Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2010 z dne 19. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2010 z dne 19. 4. 2010

Kazalo

1482. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije, stran 4259.

Na podlagi četrtega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo in 109/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E P O S L O V N I K A
Vlade Republike Slovenije
1. člen
V Poslovniku Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 - popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06 in 21/07) se poglavje 3. Gradivo vlade spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»3. GRADIVO VLADE
7. člen
(pooblaščeni predlagatelji gradiva vlade)
Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
7.a člen
(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)
Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu ali pristojni vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 15 dneh od dneva prejema gradiva in odgovor posredovati v vednost generalnemu sekretarju.
Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno gradivo vlade, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni od dneva prejema gradiva.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu najkasneje v roku 10 dni od dneva prejema gradiva.
8. člen
(gradivo vlade)
Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo. Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in nomotehnično urejeno.
Gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva.
Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, se naslovi na generalni sekretariat in vsebuje:
- podatke, ki se nanašajo na identifikacijo gradiva,
- predlog sklepov, ki naj jih vlada sprejme v zvezi z gradivom, predlaganim v jedru gradiva,
- postopek obravnave gradiva vlade,
- povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih aktivnostih in opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo,
- kratek povzetek gradiva, če gradivo obsega več kot pet strani,
- druge podatke, pomembne za odločanje vlade.
Jedro gradiva vsebuje predlog zakona, podzakonskega predpisa ali akta in drugih odločitev vlade.
Generalni sekretar z navodilom podrobneje določi sestavne dele spremnega dopisa in jedra gradiva ter način njune priprave.
Predlagatelj gradiva odgovarja za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev ter za strokovno pripravo gradiva.
Posamezna ministrstva in vladne službe spremljajo ustreznost tistega dela gradiva, ki spada v njihovo pristojnost oziroma se dotika njihovega delovnega področja.
8.a člen
(predlogi sklepov)
Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog in realne roke za njihovo izvedbo.
S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošni predpis, in naloge, za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.
8.b člen
(sestavine predloga zakona)
Predlog zakona vsebuje:
- naslov,
- uvod,
- besedilo členov,
- obrazložitev posameznega člena ali zaokroženih vsebinskih sklopov členov,
- besedilo členov, za katere se predlaga sprememba,
- druge sestavine in podatke, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora.
Predlogu zakona se predložijo tudi osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona.
Uvod predloga zakona vsebuje sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora, in presojo posledic na posamezna področja ter povzetek o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona.
Presoja posledic iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
- presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,
- presojo administrativnih posledic,
- presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,
- presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,
- presojo posledic na socialnem področju,
- presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.
Ne glede na tretji odstavek tega člena uvod predloga zakona, ki se predlaga za obravnavo in sprejem po nujnem postopku, in uvod predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe vsebujeta kot obvezne le sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora. Za zakone, sprejete po nujnem postopku, se o presoji posledic na posameznih področjih pripravi poročilo po dvoletnem izvajanju, ki se po obravnavi na vladi posreduje Državnemu zboru v vednost in objavi na spletnih straneh.
Presojo posledic na posamezna področja pri predlogu zakona, katerega predlagatelj ni vlada, pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba v mnenju, s katerim vlada podpre obravnavo in sprejem predloga zakona.
8.c člen
(sestavine predloga podzakonskega predpisa vlade)
Predlog podzakonskega predpisa vlade vsebuje:
- preambulo,
- naslov,
- besedilo členov,
- obrazložitev.
Obrazložitev predloga iz prejšnjega odstavka vsebuje predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.
Če se z gradivom predlaga sprememba ali dopolnitev podzakonskega predpisa, se predloži tudi predlog (neuradnega) prečiščenega besedila, ki ga določi vlada.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za ratifikacijo oziroma potrditev mednarodnih pogodb z aktom vlade.
8.č člen
(sestavine predloga akta ali druge odločitve vlade)
Predlog akta ali druge odločitve vlade, če zakon ne določa drugače, vsebuje:
- preambulo,
- naslov,
- besedilo,
- obrazložitev.
8.d člen
(sestavine predloga podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila)
Za predlog podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila se priporoča smiselna uporaba določb petega odstavka 8. člena, 8.c člena, 9. člena, 9.a člena in 10. člena tega poslovnika v delu, v katerem se določajo roki za medresorsko usklajevanje.
9. člen
(sodelovanje javnosti)
Predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo, se proučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa.
Predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh.
