnim tožilcem, o katerem se sprejema mnenje ali odločitev, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do četrtega kolena ali je z njim v zakonu, izvenzakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala,
– v drugih primerih in okoliščinah, kadar tako določi svet.
(2) Odločitev o predlogu za izločitev člana se v obliki sklepa zapiše v zapisnik o seji sveta.
17. člen
(1) O sejah sveta se piše zapisnik v skrajšani obliki. Posamičnih mnenj pri obravnavi in glasovanju o kadrovskih zadevah se ne zapisuje, razen če to zahteva član sveta, ki je podal svoje mnenje.
(2) Zapisnik vsebuje podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje, imenih navzočih, zadevah, ki jih je obravnaval svet, sprejeta stališča, mnenja in sklepe sveta. Zapisnik vsebuje tudi ločeno mnenje, če član sveta, ki ga je izrazil, tako želi.
(3) Zapisnik se praviloma pošlje članom sveta najkasneje pet dni po končani seji. Na zapisnik lahko člani podajo pripombe. Če člani pripomb ne podajo se lahko zapisnik potrdi na korespondenčni seji. Če ima član sveta pripombe na zapisnik, o pripombah odloči svet na naslednji seji sveta, kjer ga po obravnavi pripomb svet potrdi.
(4) Tekst povzetka zapisnika pred koncem vsake seje sprejme svet in ga naslednji delovni dan objavi na svoji spletni strani.
18. člen
(1) Člani sveta in ostali navzoči so dolžni varovati tajnost in zaupnost vseh osebnih in drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa, v skladu z zakonodajo s področja varnosti osebnih podatkov ter dostopa do informacij javnega značaja.
(2) Podatke, ki se nanašajo na postopek obravnave kadrovskih zadev, mnenj in stališč posameznih članov sveta v zvezi s kadrovskimi zadevami, so člani sveta in ostali navzoči dolžni varovati kot tajnost.
(3) Predsednik sveta lahko dovoli dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz evidenc, odločb in zapisnikov sveta posameznikom, na katere se podatki nanašajo ter drugim osebam, ki izkažejo pravni interes, če to ne škoduje interesom postopkov, tajnosti postopkov ali zasebnosti oseb.
(4) Vpogled se opravi pod nadzorom pooblaščenega delavca strokovne službe sveta. Vsak takšen dostop do podatkov se zabeleži v informacijski sistem sveta.
19. člen
(1) O odločitvah in stališčih sveta obvešča državna tožilstva in javnost predsednik, po njegovem pooblastilu pa član, ki ga določi svet ali vodja strokovne službe.
(2) Predsednik lahko zaradi obveščanja javnosti o delu sveta skliče tiskovno konferenco.
20. člen
(1) V primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje in gre za manj pomembno zadevo ali nujno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji.
(2) Korespondenčno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko korespondenčno sejo skliče člana sveta ali vodja strokovne službe.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov se pošlje članom gradivo in predlog, o katerem glasujejo, v pisni obliki po elektronski pošti ali po telefonu.
(4) Člani najprej glasujejo o tem ali se strinjajo s sklicem korespondenčne seje, nato pa o predlaganem sklepu. Sklepa sta sprejeta, če je zanju glasovala potrebna večina članov.
(5) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik pa o sklepih obvesti člane na prvi naslednji redni seji.
21. člen
Svet ima svojo spletno stran, na kateri objavlja odločitve, ki se nanašajo na položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev, ter sprejeta stališča, mnenja in sklepe sveta.
22. člen
(1) Strokovna in administrativna dela za svet opravlja strokovna služba Državnotožilskega sveta.
(2) Za vodjo strokovne službe Državnotožilskega sveta je lahko dodeljen državni tožilec z nazivom višjega ali vrhovnega državnega tožilca.
(3) Naloge strokovne službe so določene v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Državnotožilskega sveta.
23. člen
(1) Članom Državnotožilskega sveta pripada za udeležbo na sejah sejnina v isti višini, kot članom Sodnega sveta in povračilo stroškov za udeležbo na sejah.
(2) Sejnina se izplačuje enkrat mesečno.
PREHODNE DOLOČBE
24. člen
Do organiziranja strokovne službe Državnotožilskega sveta ureja spletno stran sveta Strokovno informacijski center Vrhovnega državnega tožilstva, finančno računovodsko poslovanje sveta pa finančno računovodska služba Vrhovnega državnega tožilstva.
25. člen
Nedokončani postopki iz sklica prejšnjega Državnotožilskega sveta se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen načina glasovanja, ki se opravi po tem poslovniku.
26. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta Poslovnik, preneha veljati Poslovnik državnotožilskega sveta (Uradni list RS, št. 34/03 in 97/10).
(2) Ta Poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. Dts 187/11
Ljubljana, dne 19. decembra 2011
Nastja Franko l.r.
Vrhovna državna tožilka
predsednica državnotožilskega sveta