Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2011 z dne 9. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2011 z dne 9. 12. 2011

Kazalo

4260. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11 in 91/11) v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena tega zakona, stran 13272.

S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji 8. decembra 2011
s k l e n i l o:
Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11 in 91/11) v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena tega zakona.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Predlagateljica zahteva oceno ustavnosti 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena tega zakona. Meni, da so izpodbijane določbe ZGD-1, ki določajo omejitve ustanavljanja, vodenja in nadziranja gospodarskih družb s smiselno uporabo tudi za podjetnike, v neskladju z 2., 22., 33., 49. in 74. členom Ustave.
2. Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb ZGD-1. Meni, da bodo z izvrševanjem 10.a in 10.b člena ZGD-1 članom poslovodstev in nadzornih organov insolventnih družb nastale hujše posledice od morebitnih hipotetičnih koristi uveljavitve izpodbijane ureditve, ki naj bi bile v zaščiti pred ravnanjem majhnega števila nepoštenih članov poslovodstev in organov nadzora. Navaja, da izpodbijana ureditev določa domnevo, da je družba postala insolventna zaradi protipravnih ravnanj članov poslovodstva in organov nadzora, čeprav naj bi bil v praksi glavni razlog za insolventnost družbe objektivne narave (kot na primer gospodarska kriza). Meni, da bodo z uveljavitvijo take ureditve nastale težko popravljive škodljive posledice, ki bodo prizadele predvsem posameznike, ki niso odgovorni za nastanek insolventnosti družbe, saj ti v teku nepravdnih postopkov ne bodo mogli več opravljati funkcij upravljanja in nadzora družb oziroma ustanoviti družbe ali postati njen družbenik. Člani poslovodstev in organov nadzora naj namreč ne bi imeli pravnega sredstva, s katerim bi preprečili nastanek posledic po 10.a in 10.b členu ZGD-1, saj naj bi omejitve prenehale šele, če bi ti v nepravdnih postopkih dokazali svoje skrbno in odgovorno ravnanje. Pri tem predlagateljica meni, da bi glede na nedorečenosti nepravdnega postopka ti postopki lahko trajali več mesecev ali celo let. Poleg tega predlagateljica navaja, da bodo zaradi izvrševanja izpodbijanih določb nastale hujše posledice tudi celotnemu gospodarstvu Republike Slovenije, ker nihče ne bo hotel upravljati oziroma nadzirati družb v težavah. Meni, da je ogrožena funkcija kriznega managerja, ki naj bi bila ključna pri nadaljnjem prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Predlagateljica še navaja, da bo nemožnost izvrševanja izpodbijane ureditve v praksi (zlasti glede postopkov registracije gospodarskih družb in podjetnikov) povzročila tudi nepopravljive škodljive posledice celotni podjetniški pobudi in razvoju slovenskega gospodarstva.
3. Državni zbor Republike Slovenije na navedbe v delu zahteve, ki se nanaša na predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZGD-1, ni odgovoril.
B.
4. Po 39. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne bi izvrševale, pozneje pa bi se ugotovilo, da niso bile v neskladju z Ustavo.
5. Izpodbijana ureditev vzpostavlja domnevo, da osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, niso ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Takšnim osebam Zakon prepoveduje za deset let ustanavljati gospodarske družbe, biti njihov družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora (prvi, drugi in sedmi odstavek 10.a člena ZGD-1). Te domneve se lahko razbremenijo le na podlagi sprožitve posebnega nepravdnega postopka, v katerem nosijo breme nasprotnega dokaza (tretji odstavek 10.a člena ZGD-1). Poleg tega pa Zakon zahteva, da sodišča po uradni dolžnosti takšnim osebam takoj vzamejo pooblastila za vodenje poslov oziroma jih odpokličejo z mest članov organov nadzora (prvi odstavek 10.b člena ZGD-1). Tudi pred tem posegom se te osebe lahko zavarujejo le na podlagi sprožitve posebnega postopka, v katerem nosijo breme nasprotnega dokaza glede skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika (drugi odstavek 10.b člena ZGD-1). Pritrditi je treba predlagateljici, da bi izvrševanje teh zakonskih določb, če bi se kasneje izkazale za protiustavne, lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice tistim članom poslovodstev in organov nadzora insolventnih družb, ki bi sicer lahko v nepravdnih postopkih dokazali, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ker v času teka teh postopkov teh funkcij, ki običajno pomenijo tudi njihov poklic oziroma zaposlitev, ne bi mogli več opravljati, kakor tudi ne bi mogli ustanoviti gospodarske družbe ali se registrirati kot samostojni podjetnik posameznik ali zgolj postati družbenik gospodarske družbe.