Predlagatelj predpisa lahko tudi izpostavi posamezna vprašanja, ki jih z vabilom k sodelovanju, kateremu je priložen osnutek predpisa, naslovi na konkretno organizacijo, civilno-družbeno osebo ali posameznega strokovnjaka.
Rok za odziv javnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.
Predlagatelj predpisa pisno seznani strokovno ali drugo javnost iz drugega odstavka tega člena o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, z obrazložitvijo razlogov v 15 dneh od sprejema predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek.
Javnosti se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti).
Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.
Določbe drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja zakon.
9.a člen
(objava na spletnih staneh)
Gradivo iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki se objavi na spletnih straneh, vsebuje:
- osnutek predpisa,
- povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,
- čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,
- datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in
- uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja.
10. člen
(predhodno medresorsko usklajevanje)
Gradiva vlade morajo biti pred predložitvijo vladi v obravnavo medresorsko usklajevana z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo.
Posamezna ministrstva in vladne službe morajo v vseh fazah priprave in obravnave gradiva vlade spremljati ustreznost tistega dela zagotovil in rešitev iz predloga gradiva, ki sodi v njihovo pristojnost.
Predlogi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade morajo biti vedno predhodno usklajeni z ministrstvom, pristojnim za finance, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ki o usklajenosti podata pisno mnenje.
Gradiva v zvezi z dokumenti razvojnega načrtovanja morajo biti predhodno usklajena z vladno službo, pristojno za razvoj in evropske zadeve.
Gradiva v zvezi s sklepanjem mednarodnih pogodb in nepogodbenih mednarodnih aktov morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.
V predhodnem medresorskem usklajevanju mora vsako zaprošeno ministrstvo in vladna služba dati svoje mnenje k pripravljenemu gradivu najpozneje v 14 dneh po njegovem prejemu oziroma predlagatelju in generalnemu sekretarju sporočiti, da zaradi obsega ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo mnenja. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 30 dni od prejema gradiva.
Če se v postopku predhodnega medresorskega usklajevanja gradivo naknadno spremeni, je ob pripravi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade treba ponovno pridobiti mnenje vladne službe, pristojne za zakonodajo, mnenje ministrstva za finance pa samo, če se naknadno bistveno spremeni obseg predvidenih javnofinančnih izdatkov. Ob ponovnem zaprosilu za mnenje predlagatelj opozori na naknadne spremembe gradiva. Ponovno mnenje oziroma sporočilo, da zaradi obsega sprememb ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo ponovnega mnenja, mora biti podano najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu spremenjenega gradiva. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 15 dni od prejema spremenjenega gradiva.
11. člen
(obravnava neusklajenega gradiva)
Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo:
- če uskladitve po opravljenem predhodnem medresorskem usklajevanju z zaprošenimi ministrstvi in vladnimi službami ni bilo mogoče doseči ali
- če zaradi nujnosti obravnave gradiva predhodnega medresorskega usklajevanja ni bilo mogoče izvesti.
V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede ministrstvo ali vladno službo, s katerim uskladitve ni bilo mogoče doseči, neusklajena vprašanja in argumente za svojo odločitev ali razloge za nujnost obravnave gradiva brez predhodnega medresorskega usklajevanja.
V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.
11.a člen
(obravnava gradiva brez sodelovanja javnosti)
Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo, če zaradi nujnosti obravnave gradiva sodelovanja z javnostjo ni bilo mogoče izvesti.
V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede razloge za nujnost obravnave gradiva brez sodelovanja javnosti.
V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.
12. člen
(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)
Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Gradivo vlade mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja ali na drug način, ki ga določi generalni sekretar in iz katerega je nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.
Celotno gradivo vlade z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki. Izjemoma je mogoče gradivo vlade poslati tudi v ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva iz tehničnih razlogov ali zaradi stopnje tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.
Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za vse druge dokumente, ki jih ministrstva in vladne službe pošljejo generalnemu sekretariatu.
13. člen
(zavrnitev gradiva vlade)
Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, kadar je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.
Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.
Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade v vednost. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.
Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.«.
2. člen
V prvem odstavku 14. člena se številka »12« nadomesti s številko »13«.
3. člen
Peti in sedmi odstavek 16. člena se črtata.
4. člen
V četrtem odstavku 31. člena se številka »10« nadomesti s številko »8.a«.
5. člen
Prvi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predpis in drugi akt vlade, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podpiše predsednik vlade ali minister, ki je na podlagi pooblastila predsednika vlade vodil sejo vlade, na kateri je bil predpis ali akt sprejet. Vse druge akte, sklepe in pogodbe vlade podpisuje ali na drug zanesljiv način overi generalni sekretar, če si podpisovanja ne pridrži predsednik vlade.«.
