Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010

Kazalo

4713. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, stran 13433.

Na podlagi sedmega odstavka 87. člena ter 91. in 92. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 96/09) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev (v nadaljnjem besedilu: izvedenci oziroma cenilci), vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja, tarifo za plačevanje nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo in za povrnitev stroškov, ki jih je izvedenec oziroma cenilec imel v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.
2. člen
(Izdelava izvida in mnenja)
(1) Izvedenec oziroma cenilec je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje oziroma cenitev podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve (v nadaljnjem besedilu: sodišče), na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki praviloma ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni.
(2) Če izvedenec oziroma cenilec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa oziroma odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve v določeni zadevi oziroma po prejemu zahteve stranke.
(3) Izjemoma lahko sodišče rok iz prvega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.
3. člen
(Hramba in vrnitev gradiva)
Izvedenec oziroma cenilec je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo vrniti sodišču oziroma stranki.
II. POSTOPEK IN NAČIN IMENOVANJA
4. člen
(Vloga)
(1) Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje izvedenca oziroma cenilca v skladu z zakonom, ki ureja o sodišča, in tem pravilnikom ter po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca oziroma cenilca (v nadaljnjem besedilu: kandidat), vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za izvedenca oziroma cenilca na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(Priloge)
(1) Kandidat mora k vlogi iz prejšnjega člena priložiti:
– dokazila o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah za posamezna strokovna področja in podpodročja, za katera želi biti imenovan;
– dokazila, da ima šest let delovnih izkušenj s posameznega strokovnega področja in podpodročja, na katerem želi biti imenovan, oziroma, da je strokovnjak z ustreznimi dokazili po četrtem odstavku 87. člena zakona;
– izjavo, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom oziroma cenilstvom;
– mnenje iz petega odstavka 87. člena zakona z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna področja in podpodročja, za katera želi biti imenovan.
(2) Kandidat mora v vlogi navesti tudi naziv pristojne institucije, pri kateri je pridobil ustrezno izobrazbo po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Ministrstvo pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu. Izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence ministrstvo pridobi iz lastnih evidenc. Podatke o ustrezni izobrazbi ministrstvo pridobi od pristojne institucije.
(4) Če je kandidat državljan države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in hkrati ni državljan Republike Slovenije, mora k vlogi iz prejšnjega člena priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti, hkrati pa mora navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje slovenskega jezika (potrdilo o opravljenem izpitu na visoki ravni po javno veljavnem izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce).
(5) Kandidat, ki je tuj državljan, mora k vlogi priložiti dokazila, overjena v skladu s 15. členom Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
6. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)
(1) Kot dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upoštevajo natančna navedba področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitev kandidata, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila drugih državnih ali izobraževalnih organov, ustanov, strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij s strokovnega področja in podpodročja, na katerem želi opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti.
(2) Ministrstvo iz lastnih evidenc pridobi potrdilo o opravljenem posebnem preizkusu strokovnosti, če je ta odrejen po določbah 87. člena zakona in določbah tega pravilnika.
7. člen
(Poseben preizkus strokovnosti)
(1) Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj kandidata lahko minister odredi poseben preizkus strokovnosti po petem odstavku 87. člena zakona.
(2) Preizkus se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.
(3) Od dneva odreditve preizkusa do dneva opravljanja preizkusa praviloma ne sme preteči več kot šest mesecev.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena je kandidat lahko imenovan za izvedenca oziroma cenilca le, če uspešno opravi poseben preizkus strokovnosti.
8. člen
(Potrebno število izvedencev oziroma cenilcev)
Potrebe po izvedencih oziroma cenilcih na posameznem strokovnem področju in podpodročju izvedenskega oziroma cenilskega dela, na katerem primanjkuje izvedencev oziroma cenilcev, se ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno ali začasno prebivališče.
9. člen
(Odločba o imenovanju)
(1) Odločbo o imenovanju za izvedenca oziroma cenilca ali o zavrnitvi vloge za imenovanje izda minister.