6. Ustavno sodišče poleg tega ugotavlja, da bi z odvzemi pooblastil oziroma upravičenj za vodenje poslov in odpoklici z mest članov nadzornih organov iz 10.b člena ZGD-1 lahko težko popravljive škodljive posledice nastale tudi družbenikom tistih gospodarskih družb, ki bi zaradi tega morali na novo imenovati člane poslovodstva oziroma nadzornih organov teh družb. Z 10.b členom ZGD-1 določene posledice zanje ne morejo vedno pomeniti nepopravljivih škodljivih posledic, saj lahko na te funkcije imenujejo druge primerne osebe. Vendar pa lahko odvzemi pooblastil oziroma upravičenj za vodenje poslov in z odpoklici z mest članov nadzornih organov ob nepravem ali neprimernem času tudi njim, ob kasnejši ugotovitvi, da je 10.b člen ZGD-1 protiustaven, povzročijo težko popravljive škodljive posledice.
7. Razlog za zadržanje izvrševanja 10.a in 10.b člena ZGD-1 je po oceni Ustavnega sodišča tudi možen negativen vpliv izvrševanja izpodbijanih določb na opravljanje funkcije t. i. kriznega managerja in s tem povezano reševanje gospodarskih družb iz težav, v katere so zašla tudi zaradi nastale gospodarske krize. Izpodbijani določbi lahko pomenita oviro v nadaljnjem prestrukturiranju posameznih družb oziroma slovenskega gospodarstva, saj za člane poslovodstev in organov nadzora, ki bi gospodarsko družbo začeli upravljati oziroma nadzirati že v času, ko obstajajo potencialne možnosti, da bo nad družbo začet postopek zaradi insolventnosti, ne predvidevata nobenih izjem. Ob tem Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da so razlog v prid zadržanja izvrševanja 10.a člena ZGD-1 tudi zatrjevane nejasnosti postopka registracije novih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov glede na nove pogoje iz 10.a člena ZGD-1, pri čemer je zakonodajalec za uveljavitev izpodbijanih določb določil le petnajstdnevni rok. Vsakršne dodatne formalnosti v postopkih registracije gospodarskih subjektov lahko v razmerah gospodarske krize negativno vplivajo na razvoj podjetništva in gospodarstva nasploh, pri čemer so take posledice v takih gospodarskih razmerah lahko še toliko bolj nepopravljive.
8. Z začasnim zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb je nastop navedenih nepopravljivih oziroma težko popravljivih posledic mogoče preprečiti. Začasno zadržanje izpodbijanih 10.a in 10.b člena ZGD-1 sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, in kot takšno tudi lahko povzroči nastanek škodljivih posledic, če bi se izkazalo, da je zatrjevanje protiustavnosti neutemeljeno. Vendar Ustavno sodišče ocenjuje, da so te škodljive posledice manjšega pomena od tistih, ki bi nastale, če bi se izvrševanje izpodbijanih določb kljub morebitni protiustavnosti nadaljevalo. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da v pravnem sistemu že obstajajo številni pravni instituti, katerih namen je varstvo upnikov in zaposlenih v primeru insolventnosti gospodarske družbe ter kaznovanje posameznikov, ki so gospodarske družbe namenoma privedli v postopek zaradi insolventnosti (primerjaj na primer 42. in 43. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 – ZFPPIPP, drugi odstavek 255. člena in 263. člen ZGD-1 ter 226. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09 – KZ-1), kar so bili temeljni cilji, ki jih je zasledoval zakonodajalec z ZGD-1E.(1) Če bi se kasneje izkazalo, da izpodbijana 10.a in 10.b člen ZGD-1 nista protiustavna, bo izpodbijana ureditev še vedno lahko dosegla zastavljene cilje in ukrepe, le njihovo učinkovanje bo odloženo za čas odločanja Ustavnega sodišča.
9. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje 10.a in 10.b člena ZGD-1. Čeprav predlagateljica izrecno ne predlaga zadržanja izvrševanja navedenih določb tudi za podjetnike, je Ustavno sodišče zaradi enakega obravnavanja podjetnikov ter članov poslovodstev in organov nadzora štelo, da tudi glede podjetnikov veljajo enaki razlogi za začasno zadržanje. Ker je Ustavno sodišče zadržalo 10.b člen ZGD-1, je to narekovalo tudi zadržanje izvrševanja dvanajste alineje 50. člena ZGD-1 v delu, v katerem se nanaša prav na prvi in drugi odstavek 10.b člena ZGD-1. Zato je Ustavno sodišče zadržalo tudi izvrševanje te določbe.
10. Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. V skladu s petim odstavkom 39. člena ZUstS začne ta sklep učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
C.
11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič l.r.
Predsednik
(1) Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – prva obravnava, EPA 1676-V z dne 9. 3. 2011.