6. člen
Podpoglavje 6.4 Razmerja do institucij Evropske unije (EU) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»6.4 Razmerja do institucij Evropske unije
49.a člen
(splošne določbe)
Obravnava in sprejemanje odločitev Republike Slovenije, ki jih v zadevah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: zadeve EU) sprejema ali določa vlada, poteka po določbah tega podpoglavja. Glede vprašanj, ki niso urejena v tem podpoglavju, se smiselno uporabljajo druge določbe tega poslovnika.
Pri poslovanju z zadevami EU se v zvezi z omejitvami dostopnosti upoštevajo predpisi Evropske unije in predpisi Republike Slovenije o varovanju tajnih podatkov.
Generalni sekretar izda navodilo za izvajanje določb tega podpoglavja poslovnika v sodelovanju z vladno službo, pristojno za evropske zadeve.
49.b člen
(zadeve EU)
Zadeve EU po tem poslovniku so dokumenti, ki jih institucije Evropske unije predložijo Republiki Sloveniji v obravnavo in sprejem odločitve, in sicer:
- predlogi zakonodajnih aktov Evropske unije;
- predlogi odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije;
- predlogi aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave;
- uradni opomini in obrazložena mnenja Evropske komisije v predsodnih postopkih;
- sodna pisanja, ki jih Sodišča Evropske unije posredujejo v sodnih postopkih.
49.c člen
(odločitve Republike Slovenije)
Odločitve Republike Slovenije v zadevah EU (v nadaljnjem besedilu: odločitve Republike Slovenije) so naslednje:
1. Stališča Republike Slovenije do predlogov zakonodajnih aktov Evropske unije in predlogov odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Stališča Republike Slovenije);
2. Usmeritve Republike Slovenije do predlogov aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve Republike Slovenije);
3. Izhodišča Republike Slovenije za delovanje predstavnikov Republike Slovenije v Svetu Evropske unije na ravni ministrov držav članic Evropske unije in v Evropskem svetu (v nadaljnjem besedilu: Izhodišča Republike Slovenije);
4. Odgovori Republike Slovenije v postopkih, sproženih za ugotavljanje domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije s strani Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Odgovori Republike Slovenije v predsodnih postopkih) zaradi:
- nenotifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije,
- neizvajanja ali nepravilnega izvajanja ter nepravilnega prenosa pravnih aktov Evropske unije,
- drugih primerov kršitev;
5. Opredelitve Republike Slovenije v postopkih pred Sodišči Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Opredelitve Republike Slovenije v sodnih postopkih).
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v primerih, ko Republika Slovenija predlaga začetek postopka ali začne postopek pred institucijami Evropske unije.
Predlogi odločitev Republike Slovenije se v obravnavo in sprejem posredujejo na enem ali več obrazcih, ki jih z navodilom iz tretjega odstavka 49.a člena tega poslovnika določi generalni sekretar. Obrazec v prvem delu vsebuje podatke o zadevi EU, o postopku obravnave in sprejemanja, organih, odgovornih za pripravo in sprejem, v drugem delu pa predlog sklepa o odločitvi Republike Slovenije s potrebnimi obrazložitvami in predstavnike Republike Slovenije, ki te odločitve zastopajo v postopkih v institucijah Evropske unije.
49.č člen
(predstavniki Republike Slovenije)
Odločitve Republike Slovenije v zadevah EU v postopku v institucijah Evropske unije zastopajo član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, njegov namestnik, predstojnik vladne službe, uslužbenec ministrstva ali vladne službe in državni pravobranilec v skladu s predpisi o državnem pravobranilstvu (v nadaljnjem besedilu: predstavniki Republike Slovenije).
49.d člen
(EU portal)
Za prejemanje, evidentiranje, razvrščanje in objavljanje zadev EU ter za pripravo, usklajevanje in, kadar je tako določeno v tem podpoglavju, za sprejemanje odločitev Republike Slovenije se uporablja EU portal, ki je del informacijskega sistema vlade, če v tem podpoglavju ni določeno drugače.
Ne glede na prejšnji odstavek se za zadeve EU, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, uporablja informacijski sistem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
Evidenca zadev EU in shranjevanje dokumentarnega gradiva se vodi v elektronski obliki.
Za upravljanje in vzdrževanje EU portala skrbi generalni sekretar vlade v sodelovanju z vladno službo, pristojno za evropske zadeve.
