Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2010 z dne 4. 6. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2010 z dne 4. 6. 2010

Kazalo

2231. Uredba o samozaposlenih v kulturi, stran 6596.

Na podlagi 86. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 − uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o samozaposlenih v kulturi
I. Vsebina uredbe
1. člen
Ta uredba podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje, obračunanih od najnižje pokojninske osnove iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje), ter določa postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: razvid) in postopek za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje.
II. Vpis v razvid
2. člen
(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 − uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in
– da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:
– da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,
– da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.
(3) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem triletnem obdobju.
(5) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.
(6) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati, pri čemer se pri njihovi določitvi upošteva pomanjkanje predstavnikov posameznega poklica ter dejstvo, da gre za nov poklic, ki se uveljavlja.
(7) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Poklici se določijo na predlog ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture.
(8) Strokovne komisije najmanj vsaka tri leta znova pregledajo seznama specializiranih poklicev in ministru lahko predlagajo spremembo uredbe v tem delu.
3. člen
Za samozaposlenega, ki je že bil vpisan v razvid in se iz razvida izbriše, se v primeru ponovnega vpisa z istim poklicem ponovno ne preverja pogoj iz druge alinee prvega odstavka 2. člena te uredbe.
4. člen
Posameznik se vpiše v razvid na podlagi vloge, ki jo odda na obrazcu, določenem v prilogi III, ki je sestavni del te uredbe. Vlogi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena te uredbe, ki jih organ sam ne more pridobiti iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti.
5. člen
(1) O zahtevi za vpis v razvid odloči minister z odločbo.
(2) Minister sprejme odločitev o vpisu v razvid po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona in Kulturniško zbornico Slovenije. Če Kulturniška zbornica Slovenije ne predloži mnenja najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve zahteve, minister odloči o vpisu brez njenega mnenja.
6. člen
Na podlagi odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena se predlagatelj vpiše v razvid.
III. Izbris iz razvida
7. člen
(1) Samozaposleni se izbriše iz razvida na lastno zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.
(2) Izbris po uradni dolžnosti se opravi tudi v primeru upokojitve, plačevanja prispevkov za obvezno socialno zavarovanje na drugi pravni podlagi, iz česar izhaja, da samozaposleni v kulturi ne opravlja samostojno specializiranega poklica, ali v primeru smrti upravičenca.
(3) Z dnem izbrisa samozaposlenega iz razvida preneha tudi pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje.
IV. Pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje
8. člen
(1) Samozaposleni v kulturi lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje z vlogo na obrazcu, določenem v prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe, če njegovo delo v zadnjih treh letih pomeni izjemen kulturni prispevek.
(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje v primeru, če njegovo delo v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II te uredbe.
(3) Upravičenec do plačila prispevkov za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje samo pod pogojem, da njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa iz 13. člena te uredbe.
(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje se podeljuje za tri leta, z možnostjo ponovnih podeljevanj.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se samozaposlenemu v kulturi, ki skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena zaprosi za pravico do plačila prispevkov in je dosegel starost najmanj 50 let ter mu do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev manjka največ šest let, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev, če se upokoji ob njihovi izpolnitvi. Če se samozaposleni ne upokoji ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev, se mu pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje prizna do dejanske upokojitve.
(6) Izpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka tega člena se preverja vsako leto.
9. člen
(1) Za izjemen kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot vrhunsko (npr. državna nagrada na področju kulture ali nagrada, ki jo podeljujejo primerljiva stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti).
(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (npr. dokumentirane kritike ali objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti, življenjepis ali seznam del in umetniških dosežkov).
10. člen
(1) Vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje mora vsebovati naslednja dokazila:
− dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni vlagateljevo delo v zadnjih treh letih izjemen kulturni prispevek, ali dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni njegovo delo v zadnjih treh letih prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic,
− odločbo o odmeri dohodnine oziroma zadnji obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja, za preteklo leto,
− dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz petega odstavka 8. člena te uredbe, če vlagatelj uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje trajno do upokojitve.
(2) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti vlogi kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku vlagatelja.
11. člen
(1) O zahtevi za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje se odloči na način iz 5. člena te uredbe.
(2) Če posameznik poda zahtevo za vpis v razvid in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje sočasno, minister o obeh vlogah odloči hkrati.
(3) Če je zahteva za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje podana istočasno z zahtevo za vpis v razvid, se pravica do plačila prispevkov lahko prizna z dnem vpisa v razvid, sicer se lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov popolna.
V. Dohodkovni cenzus
12. člen
(1) Dohodkovni položaj samozaposlenemu ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, če njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa po tej uredbi.
(2) Dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki so obdavčeni z dohodnino, in sicer:
1. dohodek iz dejavnosti in
2. drugi dohodki.
(3) Dohodki iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo na naslednji način:
1. dohodek iz dejavnosti:
− če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki, zmanjšani za znesek tistih obračunanih obveznih prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je samozaposleni plačal sam. Ta dohodek se ugotovi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun),
− če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek, zmanjšan za znesek tistih obračunanih obveznih prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je samozaposleni plačal sam. Ta dohodek se ugotovi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine.
2. drugi dohodki: se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.
13. člen
(1) Dohodkovni cenzus predstavlja znesek, ki ne presega vsote 12 bruto plač v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred iz plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
(2) Višino dohodkovnega cenzusa za posamezno leto objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja na spletnih straneh ministrstva.
14. člen
(1) Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa se ugotavlja vsako leto na podlagi dohodkov, ki jih je upravičenec dosegel v preteklem letu, ugotovljenih na podlagi odločbe o odmeri dohodnine ali zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja za preteklo leto.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka pridobi ministrstvo od pristojnega davčnega organa.
15. člen
(1) Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se prispevki za socialno zavarovanje plačujejo kot akontacija.
(2) Ministrstvo izda upravičencu odločbo, s katero ustavi plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje s prvim dnem naslednjega meseca, če ugotovi preseganje dohodkovnega cenzusa. Ministrstvo upravičencu ustavi plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje do pridobitve novih podatkov, iz katerih izhaja, da je ponovno upravičen do izplačila prispevkov.
(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se upravičencu naloži tudi vračilo vseh že plačanih akontacij prispevkov v tekočem letu.
(4) Če upravičenec ne vrne plačanih akontacij prispevkov iz prejšnjega odstavka, se obveznost iz teh odločb pošlje v izvršitev pristojnemu davčnemu organu.
16. člen
(1) Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca, ko pridobi podatke skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec od pristojnega davčnega organa za obdobje od 1. januarja tekočega leta naprej zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je plačal sam, do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.
17. člen
(1) Upravičenec lahko pisno zahteva ustavitev izplačevanja akontacije prispevkov za tekoče leto. Ministrstvo izda o tem odločbo, s katero upravičencu ustavi izplačevanje akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca in ne čaka na pridobitev podatkov skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec presega dohodkovni cenzus.
(2) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi upravičenost do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, lahko upravičenec od pristojnega davčnega organa zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je v tekočem letu plačal sam, in sicer do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.
(3) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi pravilnost ustavitve plačila prispevkov za socialno zavarovanje, se upravičencu naloži tudi vrnitev zneska vseh že plačanih prispevkov za socialno zavarovanje od 1. januarja tekočega leta naprej.
VI. Mirovanje pravice do prispevkov
18. člen
(1) Upravičenec lahko iz utemeljenih razlogov, in sicer v primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno zavarovanje, vendar ne dlje kot za eno leto. Vloga za mirovanje te pravice mora biti vložena vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.
(2) Pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje se lahko na predlog upravičenca podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni. V tem primeru upravičenec predloži odločbo pristojnega centra za socialno delo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta oziroma mnenje zdravniške komisije o zadržanosti z dela.
19. člen
(1) Ministrstvo pošlje odločbe, ki jih izda po tej uredbi, v osmih dneh pristojni izpostavi Davčne uprave Republike Slovenije, območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(2) Upravičenec lahko za čas trajanja pravice do plačila prispevkov pooblasti ministrstvo, da zanj oddaja elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: elektronski obrazec obračuna) na pristojni davčni organ. V primeru, da upravičenec zaradi višje zavarovalne osnove doplačuje mesečne prispevke, v primeru, da ministrstvo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ustavi plačevanje prispevkov ali v primeru mirovanja pravice do plačila prispevkov, oddaja elektronski obrazec obračuna upravičenec sam.
VII. Sporočanje podatkov in uporaba predpisov
20. člen
Samozaposleni v kulturi in upravičenec do plačila prispevkov za socialno zavarovanje morata sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno zavarovanje v 15 dneh po njenem nastanku.
21. člen
Za uveljavljanje pravic po tej uredbi se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s to uredbo, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
VIII. Prehodne in končna določba
22. člen
Upravičenci, ki so pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred uveljavitvijo te uredbe, obdržijo to pravico do izteka obdobja, za katero jim je bila priznana, pod pogoji iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).
23. člen
(1) Postopki za vpis v razvid, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po določbah te uredbe.
(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po predpisih, ki so za vlagatelja ugodnejši.
24. člen
Podatki iz razvida samozaposlenih se uskladijo s to uredbo v treh mesecih po njeni uveljavitvi.
25. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).
26. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00716-3/2010/5
Ljubljana, dne 27. maja 2010
EVA 2008-3511-0002
Vlada Republike Slovenije
Gregor Golobič l.r.
Minister