(2) V izreku odločbe se navede strokovno področje in podpodročje, za katero je izvedenec oziroma cenilec imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
(3) Če se spremeni poimenovanje strokovnega področja, za katerega je bil izvedenec oziroma cenilec imenovan, minister po uradni dolžnosti o tem izda ugotovitveno odločbo.
10. člen
(Prisega)
(1) Izvedenec oziroma cenilec lahko začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego iz prvega odstavka 88. člena zakona.
(2) O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, izvedenec oziroma cenilec in zapisnikar.
(3) Ob prisegi se izvedencu oziroma cenilcu vroči odločba o imenovanju.
11. člen
(Objava imenovanja)
Imenovanje izvedenca oziroma cenilca se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
12. člen
(Sprememba strokovnih področij)
(1) Izvedenec oziroma cenilec lahko vsak čas predlaga zoženje ali razširitev za eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katera je imenovan oziroma želi biti imenovan za izvedenca oziroma cenilca.
(2) Zoženje oziroma razširitev se opravi po postopku za imenovanje oziroma razrešitev izvedenca oziroma cenilca, določenem z zakonom in tem pravilnikom.
13. člen
(Štampiljka)
(1) Izvedenec oziroma cenilec ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: "Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za........... (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan)".
(2) Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm.
(3) Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu štampiljko na njegove stroške.
(4) V primeru tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika, se izvedencu oziroma cenilcu priskrbi nova štampiljka na stroške ministrstva. Po prejemu nove štampiljke mora izvedenec oziroma cenilec staro takoj izročiti ministrstvu.
(5) Odtis štampiljke in podpis izvedenca oziroma cenilca na izvidu in mnenju oziroma cenitvi, namenjeni za uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.
14. člen
(Izkaznica)
(1) Izvedenec oziroma cenilec ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: "Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za........... (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan)".
(2) Izkaznica je izdelana iz plastičnega materiala, velikosti 85,6 x 54 mm, in vsebuje naslednje rubrike:
– SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za........ (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan);
– prostor za sliko, osebno ime in stalno prebivališče izvedenca/cenilca;
– prostor za podpis ministra in za pečat ministrstva.
(3) Ministrstvo priskrbi izvedencu oziroma cenilcu izkaznico na njegove stroške.
(4) V primeru tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika, se izvedencu oziroma cenilcu priskrbi nova izkaznica na stroške ministrstva. Po prejemu nove izkaznice mora izvedenec oziroma cenilec staro takoj izročiti ministrstvu.
(5) Izvedenec oziroma cenilec se mora pri opravljanju izvedeniškega oziroma cenilskega dela izkazati z uradno izkaznico.
15. člen
(Sprememba podatkov)
(1) Vsako spremembo osebnega imena, stalnega ali začasnega prebivališča in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je izvedenec oziroma cenilec dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev.
(2) V primeru spremembe osebnega imena, stalnega prebivališča ali strokovnega področja in podpodročja izvedenca oziroma cenilca zagotovi ministrstvo izvedencu oziroma cenilcu novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
(3) Izvedenec oziroma cenilec mora po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj izročiti ministrstvu.
16. člen
(Uničenje izkaznic in štampiljk)
Štampiljko in izkaznico, ki ju izvedenec oziroma cenilec vrne na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena, tretjega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 24. člena tega pravilnika, ministrstvo komisijsko uniči v skladu s pravili o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
III. NAČIN RAZREŠITVE
17. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
(1) Minister razreši izvedenca oziroma cenilca iz razlogov, določenih v 89. členu zakona in v primeru iz šestega odstavka 87. člena zakona.
(2) Postopek za razrešitev izvedenca oziroma cenilca začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
(3) Če gre za razlog iz 1. točke prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi zahteve samega izvedenca oziroma cenilca.
18. člen
(Odgovor)
(1) Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se pošlje v odgovor izvedencu oziroma cenilcu, zoper katerega je začet postopek razrešitve.
(2) Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko izvedenec oziroma cenilec prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
19. člen
(Suspenz)
(1) Minister lahko na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti izvedencu oziroma cenilcu z odločbo začasno odvzame pravico opravljati delo, če obstaja utemeljena nevarnost zlorabe imenovanja ali nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, če bi izvedenec oziroma cenilec nadaljeval z delom.