Vladna služba, pristojna za evropske zadeve, uvrsti in objavi zadevo EU na EU portalu, pri čemer:
- evidentira zadevo EU;
- doda prevod naslova zadeve EU;
- opredeli ministrstvo oziroma vladno službo, ki je pristojna za obravnavo zadeve EU, ter organe, ki morajo biti o njej obveščeni;
- opredeli delovno skupino vlade, organizirano za posamezna področja zadev EU s posebnim sklepom vlade;
- doda morebitne druge informacije, ki jih je prejela v zvezi z zadevo EU.
Pri zadevah EU, ki terjajo odločitve Republike Slovenije, vladna služba, pristojna za evropske zadeve, dodatno:
- opredeli rok za odziv Republike Slovenije;
- opredeli rok, do katerega ministrstvo oziroma vladna služba pripravi predlog odločitve Republike Slovenije;
- opredeli rok za predhodno medresorsko usklajevanje, če roki iz 10. člena in 15. člena tega poslovnika ne ustrezajo.
Po prejemu predloga odločitve Republike Slovenije vladna služba, pristojna za evropske zadeve, preveri njegovo formalno ustreznost, ga objavi na EU portalu in posreduje v nadaljnjo obravnavo oziroma zavrne v primeru formalne neustreznosti ob smiselni uporabi 13. člena tega poslovnika.
Z objavo zadev EU na EU portalu se šteje, da je gradivo poslano vsem ministrstvom in vladnim službam.
Za gradiva, usklajena na EU portalu, se šteje, da so usklajena skladno s 15. členom tega poslovnika.
EU portal se uporablja tudi za pošiljanje predlogov Stališč Republike Slovenije v obravnavo in sprejem državnemu zboru ter obveščanje državnega zbora v skladu s predpisi o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU.
49.e člen
(spor o pristojnosti v zadevah EU)
Vlada odloči o sporu glede pristojnosti v zadevah EU med ministrstvi in vladnimi službami na predlog organa, ki se izreče za nepristojnega.
Organ posreduje predlog iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku sedmih dni od dneva opredelitve pristojnosti v zadevi EU, sicer se šteje, da z opredelitvijo pristojnosti soglaša.
Ob smiselni uporabi prejšnjih odstavkov ravna organ, ki ni bil opredeljen kot pristojen, če meni, da je pristojen.
49.f člen
(roki)
Odločitev Republike Slovenije se sprejme v roku, ki ga predvideva postopek v institucijah Evropske unije.
Vladna služba, pristojna za evropske zadeve, opredeli roke iz petega odstavka 49.d člena tega poslovnika, pri čemer upošteva rok iz prejšnjega odstavka, roke iz drugih določb tega poslovnika in predpisov o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU ter roke iz predpisov o državnem pravobranilstvu in zunanjih zadevah. Na podlagi obrazloženega predloga predlagatelja lahko generalni sekretar spremeni opredeljene roke in obvesti vladno službo, pristojno za evropske zadeve.
49.g člen
(priprava odločitev Republike Slovenije)
Predlog odločitev Republike Slovenije v zadevah EU pripravi ministrstvo ali vladna služba v medresorskem usklajevanju z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo. V medresorskem usklajevanju sodelujejo vladna služba, pristojna za evropske zadeve, in vladna služba, pristojna za zakonodajo, v skladu z določbami tega podpoglavja ter Državno pravobranilstvo v skladu s predpisi o državnem pravobranilstvu.
Ministrstvo ali vladna služba lahko za pripravo predlogov odločitev Republike Slovenije skliče delovno skupino vlade, organizirano za posamezna področja zadev EU s posebnim sklepom vlade, mora pa jo sklicati na zahtevo ministra ali predstojnika vladne službe, ki je član posamezne delovne skupine.
49.h člen
(Stališča Republike Slovenije)
Stališča Republike Slovenije se sprejmejo na začetku postopka obravnave zadev EU in se v nadaljevanju postopka lahko spreminjajo in dopolnjujejo.
Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Stališča Republike Slovenije, ki ga obravnava in sprejme vlada.
Če je za sprejem Stališča Republike Slovenije v skladu s predpisi o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU pristojen državni zbor, vlada določi besedilo predloga Stališča Republike Slovenije in ga skupaj s predlogom zadeve EU predloži v obravnavo in sprejem državnemu zboru.