(2) Odvzem pravice traja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku razrešitve, vendar največ eno leto.
(3) Odvzem pravice se zaznamuje v imeniku izvedencev oziroma cenilcev in na spletnih straneh ministrstva.
20. člen
(Strokovna komisija)
(1) Za ugotavljanje razloga za razrešitev iz 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona minister imenuje strokovno komisijo. Sedež strokovne komisije je na ministrstvu.
(2) Strokovno komisijo sestavljajo strokovnjaki s strokovnega področja in podpodročja, za katerega je izvedenec oziroma cenilec imenovan, in so praviloma imenovani izmed sodnih izvedencev oziroma cenilcev, ki imajo ta status najmanj pet let, po potrebi pa tudi drugi strokovnjaki, ter uslužbenec ministrstva, ki je v Republiki Sloveniji pridobil najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(3) Strokovna komisija ima predsednika, najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik strokovne komisije je uslužbenec ministrstva iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(Sodelovanje v strokovni komisiji)
Imenovani izvedenec oziroma cenilec se je na poziv ministra dolžan odzvati vabilu v zvezi s sodelovanjem v strokovni komisiji kot strokovnjak s strokovnega področja, za katerega je imenovan.
22. člen
(Delo in poročilo strokovne komisije)
(1) Strokovna komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi izvedenca oziroma cenilca, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake z njegovega strokovnega področja.
(2) Strokovna komisija v roku največ 60 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
(3) Poročilo strokovne komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenega razloga.
23. člen
(Stroški postopka za razrešitev)
Članom strokovne komisije iz 20. člena tega pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva.
24. člen
(Odločba o razrešitvi)
(1) O svoji odločitvi minister izda odločbo, ki se vroči izvedencu oziroma cenilcu ter predlagatelju razrešitve.
(2) Šteje se, da je izvedenec oziroma cenilec razrešen z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi.
(3) Razrešeni izvedenec oziroma cenilec mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati svojo štampiljko in izkaznico.
(4) Razrešitev se vpiše v imenik izvedencev in cenilcev ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA POSEBNEGA PREIZKUSA STROKOVNOSTI IN POSEBNEGA PREIZKUSA ZNANJA
25. člen
(Program posebnih preizkusov strokovnosti oziroma posebnih preizkusov znanja)
Program posebnih preizkusov strokovnosti oziroma posebnih preizkusov znanja za posamezna strokovna področja določi minister, za njihovo izvedbo pa je pristojen Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP).
26. člen
(Pripravljalni seminarji)
(1) CIP lahko za pripravo kandidatov ter izvedencev in cenilcev na posebne preizkuse strokovnosti oziroma posebne preizkuse znanja organizira pripravljalne seminarje.
(2) Pripravljalne seminarje lahko CIP organizira v sodelovanju z drugimi državnimi ali izobraževalnimi organi ter ustanovami, s strokovnimi združenji oziroma drugimi oblikami povezovanja izvedencev oziroma cenilcev, s strokovnjaki s posameznih strokovnih področij in podpodročij, za katera bodo kandidati ter izvedenci oziroma cenilci opravljali preizkuse, ter s pravnimi strokovnjaki.
(3) Pripravljalni seminarji so splošni in posebni.
(4) Splošni pripravljalni seminarji so enaki za vse kandidate, ne glede na strokovno področje.
(5) Splošni pripravljalni seminarji obsegajo temeljna znanja s področja organizacije in delovanja pravosodja in sodstva, osnove sodnih postopkov, pravila o dokazovanju, zakonske določbe o pravicah in dolžnostih izvedencev oziroma cenilcev, osnove prava in institucij Evropske unije ter druge teme, ki jih izvedenci oziroma cenilci potrebujejo pri svojem delu.
(6) Posebni pripravljalni seminarji obsegajo posebna strokovna znanja za posamezna strokovna področja in podpodročja izvedenskega oziroma cenilskega dela.
(7) Če zaradi nezadostnega števila kandidatov ni mogoče zagotoviti izvedbe posebnega pripravljalnega seminarja, lahko CIP zagotovi drugo ustrezno obliko izobraževanja.
(8) O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja CIP pisno obvesti kandidata, izvedenca oziroma cenilca najmanj 15 dni pred začetkom pripravljalnega seminarja.
(9) O udeležbi na pripravljalnem seminarju oziroma drugi ustrezni obliki izobraževanja se kandidatu, izvedencu oziroma cenilcu izda pisno potrdilo.
(10) Stroške pripravljalnega seminarja oziroma druge ustrezne oblike izobraževanja krije kandidat, izvedenec oziroma cenilec.
27. člen
(Komisija)
(1) Če minister zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja, praktičnih sposobnosti in izkušenj za posamezno strokovno področje in podpodročje kandidatu odredi opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus), se ta opravlja pred komisijo iz petega odstavka 87. člena zakona, ki jo minister imenuje za posamezno strokovno področje in podpodročje opravljanja preizkusa. Komisija ima sedež na ministrstvu.
(2) Komisija ima predsednika, najmanj dva člana in zapisnikarja. Člani komisije so strokovnjaki imenovani s področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus, zapisnikar pa je imenovan izmed uslužbencev ministrstva.
(3) Predsednik komisije je imenovan izmed uslužbencev ministrstva, ki so v Republiki Sloveniji pridobili najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(4) Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister.
(5) Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz prihodkov lastne dejavnosti.
28. člen
(Opravljanje preizkusa)
(1) Kandidat v izpitnem roku opravlja preizkus za eno podpodročje posameznega strokovnega področja.
(2) Preizkus zajema preverjanje znanja s strokovnega področja in podpodročja, za katerega želi biti kandidat imenovan, in vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z določenega strokovnega področja in podpodročja, ter preverjanje pravnega znanja.
(3) Čas in kraj opravljanja preizkusa določi CIP ter o tem obvesti kandidata.
(4) Rok za opravo preizkusa mora biti določen tako, da kandidatu za pripravo na preizkus od prejema obvestila o času in kraju preizkusa do dneva preizkusa ostane najmanj 30 dni.
(5) Predsednik komisije skrbi za pravilen potek preizkusa in pred pričetkom preizkusa preveri istovetnost osebe, ki pristopa k preizkusu.
29. člen
(Podaljšanje roka za opravljanje preizkusa)
(1) Predstojnik CIP-a lahko rok, določen za opravljanje preizkusa, na pisno prošnjo kandidata, vloženo iz utemeljenih razlogov najmanj osem dni pred potekom roka, podaljša.
(2) Za presojo utemeljenih razlogov se uporablja določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika.
30. člen
(Potek in ocenjevanje preizkusa)
(1) Preizkus se opravlja pisno in ustno.
(2) Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus. Naloga je zasnovana zlasti v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvida, mnenja oziroma cenitve s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus.
(3) Pisni del preizkusa traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi pravne predpise in strokovno literaturo. V času opravljanja pisnega dela se kandidat ne sme z nikomer posvetovati.
(4) Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
(5) Z rezultatom pisnega dela preizkusa predsednik komisije kandidata seznani na dan ustnega dela preizkusa. Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnemu delu preizkusa.
(6) Ustni del preizkusa zajema zagovor pisne naloge in preverjanje znanja s strokovnega področja in podpodročja, za katero kandidat opravlja preizkus, ter preverjanje pravnega znanja, ki zajema predvsem poznavanje:
– temeljnih institutov ustavne ureditve Republike Slovenije,
– organizacije in delovanja pravosodja in sodstva,
– osnov sodnih postopkov,
– osnove pravil o dokazovanju,
– zakonskih določb o pravicah in dolžnostih izvedencev oziroma cenilcev ter
– osnov prava in institucij Evropske unije.
(7) Ustni del traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove strokovnosti, vendar največ eno uro.
(8) Ustni del preizkusa se opravlja najkasneje v sedmih dneh po opravljenem pisnem delu preizkusa.
(9) Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi tudi ustni del.
(10) Kandidata, ki je v Republiki Sloveniji pridobil enega izmed predpisanih naslovov s pravnega področja v skladu s predpisi, ki določajo strokovne in znanstvene naslove, oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in izvedenca oziroma cenilca, ki predlaga razširitev za eno ali več strokovnih področij in podpodročij, pri čemer od imenovanja ni minilo več kot dve leti, se oprosti opravljanja dela preizkusa, ki zajema preverjanje pravnega znanja.
31. člen
(Izid preizkusa)
(1) Izid preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik.
(2) Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. V potrdilu se navede, da je kandidat opravil preizkus za posamezno strokovno področje in podpodročje v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(3) Potrdilo podpiše predsednik komisije.
(4) Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
32. člen
(Odsotnost ali odstop od preizkusa)
(1) Če kandidat določenega dne brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa in če o tem CIP-a pisno ne obvesti najmanj osem dni pred rokom za preizkus, ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje da preizkusa ni opravil.
(2) O upravičenosti razlogov za odstop od preizkusa odloči predstojnik CIP-a na podlagi pisne obrazložitve kandidata.
(3) Kandidat mora posredovati pisno obrazložitev najkasneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer se šteje, da odstop ni upravičen.
(4) Za upravičene razloge se štejejo zlasti: bolezen, smrt v ožji družini ter neodložljive in nenačrtovane osebne obveznosti.
(5) Če predstojnik CIP-a odloči, da so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu.
33. člen
(Stroški preizkusa)
(1) Kandidat na podlagi izstavljenega računa plača stroške preizkusa skladno s cenikom, ki ga določi minister, in v roku, določenem v izstavljenem računu. Če račun ni plačan v tako določenem roku, kandidatu ni dovoljen pristop na preizkus, na kar se kandidata posebej pisno opozori.
(2) Če se kandidat brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, je stroške preizkusa dolžan plačati oziroma se mu že plačani stroški ne vrnejo.
(3) Če kandidat med opravljanjem preizkusa odstopi, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
34. člen
(Zapisnik)
(1) Za vsakega kandidata se o preizkusu piše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime kandidata, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije, strokovno področje in podpodročje, za katero se opravlja preizkus, datum, opis poteka ter uspeh preizkusa.
(2) Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
(3) Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno "JE OPRAVIL-A" ali "NI OPRAVIL-A".
35. člen
(Ponovitev preizkusa)
(1) Kandidat, ki ni uspešno opravil pisnega dela preizkusa sme k opravljanju tega ponovno pristopiti v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v treh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu pisnega dela preizkusa.
(2) Kandidat, ki ni opravil ustnega dela preizkusa, ponavlja celotni preizkus.
(3) Celotni preizkus se lahko opravlja največ trikrat.
(4) Za ponovitev preizkusa se ponovno plačajo stroški preizkusa.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko kandidat, ki preizkusa za posamezno strokovno področje in podpodročje trikrat ni uspešno opravil ali k opravljanju preizkusa ni pristopil v skladu s prvim odstavkom tega člena, po preteku petih let od zadnjega opravljanja preizkusa ponovno vloži vlogo za imenovanje za izvedenca oziroma cenilca za isto strokovno področje in podpodročje.
(6) Predstojnik CIP-a lahko rok iz prvega odstavka tega člena na prošnjo kandidata, vloženo iz utemeljenih razlogov ter najmanj en mesec pred potekom roka, podaljša.
(7) Za presojo utemeljenih razlogov se uporablja določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika.
36. člen
(Predložitev dokazil o strokovnem izpopolnjevanju)
(1) Izvedenec oziroma cenilec se mora v obdobju, določenem v četrtem odstavku 84. člena zakona, v skladu s šestim odstavkom 87. člena zakona za posamezno strokovno področje in podpodročje udeležiti najmanj dveh strokovnih izpopolnjevanj.
(2) Če izvedenec oziroma cenilec ne predloži dokazil o strokovnem izpopolnjevanju v skladu s šestim odstavkom 87. člena zakona v roku iz četrtega odstavka 84. člena zakona, minister odredi suspenz po določbah 19. člena tega pravilnika in začne postopek za razrešitev izvedenca oziroma cenilca.
(3) Za predložitev dokazil o strokovnem izpopolnjevanju izvedencev oziroma cenilcev, njihovem seznanjanju z novimi dognanji in metodami v stroki ter za oceno tega izpopolnjevanja in seznanjanja, se smiselno uporabljajo določila 6. člena, za odreditev posebnega preizkusa znanja pa določila 7. člena tega pravilnika.
37. člen
(Poseben preizkus znanja)
Za poseben preizkus znanja se smiselno uporabljajo določbe tega dela pravilnika, ki veljajo za poseben preizkus strokovnosti.
38. člen
(Evidenca preizkusov)
CIP vodi evidenco posebnih preizkusov strokovnosti in posebnih preizkusov znanja za izvedence oziroma cenilce, ki vsebuje:
– navedbo strokovnega področja in podpodročja,
– zaporedno številko,
– osebno ime kandidata in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– številko spisa kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– stopnjo in vrsto izobrazbe,
– komisijo za preizkus in datum opravljanja preizkusa,
– znesek in datum plačila stroškov preizkusa,
– uspeh pri preizkusu.
V. NAGRADA IN POVRNITEV STROŠKOV
39. člen
(Splošna določba)
Izvedenci oziroma cenilci imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.
40. člen
(Vrsta stroškov)
Stroški iz prejšnjega člena so:
1. potni stroški;
2. stroški za prehrano in prenočišče;
3. nadomestilo plače;
4. materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.
41. člen
(Potni stroški)
(1) Potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca oziroma cenilca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: prebivališče) do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško oziroma cenilsko delo. Potni stroški se priznajo v višini izdatkov za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje.
(2) Potni stroški se izvedencu oziroma cenilcu povrnejo za javno prevozno sredstvo, ki ni najcenejše, če bi uporaba najcenejšega javnega prevoznega sredstva glede na vozni red in čas opravljanja izvedeniškega oziroma cenilskega dela, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za izvedenca oziroma cenilca pomenila več kot dve uri dnevne časovne izgube.
(3) Sodišče v primeru javnega prevoza upošteva podatke o ceni javnega prevoza po veljavnem ceniku prevoznika, pri čemer se stroški prevoza obračunajo tako, da je višina povračila dvakratnik cene enosmerne vozovnice oziroma cena povratne vozovnice. Za ceno enosmerne vozovnice v avtobusnem mestnem potniškem prometu se upošteva najnižja cena enkratne vožnje.
(4) Če ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, se izvedencu oziroma cenilcu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedensko oziroma cenilsko delo. Kilometrina se obračunava v višini 15% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(5) Izvedencu oziroma cenilcu se v primeru iz četrtega odstavka tega člena povrnejo tudi gotovinski stroški, ki so nastali kot posledica uporabe motornega vozila za potovanje, kolikor jih je dejansko utrpel in ob predložitvi originalnih dokazil.
(6) Če je bilo motorno vozilo v uporabi za večje število izvedencev oziroma cenilcev, se v primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko povračilo potnih stroškov uveljavlja le enkrat.
42. člen
(Stroški za prehrano in prenočišče)
(1) Stroški za prehrano se izvedencu oziroma cenilcu priznajo v obliki dnevnice.
(2) Pravico do dnevnice ima izvedenec oziroma cenilec, ki ima prebivališče zunaj kraja sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali če opravlja izvedensko oziroma cenilsko delo zunaj kraja sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča.
(3) Stroški za prenočišče se izvedencu oziroma cenilcu priznajo s povračilom dejansko plačanih stroškov prenočevanja.
(4) Pravico do povračila stroškov prenočišča ima izvedenec oziroma cenilec, ki ima prebivališče zunaj kraja sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali če opravlja izvedensko oziroma cenilsko delo zunaj kraja sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča in je zaradi sodelovanja pri sojenju moral prenočevati v tem kraju.
43. člen
(Odmera stroškov za prehrano, prenočišče in kilometrino)
Dnevnica, stroški prenočišča in kilometrina se odmerijo v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, v kolikor ta pravilnik ne določa drugače.
44. člen
(Nadomestilo plače)
(1) Izvedenec oziroma cenilec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja izvedenskega oziroma cenilskega dela porabi za udeležbo na glavni obravnavi.
(2) Delodajalec izvedencu oziroma cenilcu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi dokazili o višini plače izvedenca oziroma cenilca in o izplačanem nadomestilu.
45. člen
(Materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom)
(1) Materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške.
(2) Izvedenec oziroma cenilec mora za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.
(3) Ostali materialni stroški se ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.
46. člen
(Tarifa)
Za izračun nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo se uporablja tarifa, določena s tem pravilnikom.
47. člen
(Posebni primeri)
(1) Za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev v dela prostih dneh (prazniki, dela prosti dnevi, nedelje) in v nočnem času ob delavnikih (od 23. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih se nagrada poveča za 100 odstotkov.
(2) Za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 odstotkov.
(3) Za izdelavo izjemno zahtevnih izvidov in mnenj oziroma cenitev se sme nagrada ustrezno povečati največ do 50 odstotkov določenih najvišjih vrednosti po tarifi iz VI. dela tega pravilnika.
(4) Zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve.
(5) Če je podanih več podlag za odmero povečanja nagrade po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se sme povečanje odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem ali enkrat po tretjem odstavku tega člena, vsakokrat od skupne vrednosti, izražene v eurih kot je določena s tarifo iz VI. dela tega pravilnika.
(6) Če narava zadeve zahteva, da isti izvedenec oziroma cenilec izdela več zaporednih manj obsežnih in enostavnejših izvidov, mnenj oziroma cenitev, se mu nagrada za izvedensko oziroma cenilsko delo odmeri največ do 50 odstotkov določenih najnižjih vrednosti po tarifi iz VI. dela tega pravilnika.
VI. TARIFA ZA VREDNOTENJE IZVEDENSKEGA OZIROMA CENILSKEGA DELA
48. člen
(Študij spisa)
(1) Za študij spisa pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. pri obsegu do 50 strani 46 eurov,
2. pri obsegu nad 50 do 200 strani 92 eurov,
3. pri obsegu nad 200 do 500 strani 138 eurov,
4. pri obsegu nad 500 do 1000 strani 230 eurov,
5. pri obsegu nad 1000 strani 460 eurov.
(2) Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve.
49. člen
(Dodatna dokumentacija)
Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj obsežne (do 100 strani) 46 eurov,
2. za obsežne (od 100 do 200 strani) 92 eurov,
3. za zelo obsežne (od 200 do 300 strani) 138 eurov,
4. za izjemno obsežne (nad 300 strani) 230 eurov.
50. člen
(Pregled oziroma ogled)
(1) Za preglede oziroma oglede pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj zahtevne (do 1 ure) 46 eurov,
2. za zahtevne (do 3 ure) 92 eurov,
3. za zelo zahtevne (do 5 ur) 138 eurov,
4. za izjemno zahtevne (nad 5 ur) 230 eurov.
(2) Za vsake nadaljnje začete pol ure pri izjemno zahtevnem pregledu oziroma ogledu, izvedencu oziroma cenilcu pripada dodatnih 46 eurov.
(3) Za čas potovanja na ogled pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 eurov.
51. člen
(Pisni izvid in mnenje oziroma cenitev)
(1) Za pisno izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj zahtevnega 184 eurov,
2. za zahtevnega 276 eurov,
3. za zelo zahtevnega 414 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 459 eurov.
(2) Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, izvedencu oziroma cenilcu pripada:
1. za manj zahtevnega 92 eurov,
2. za zahtevnega 138 eurov,
3. za zelo zahtevnega 207 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 230 eurov.
52. člen
(Ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve)
(1) Za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1. za manj zahtevnega 92 eurov,
2. za zahtevnega 138 eurov,
3. za zelo zahtevnega 207 eurov,
4. za izjemno zahtevnega 230 eurov.
(2) Za ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 35 eurov.
(3) Ko ne podaja svojega izvida in mnenja oziroma cenitve, izvedencu oziroma cenilcu pripada za čakanje na narok oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 10 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, pripada izvedencu oziroma cenilcu samo plačilo za udeležbo na naroku.
(4) Za čas potovanja na sodišče pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 eurov.
(5) V primeru, da izvedenec oziroma cenilec pristopi na glavno obravnavo in zaradi preložitve glavne obravnave ustno ne poda izvida in mnenja oziroma cenitve, mu pripada 50 odstotkov nagrade po tem vrednotenju.
53. člen
(Izplačilo nagrade in stroškov)
(1) Kadar se nagrada in stroški za izvedensko oziroma cenilsko delo izplačujejo iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni, lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa sodišču predlaga zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačan znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade.
(2) Sodišče odloči o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo dokazovanje s posameznim izvedencem oziroma cenilcem končano.
(3) Sodišče odmerjeno nagrado in stroške dolžno izplača v primeru, da se sredstva zagotavljajo:
1. iz vnaprej založenih zneskov, najkasneje v petinštiridesetih dneh od izdaje sklepa o odmeri nagrade in stroškov;
2. iz proračuna, ne prej kot v dvajsetih in ne kasneje kot v petinštiridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa o odmeri nagrade in stroškov.
(4) Stroški se prištejejo k bruto nagradi.
(5) Stranka, na zahtevo katere je izvedenec oziroma cenilec izdelal izvid in mnenje oziroma cenitev, mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa oziroma stroškovnika.
(6) Kadar sodišče odloča o zahtevi za odmero nagrade, upošteva vrednost po tarifi, veljavni na dan odmere.
(7) Kadar je izvedencu oziroma cenilcu nagrado dolžna stranka plačati, se upošteva vrednost po tarifi, veljavni na dan plačila.
(8) Nagrada in stroški se povečajo za davek na dodano vrednost le, če je izvedenec oziroma cenilec v Republiki Sloveniji davčni zavezanec za ta davek, ne pa tudi, če izvedenec oziroma cenilec uveljavlja izplačilo po zastopniku, pri čemer je zavezanec za ta davek samo zastopnik.
(9) Izplačilo nagrade in stroškov se izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun. Če izvedenec oziroma cenilec uveljavlja izplačilo po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, se vsi dodatni stroški, povezani z izplačilom preko zastopnika, izplačajo v breme odmerjene nagrade in stroškov.
(10) Če izvedenec oziroma cenilec uveljavlja izplačilo po zastopniku, mora zastopnik sodišču predložiti:
1. pisno izjavo oziroma pooblastilo izvedenca oziroma cenilca, da v svojem imenu in za svoj račun pooblašča zastopnika za izdajo računa,
2. stroškovnik izvedenca oziroma cenilca, ki je pripravljen v skladu s tarifnim delom pravilnika in ga je izvedenec oziroma cenilec predložil sodišču,
3. sklep sodišča o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov izvedencu oziroma cenilcu ter
4. račun, ki mora biti skladen s sklepom sodišča o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov.
Sodišče plača račun v tridesetih dneh po prejemu.
(11) Če sodišče o zahtevi za odmero nagrade in povrnitvi stroškov ne odloči v roku iz drugega odstavka tega člena, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih obresti po zakonu po preteku tega roka dalje do odločitve o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov.
(12) Če sodišče odmerjene nagrade in stroškov ne izplača v rokih, določenih v tretjem in desetem odstavku tega člena, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih obresti po zakonu po preteku zadnjega dne, ko bi odmerjena nagrada in stroški morali biti plačani, do izplačila.
(13) Če stranka, na zahtevo katere je izvedenec oziroma cenilec izdelal izvid in mnenje oziroma cenitev, ne plača nagrade in stroškov v petnajstih dneh od prejema računa, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih obresti po zakonu, od dneva izteka navedenega roka do plačila.
54. člen
(Obrazec)
Obrazec iz drugega odstavka 4. člena pravilnika je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je sestavni del pravilnika.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
55. člen
(Uporaba nekaterih določb pravilnika)
Stroški in nagrade, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso odmerjeni, se odmerijo po tarifi, ki jo določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08), izplačajo pa v rokih, določenih v tem pravilniku.
56. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08).
57. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-126/2010
Ljubljana, dne 20. oktobra 2010
EVA 2010-2011-0038
Aleš Zalar l.r.
Minister za pravosodje