K zadevi EU, za katero v skladu s predpisi o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU za sprejem odločitve Republike Slovenije ni pristojen državni zbor, lahko vlada na lastno pobudo ali na zahtevo državnega zbora pripravi Stališče Republike Slovenije, ki ga skupaj s predlogom zadeve EU predloži v mnenje državnemu zboru.
Stališče Republike Slovenije lahko vsebuje pridržek zaradi vsebinskih, postopkovnih, jezikovnih in drugih določenih razlogov. Vrsta pridržka in razlog zanj morata biti opredeljena in obrazložena.
49.i člen
(spreminjanje in dopolnjevanje Stališč Republike Slovenije)
Predlog spremembe ali dopolnitve Stališča Republike Slovenije pripravi ministrstvo ali vladna služba, če pride v postopku do bistvene spremembe ali dopolnitve zadeve EU ali če to terjajo druge nove okoliščine. Spremembe ali dopolnitve Stališča Republike Slovenije se sprejmejo po enakem postopku kot osnovno stališče.
49.j člen
(Usmeritve Republike Slovenije)
Usmeritve Republike Slovenije se sprejmejo na začetku postopka obravnave zadev EU in se v nadaljevanju postopka lahko spreminjajo in dopolnjujejo.
Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Usmeritve Republike Slovenije, ki se obravnava in sprejme na EU portalu. Šteje se, da je vlada Usmeritve Republike Slovenije sprejela na dan poteka roka za usklajevanje, če je bilo usklajevanje uspešno oziroma če ni bila podana zahteva predlagatelja ali drugega člana vlade za obravnavo in sprejem na seji vlade.
Predlog spremembe ali dopolnitve Usmeritve Republike Slovenije pripravi ministrstvo ali vladna služba, če pride v postopku do bistvene spremembe ali dopolnitve predloga zadeve EU ali če to terjajo druge nove okoliščine. Sprememba ali dopolnitev Usmeritve Republike Slovenije se sprejme po enakem postopku kot osnovna usmeritev.
49.k člen
(Izhodišča Republike Slovenije)
Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Izhodišč Republike Slovenije za delovanje predstavnikov Republike Slovenije, ki jih obravnava in sprejme vlada, z njimi pa se seznani tudi državni zbor.
Izhodišča Republike Slovenije vsebujejo kratko predstavitev zadev EU in že sprejete odločitve Republike Slovenije v teh zadevah.
49.l člen
(Izjave)
Če ministrstvo ali vladna služba oceni, da zadeva EU ne terja sprejema odločitve Republike Slovenije oziroma sprememb ali dopolnitev že sprejetih odločitev Republike Slovenije, posreduje na EU portal predlog Izjave, da sprejem odločitev Republike Slovenije oziroma njenih sprememb ali dopolnitev ni potrebna, in navede razloge za to.
Član vlade, ki s predlogom Izjave iz prejšnjega odstavka ne soglaša, lahko zahteva, da predlog Izjave, skupaj z zadevo EU, obravnava vlada.
Šteje se, da je vlada predlog Izjave sprejela na dan poteka roka za usklajevanje, če ni podana zahteva iz prejšnjega odstavka.
49.m člen
(predsodni postopki)
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji in vsak drug organ, ki prejme dokumente Evropske komisije v predsodnem postopku, sproženem proti Republiki Sloveniji zaradi domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije (uradni opomini in obrazložena mnenja), te nemudoma posreduje vladni službi, pristojni za zakonodajo, ki opredeli ministrstvo ali vladno službo, ki je pristojna za pripravo predloga Odgovora Republike Slovenije v predsodnem postopku.
V predsodnem postopku vlada obravnava in sprejme:
- Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije in
- v nadaljnjem postopku Odgovor Republike Slovenije na obrazloženo mnenje Evropske komisije.
Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Odgovora Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z vladno službo, pristojno za evropske zadeve, in vladno službo, pristojno za zakonodajo.
Odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku posreduje Evropski komisiji vladna služba, pristojna za zakonodajo, preko elektronske baze Evropske komisije za postopke ugotavljanja kršitev (v nadaljnjem besedilu: baza INFR).
Vladna služba, pristojna za zakonodajo, opravlja naloge centralnega nacionalnega upravitelja baze INFR in lahko v ta namen izda tehnično navodilo.
49.n člen
(sodni postopki)
Za potrebe sodnih postopkov pred Sodišči Evropske unije vlada obravnava in sprejme Opredelitve Republike Slovenije v sodnih postopkih, s katerimi poda usmeritvena navodila Državnemu pravobranilstvu za zastopanje.
Državno pravobranilstvo, ki od Sodišč Evropske unije prejme sodna pisanja, jih posreduje ministrstvu ali vladni službi in določi rok za sprejem Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku.
Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku v sodelovanju z vladno službo, pristojno za evropske zadeve, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ter Državnim pravobranilstvom v skladu s predpisi o državnem pravobranilstvu.
Zadeve v zvezi s sodnimi postopki se vodijo v informacijskem sistemu Državnega pravobranilstva.
49.o člen
(odločanje)
Na seji vlade in njenih odborih se obravnava in sprejema:
- predlog Stališča Republike Slovenije,
- predlog Usmeritve Republike Slovenije, če je bilo usklajevanje neuspešno oziroma na zahtevo predlagatelja oziroma drugega člana vlade,
- predlog Izhodišč Republike Slovenije,
- predlog Izjave na zahtevo člana vlade,
- predlog Odgovora Republike Slovenije v predsodnem postopku,
- predlog Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku,
- poročilo z zasedanja Evropskega sveta in Sveta Evropske unije na ravni ministrov.
Odločitve Republike Slovenije posredujejo institucijam Evropske unije predstavniki Republike Slovenije neposredno ali preko Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, če v tem podpoglavju ni drugače določeno.
49.p člen
(vezanost predstavnikov Republike Slovenije na odločitve Republike Slovenije)
Predstavniki Republike Slovenije so vezani na odločitve Republike Slovenije, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
Če član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ali njegov namestnik pri uveljavljanju odločitve Republike Slovenije v postopku obravnave zadeve EU na podlagi odločilnih dejstev, ki niso bila znana v času sprejema odločitve Republike Slovenije, oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republike Slovenije, predlaga pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi spremembo ali dopolnitev odločitve Republike Slovenije ter o tem obvesti vlado.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ali njegov namestnik, ki oceni, da zaradi časovnih ali drugih bistvenih omejitev ni mogoče sprejeti sprememb ali dopolnitev odločitve Republike Slovenije, sam odloči drugače. O svoji odločitvi obvesti vlado in navede okoliščine, ki so utemeljevale tako ravnanje.
Če postopek obravnave zadeve EU predvideva možnost potrditve spremenjene ali dopolnjene odločitve Republike Slovenije, predstavnik Republike Slovenije v tem postopku napove, da mora pridobiti potrditev pristojnega organa Republike Slovenije.
49.r člen
(poročanje)
Predstavniki Republike Slovenije poročajo o vsebini zasedanj in uveljavljanju odločitev Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Poročila z zasedanj Evropskega sveta in Sveta Evropske unije na ravni ministrov obravnava vlada, z njimi pa se seznani tudi državni zbor. Ostala poročila se objavijo na EU portalu v treh dneh po koncu zasedanja.
49.s člen
(postopek notifikacije)
Republika Slovenija uradno obvešča Evropsko komisijo o predpisih, sprejetih za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: postopek notifikacije) preko elektronske baze Evropske komisije za notifikacijo nacionalnih izvedbenih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: baza MNE).
Postopek notifikacije izvede vladna služba, pristojna za zakonodajo, na podlagi izjave o prenosu, ki jo v bazi Register predpisov Slovenije pripravi ministrstvo ali vladna služba, pristojna za prenos direktive Evropske unije.
Naloge centralnega nacionalnega upravitelja baze MNE opravlja vladna služba, pristojna za zakonodajo, ki lahko v ta namen izda tehnično navodilo.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
(izdaja navodila)
Generalni sekretar izda navodila iz petega odstavka 8. člena in iz tretjega odstavka 49.a člena tega poslovnika v 30 dneh po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.
8. člen
(tehnična prilagoditev)
Generalni sekretariat vlade zagotovi tehnične prilagoditve v informacijskem sistemu vlade za izvajanje sprememb in dopolnitev 6.4 podpoglavja tega poslovnika v roku 3 mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.
9. člen
(začete obravnave in postopki)
Obravnava predlogov predpisov in aktov, ki so bili posredovani v medresorsko usklajevanje pred uveljavitvijo in začetkom uporabe teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se dokonča po dosedanjih določbah poslovnika.
Predsodni in sodni postopki, začeti pred uveljavitvijo in začetkom uporabe teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se dokončajo po dosedanjih določbah poslovnika.
10. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Določbe 1. do 4. člena teh sprememb in dopolnitve poslovnika se začnejo uporabljati en mesec po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika, določbe 49.a do 49.s člena, razen 49.m člena, pa se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.
Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-4/2010/38
Ljubljana, dne 8. aprila 2010
EVA 2010-1511-0004
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik