Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2010 z dne 5. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2010 z dne 5. 3. 2010

Kazalo

763. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010, stran 2135.

Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje:
– Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153 z dne 30. 4. 2004, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 817/2004/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1034/2008 z dne 21. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 22. 10. 2008, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 484/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 25; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1250/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 338 z dne 19. 12. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 288/2009/ES).
– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES).
– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).
(2) IAKS se uporablja za postopke:
– uveljavljanja neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu;
– uveljavljanja plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) v letih 2010–2013 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2 iz PRP 2007–2013);
– uveljavljanja plačil iz predpisa, ki ureja kmetijskookoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2004–2006) v letih 2009–2010.
(3) IAKS se smiselno uporablja tudi za:
– uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo;
– uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, podpore za zeleno trgatev in podpore za izkrčitev vinograda iz predpisa, ki urejajo trg z vinom, in predpisa, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin;
– vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske unije za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz predpisa, ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo;
– ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo na posamezna kmetijska gospodarstva, ter
– državne pomoči s področja kmetijstva.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
a) navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja ter dobri kmetijski in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju in predpisu, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013;
b) skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 1975/2006/ES;
c) kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino zemljišča znotraj GERK-a, na kateri se goji ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske rastline znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kmetijsko parcelo;
d) poljina je strnjena površina posamezne kmetijske rastline na njivi ali hmeljišču v premeni znotraj enega GERK-a;
e) kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke a) 2. člena Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK-e z naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak, 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
f) trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in vključuje GERK-e z vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
g) ekstenzivni kraški pašnik je GERK s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, kakor je določen v predpisu, ki ureja RKG;
h) mejica je strukturni element kmetijske krajine. Je pas lesnatega rastlinstva (grmovja ali drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do deset metrov, pestre botanične sestave ter pomemben življenjski in varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka ob mejah GERK-ov, vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.;
i) trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki vključno z nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki, ki so vpisani v RKG;
j) register plačilnih pravic je računalniška zbirka podatkov o plačilnih pravicah, ki vsebuje podatke, določene v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1122/2009/ES in omogoča neposreden dostop do podatkov v skladu z 18 členom Uredbe 73/2009/ES;
k) ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem in pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči;
l) ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika je tista površina ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem;
m) glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha ugotovljene površine KZU in ugotovljene površine ekstenzivnega kraškega pašnika je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu za kmetijskookoljska plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: KOP) ali kmetijskookoljske ukrepe iz PRP 2004–2006, ki se izvajajo v letih 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: SKOP);
n) individualna mlečna kvota je individualna referenčna količina mleka iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu;
o) zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe 1120/2009/ES;
p) zapoznela vložitev je pozna predložitev iz 23. in 24. člena Uredbe 1120/2009/ES in
r) zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in 54. člena Uredbe 1120/2009/ES ter 13. člena Uredbe 1975/2006/ES.
3. člen
(pristojni organ)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za vzpostavitev in vodenje registra plačilnih pravic ter izvajanje IAKS vključno s kontrolo upravičenosti in navzkrižne skladnosti.
4. člen
(upravičenci)
Upravičenci do ukrepov kmetijske politike so določeni v predpisih, ki urejajo ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe.
5. člen
(nosilec kmetijskega gospodarstva)
(1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zahtevke za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik sredstev, razen če je s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe 1120/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskega gospodarstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska gospodarstva, na katerih je v RKG določen za nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku izbrisa in je v letu 2009 na nekaterih površinah uveljavljal ukrepe SKOP ali KOP, v letu 2010 pa iste površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, elektronsko izpolni obrazec F iz petega odstavka 14. člena te uredbe in ga pošlje agenciji v elektronski obliki od 8. marca do vključno 9. junija 2010.
(5) Agencija nakazila sredstev za ukrepe kmetijske politike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nakazuje nosilcu kmetijskega gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec navede na obrazcu A iz točke a) četrtega odstavka 11. člena te uredbe. Če je nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik agrarna ali pašna skupnost, se sredstva nakazujejo na transakcijski račun agrarne ali pašne skupnosti.
6. člen
(identifikacijski sistem za zemljišča)
(1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v okviru IAKS-a, temelji na GERK-ih. GERK je referenčna parcela za IAKS in je enolično določen z identifikacijsko oznako GERK-PID.
(2) Na vlogah se za posamezen GERK obvezno navajajo GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsta dejanske rabe in površina.
(3) Če je na GERK-u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ali 1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med njimi pri vnosu v zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako opredeljene poljine je osnova za uveljavljanje zahtevkov.
(4) Površina GERK-a oziroma poljine je izražena v hektarjih na štiri decimalke natančno.
(5) Podatki o površinah iz zahtevkov se navajajo v hektarjih na dve decimalki tako, da se tretje in četrto decimalno mesto odrežeta.
7. člen
(splošna načela v zvezi s kmetijskimi zemljišči)
(1) Minimalna površina kmetijske parcele, za katero se lahko uveljavlja zahtevek je 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe iz 1. člena te uredbe, določeno drugače.
(2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi članici Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za KOP in SKOP, pri izračunu letnega vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, opredeljeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če nosilec kmetijskega gospodarstva priloži izjavo, da za to zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi članici Evropske unije.
(3) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi, ki ni članica Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov ne upošteva pri izračunu obtežbe za KOP in SKOP, pri izračunu vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(4) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi upošteva pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah trajnih travnikov iz obrazca »D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino« za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ter vse živali, navedene na obrazcu »Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za kmetijska gospodarstva, ki imajo v uporabi individualno planino.
(6) Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi:
                           površina GERK-a X število sadik
površina avtohtonih in    avtohtonih in tradicionalnih sort
tradicionalnih sort =  ---------------------------------------
                         število vseh sadik v trajnem nasadu
(7) Podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk se prevzamejo iz RKG in jih na zahtevkih ni treba navajati.
II. VLOGE IN ZAHTEVKI
1. Splošno
8. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in agencija pripravita Navodila za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2010 in Navodila za izpolnjevanje in vlaganje zbirne vloge ter drugih zahtevkov za leto 2010 (v nadaljnjem besedilu: navodila).
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, mora biti vpisan v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG in mora imeti v RKG prijavljena vsa KZU na območju Republike Slovenije. Podatke v RKG, ki so neusklajeni z določbami predpisa, ki ureja RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva, urediti na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Neusklajeni podatki so objavljeni na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp in so dostopni z navedbo KMG-MID-a.
(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja KOP podukrep »Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov«, mora najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge v RKG vpisati GERK-e »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva zbirno vlogo, zahtevke in določene priloge izpolnjuje elektronsko ter jih praviloma pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisane z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom ali kot podpisan računalniški izpis s priporočeno pošto. Priloge, za katere je v navodilih iz prvega odstavka tega člena določeno, da se ne izpolnjujejo elektronsko, ali ki jih ni mogoče izpolnjevati elektronsko, nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje na agencijo s priporočeno pošto.
(5) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, preko katerega se nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije, dostopa do vseh podatkov, ki se nanašajo na njegovo kmetijsko gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vloge, izvede elektronski vnos vloge vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom in jo vloži v informacijski sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi vloge. Če vlogo vlaga pooblaščenec za elektronsko vložitev, se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji.
(6) S podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.
(7) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2010 upoštevajo podatki o GERK-ih za KZU, podatki o GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo podukrepa KOP 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov, podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz »Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« z dne 15. februarja 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu:OMD) in podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem.
(8) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo hraniti kopije vlog, zahtevkov in predpisanih prilog oziroma računalniških izpisov elektronsko poslanih vlog še najmanj pet let po dnevu pridobitve sredstev, razen če predpisi iz 1. člena te uredbe določajo drugače.
(9) Podatke iz vlog, zahtevkov in predpisanih prilog, ki jih agenciji pošljejo nosilci kmetijskih gospodarstev, vodi agencija v računalniški evidenci o finančnih pomočeh v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in v skladu s prvim odstavkom 16. člena Uredbe 73/2009/ES.
(10) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabljajo pri kontroli ukrepov kmetijske politike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe.
9. člen
(GVŽ za obtežbo KOP ali SKOP, OMD in za letni vnos dušika)
(1) Pri izračunu GVŽ za obtežbo KOP ali SKOP se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. marec 2010 in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor v dveh tednih po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan 1. marec 2010, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe posreduje nosilec kmetijskega gospodarstva. Če prašiče in perutnino redi v turnusih, na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe navede tudi povprečno število živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu. Če je povprečno število živali v turnusu večje od števila te kategorije živali po stanju na dan 1. marec 2010, se pri izračunu GVŽ upošteva povprečno število živali v turnusu.
(2) Na obrazec B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva v rubriko »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in ostalo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.
(3) Pri izračunu letnega vnosa dušika se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. GVŽ posameznega kmetijskega gospodarstva je seštevek GVŽ goveda in GVŽ drugih rejnih živali. GVŽ goveda se izračuna kot produkt aritmetičnega povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz prvega odstavka tega člena in ustreznih koeficientov GVŽ iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz Priloge 1 te uredbe. Kadar na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe za isto kategorijo živali hkrati obstajata podatka o povprečnem številu živali v turnusu in o številu rejnih živali po stanju na dan 1. marec 2010, se za izračun letnega vnosa dušika upošteva podatek o povprečnem številu živali v turnusu.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik GVŽ za izračun obtežbe za KOP ali SKOP in OMD in za izračun letnega vnosa dušika izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali in koeficientov GVŽ iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«.
(5) Obtežba za KOP ali SKOP posameznega kmetijskega gospodarstva se za posamezen dan iz prvega odstavka tega člena izračuna tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU in ugotovljenimi površinami za ekstenzivne kraške pašnike za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se obtežba za KOP ali SKOP in OMD za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik izračuna tako, da se GVŽ iz četrtega odstavka tega člena deli z ugotovljenimi površinami KZU za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe.
(7) Ne glede na določbo prvega, petega in šestega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena kontrola na kraju samem, za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za KOP ali SKOP in OMD upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor.
(8) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da se najprej izračuna letne vnose dušika za posamezne vrste in kategorije živali, nato se le-te sešteje in deli z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojilih iz obrazca B1 iz točke c) četrtega odstavka 11. člena te uredbe in vsebnost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(9) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije živali iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji enačbi:
                                      LVN (kg N) = n x LKN (kg)
pri čemer je:
– LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo rejnih živali,
– n: je število GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali iz tretjega odstavka tega člena,
– LKN: je letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste ali kategorije živali iz enajstega odstavka tega člena.
(10) Za vrste ali kategorije živali, ki se redijo v turnusih, se letni vnos dušika iz enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s skupnim številom dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu navedenih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe in deli s 365.
(11) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice za katere je 105 kg.
(12) Ne glede na določbe osmega in devetega odstavka tega člena se letni vnos dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 in koeficientov GVŽ iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«.
(13) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki so jo te živali prispevale k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, izračunanem v skladu s prejšnjim odstavkom.
10. člen
(predtisk)
(1) Pred rokom za vložitev zbirne vloge in drugih zahtevkov agencija pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev predtisk in »Navodila za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2010«, ki so skupaj z obrazci dostopna tudi na spletni strani agencije.
(2) Predtisk iz prejšnjega odstavka obsega opisne podatke o kmetijskem gospodarstvu in o vključenosti GERK-a v posamezna območja ter podatke o plačilnih pravicah v skladu s 7. in 12. členom Uredbe 1122/2009/ES. Agencija pošlje te podatke nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2009 oddali zbirno vlogo. Na predtisku je stanje podatkov iz RKG na dan 17. januarja 2010 in stanje podatkov plačilnih pravic iz registra plačilnih pravic na dan 29. januarja 2010. Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so dostopni na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp z navedbo KMG-MID-a.
(3) Predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vključujejo:
a) podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva,
b) podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva,
c) podatke o KZU:
– GERK-PID,
– domače ime GERK-a,
– vrsto dejanske rabe GERK-a,
– površino GERK-a,
– podatek o povprečnem nagibu njiv, če je ta večji od 20 odstotkov,
d) podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
e) podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi »Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« z dne 15. februarja 2003 in
f) podatek o vključenosti GERK-a v območja, za katera veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (vodovarstvena območja (VVO_10), najožja vodovarstvena območja (VVO_1_10) in območje NATURA 2000 (NATURA_07)).
(4) Za predtisk ministrstvo zagotovi agenciji podatke iz prejšnjega odstavka.
2. Zbirna vloga in zahtevki
11. člen
(zbirna vloga)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev vključno z nosilci KMG – planina in KMG – skupni pašnik morajo od 8. marca do 15. maja 2010 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če:
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali imajo petletno obveznost za SKOP in KOP ter v tem letu ne uveljavljajo SKOP ali KOP,
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe in izvajajo kmetijsko dejavnost na KZU v skladu s točko c) 2. člena Uredbe 73/2009/ES in/ali na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo živali,
– so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti,
– dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodarstvom.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč in redijo samo čebele ter uveljavljajo le ukrepe iz programa na področju čebelarstva, ni treba vložiti zbirne vloge.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v predpisih, ki urejajo te ukrepe, določeno, da se za administrativno kontrolo posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz RKG ali drugih evidenc.
(4) Zbirno vlogo sestavljajo:
a) obrazec »A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: obrazec A);
b) obrazec »B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu« (v nadaljnjem besedilu: obrazec B);
c) obrazec »B1 – Oddaja/nabava živinskih gnojil« (v nadaljnjem besedilu: obrazec B1);
d) obrazec »D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino« (v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki vključuje:
– zahtevek za pomoč za stročnice;
– zahtevek za podporo za pridelovanje lupinarjev;
– zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 ali za ukrepe SKOP iz PRP 2004–2006;
– prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic;
e) obrazec »Zahtevek za dodelitev dodatkov za ovce in koze, za hmeljišča in za ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem ter dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva za leto 2010 ter zahtevek za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki za leto 2010«;
f) obrazec »G – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali« (v nadaljnjem besedilu: obrazec G);
g) obrazec »E – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – ozelenitev njivskih površin« (v nadaljnjem besedilu: obrazec E);
h) obrazec »H – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za neprezimne strniščne posevke« (v nadaljnjem besedilu: obrazec H).
(5) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazec A, obrazec B in obrazec B1, če kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska gnojila, ter prijava vseh površin in kmetijskih rastlin na obrazcu D, pa tudi sort, če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obrazec B ne izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru se ob vnosu zbirne vloge v evidenco o finančnih pomočeh zabeleži, da kmetijsko gospodarstvo ne redi živali.
(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU in/ali ekstenzivnih kraških pašnikov. V tem primeru se ob vnosu podatkov zbirne vloge v evidenco o finančnih pomočeh zabeleži da kmetijsko gospodarstvo nima KZU.
(8) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, prejemnik živilskih gnojil pa s podpisom računalniškega izpisa obrazca B1 potrdi prejem gnojil. Podatki iz tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska gnojila, in za kmetijsko gospodarstvo, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(9) Zbirna vloga vsebuje podatke, ki so potrebni za ugotovitev upravičenosti do pomoči, zlasti:
– osebne podatke nosilca kmetijskega gospodarstva;
– zahtevke za ukrepe, ki jih uveljavlja nosilec kmetijskega gospodarstva;
– podatke, ki omogočajo identifikacijo vseh KZU in ekstenzivnih kraških pašnikov, prijavljenih po GERK-ih, njihovo površino, izraženo v hektarjih na štiri decimalna mesta, njihovo lokacijo in vrsto dejanske rabe;
– podatke o plačilnih pravicah;
– izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, da je prijavil vsa KZU, da je seznanjen z zahtevami navzkrižne skladnosti ter s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja in predpisanimi sankcijami,
– izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva o prevzemu nove petletne obveznosti za izvajanje podukrepa KOP,
– izjavo nosilca, da se smejo vsi podatki iz zbirne vloge in zahtevkov uporabiti tudi za državne pomoči in za ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu.
(10) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe agencija ugotovi v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka za podukrep KOP prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se nosilec z izjavo iz šeste alinee prejšnjega odstavka z letom 2010 obveže za prevzem nove petletne obveznosti za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji. Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se izjava iz šeste alinee prejšnjega odstavka šteje za brezpredmetno.
(11) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. Na obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o govedu iz CRG po stanju na dan 1. marec 2010. Na obrazcu D nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni leta 2009 ali spomladi leta 2010, na obrazcu E pa navede kmetijske rastline, za katere uveljavlja podukrep ozelenitve njivskih površin iz PRP 2007–2013 in ki jih poseje v obdobju od 1. julija do 25. oktobra 2010.
12. člen
(vloge, ki se vložijo hkrati z zbirno vlogo)
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s PRP 2007–2013 na določeni površini uveljavljajo spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali (REJ) zaradi pojava koruznega hrošča, vložijo hkrati z zbirno vlogo tudi obrazec »Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijskookoljskih plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega hrošča«.
13. člen
(zahtevki za živali, ki niso sestavni del zbirne vloge)
(1) Zahtevek za pomoč za živali se vlaga v skladu s 16. členom Uredbe 1122/2009/ES, predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, določbami tega člena in določbami četrtega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.
(2) Zahtevek za posebno premijo za bike in vole vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu »Zahtevek za posebno premijo za bike in vole« v rokih, določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(3) Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu »Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi« v rokih, določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
14. člen
(priloge zbirne vloge)
(1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte in zbirni vlogi priloži uradne etikete, s katerimi je opremljeno seme v skladu s predpisom, ki ureja trženje semena oljnic in predivnic. Druga potrebna dokazila za konopljo (dovoljenje za gojenje konoplje in količino posejanega semena na hektar) agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 1. avgusta 2010. Če se setev konoplje izvede po 15. maju 2010, nosilci kmetijskih gospodarstev pošljejo agenciji uradne etikete, s katerimi je opremljeno seme konoplje, najpozneje do 30. junija 2010. Agencija te etikete vrne nosilcem in na njih označi, da so ji bile poslane zaradi uveljavljanja ukrepov kmetijske politike.
(2) Pri zahtevku za podporo za pridelovanje lupinarjev se podatki o vrsti lupinarjev in številu dreves oziroma grmov na hektar prevzamejo iz RKG.
(3) Pri uveljavljanju ukrepov: izravnalnih plačil za OMD, KOP za planinsko pašo ali SKOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodarstva za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik najpozneje do 30. junija 2010 pošlje agenciji »Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« in, če uveljavlja dodatek za pastirja, tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(4) Podatki iz obrazca »Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« se lahko uporabijo za sporočanje podatkov o premiku govedi. V tem primeru mora nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod tega obrazca pooblaščenemu veterinarju najpozneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.
(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2009 na določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali ukrepe SKOP ali KOP, v letu 2010 pa iste površine uporabljajo druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo zbirne vloge obrazec »F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijskookoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu«.
(6) Ne glede na 11. člen te uredbe lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, obrazce B1 vloži na agencijo najpozneje do 31. avgusta 2010.
(7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev pošljejo agenciji na način iz četrtega do šestega odstavka 8. člena te uredbe in v skladu z navodili iz prvega odstavka 8. člena te uredbe.
15. člen
(spremembe zbirne vloge)
(1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz prvega odstavka 11. člena te uredbe so mogoče do 31. maja 2010 v skladu z določbami 14. člena Uredbe 1122/2009/ES in od 1. do 9. junija 2010 z znižanjem zneskov na delovni dan za vloženo spremembo v skladu 23. in 24. členom Uredbe 1122/2009/ES. Nosilec kmetijskega gospodarstva vloži spremembe zbirne vloge na agencijo v skladu s četrtim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe.
(2) Ob upoštevanju pogojev zadevnih shem pomoči se v okviru spremembe zbirne vloge lahko dodata posamezna kmetijska parcela in ustrezen zahtevek za pomoč ali posamezno plačilno pravico, lahko pa se spremeni tudi dejanska raba ali vrsta pomoči.
(3) Ob upoštevanju rokov iz prvega odstavka tega člena ter določb 22. in 23. člena Uredbe 1122/2009/ES je nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge le, če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na izpolnjevanje pogojev za podukrep KOP/SKOP ekološko kmetovanje (EK), podukrep KOP/SKOP pokritost tal na vodovarstvenem območju (VVO), pomoč za stročnice in podporo za pridelavo lupinarjev.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo. Vlogo za spremembo kmetijske rastline je nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan vložiti vedno tudi, kadar katerokoli drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo.
(5) Kadar je agencija že obvestila nosilca kmetijskega gospodarstva o nepravilnostih v zbirni vlogi ali o svoji nameri, da izvede kontrolo na kraju samem, in kadar se pri tej kontroli odkrijejo nepravilnosti, se spremembe v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena ne odobrijo za tiste kmetijske parcele, ki jih te nepravilnosti zadevajo.
16. člen
(umik zahtevkov)
V skladu z določbo 25. člena Uredbe 1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva zahtevek za pomoč kadarkoli popolnoma ali delno umakne tako, da vlogo za umik vloži na agencijo v skladu s četrtim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe.
17. člen
(zapoznela vložitev)
Zapoznela vložitev zbirne vloge ali zahtevkov po preteku predpisanega roka za vložitev se obravnava v skladu z določbami 23. in 24. člena Uredbe 1122/2009/ES.
18. člen
(pooblaščenec za vlaganje zahtevkov)
Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vlaga pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva.
19. člen
(kmetijska svetovalna služba)
(1) Kmetijska svetovalna služba brezplačno svetuje nosilcem kmetijskih gospodarstev v zvezi z ukrepi kmetijske politike, pomaga pri izpolnjevanju zbirne vloge in drugih zahtevkov v skladu s tretjim odstavkom tega člena ter organizira in izvede elektronsko izpolnjevanje vlog vključno z vabljenjem nosilcev kmetijskih gospodarstev.
(2) Če kmetijski svetovalec po naročilu nosilca kmetijskega gospodarstva izpolnjuje zbirno vlogo ali posamezni zahtevek, je strošek dela, ki ga poravna nosilec, 12,52 eura na uro.
(3) Kmetijski svetovalec ima za opravljanje nalog iz te uredbe in nalog določenih v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, možnost vpogleda v:
– podatke iz RKG,
– podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in predhodna leta,
– podatke o individualnih mlečnih kvotah,
– podatke iz CRG,
– podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD),
– podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPŠ),
– evidence, ki se uporabljajo za navzkrižno skladnost in kontrolo SKOP in KOP,
– podatke zemljiškega katastra in
– druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, ortofoto in dejansko rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
III. KONTROLE
1. Splošno
20. člen
(kontrole)
(1) Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem se izvajajo v skladu s 26. členom Uredbe 1122/2009/ES, kontrole upravičenosti v skladu z 20. členom Uredbe 73/2009/ES in 28. do 46. členom Uredbe 1122/2009/ES, kontrole navzkrižne skladnosti pa v skladu z 22. členom Uredbe 73/2009/ES in 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Kontrole za ukrepe SKOP iz PRP 2004–2006 se izvajajo tudi v skladu z Uredbo 817/2004/ES in predpisom, ki ureja kmetijsko okoljske ukrepe iz PRP 2004–2006, kontrole za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 pa tudi v skladu z Uredbo 1975/2006/ES in predpisom, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013.
(3) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole, določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska gospodarstva, za katera je bila v tekočem letu izvedena kontrola na kraju samem, opravi dodatno preverjanje v skladu s točko C (vi) priloge 1 Uredbe 885/2006/ES za preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti (v nadaljnjem besedilu: superkontrola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že izvedene kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela posameznih kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole.
(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole navzkrižne skladnosti na kraju samem, se vsi njegovi zahtevki zmanjšajo za 25 odstotkov.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole navzkrižne skladnosti, ki se izvaja le za standard identifikacije in registracije govedi ali le za standard identifikacije in registracije drobnice, vsi njegovi zahtevki zmanjšajo za 15 odstotkov.
(6) Šteje se, da nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole iz četrtega in petega odstavka tega člena, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec kontrolorju ne dovoli izvedbe kontrole oziroma mu ne omogoči izvedbe kontrole na kraju samem.
2. Kontrole upravičenosti
21. člen
(administrativne kontrole)
Administrativne kontrole vključujejo navzkrižno preverjanje, ki se izvaja v skladu z 28. in 29. členom Uredbe 1122/2009/ES, 11. členom Uredbe 1975/2006/ES za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, ter 67. in 68. členom Uredbe 817/2004/ES za ukrepe SKOP iz predpisa, ki ureja kmetijskookoljske ukrepe iz PRP 2004–2006. Agencija pri izvajanju administrativnih kontrol preverja podatke iz zbirnih vlog in drugih zahtevkov ter predpisanih prilog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državnih organov, in sicer:
– podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK-ih iz RKG-ja;
– podatke o lokaciji nasadov trte za drugo rabo glede na predpis, ki določa vinogradniška območja v Republiki Sloveniji;
– podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izplačilo plačilnih pravic glede na podatke iz registra plačilnih pravic;
– pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin se preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ na kmetijskem gospodarstvu za leto 2010 tako, kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu pri čemer se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa podatki iz obrazca B;
– zahtevke za posebno premijo za bike in vole glede na podatke iz CRG;
– zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na podatke iz CRG in podatke o individualnih mlečnih kvotah po stanju na dan 1. april 2010;
– zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva glede na podatke o individualnih mlečnih kvotah po stanju na dan 1. april 2010 in podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi »Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« z dne 15. februarja 2003;
– pri zahtevkih za ukrep podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem se izpolnjevanje pogojev preverja glede na podatke o ugotovljenih površinah iz zbirne vloge za leto 2009;
– zahtevek za dodelitev dodatka na plačilne pravice iz naslova razvezave neposrednega plačila na površino hmeljišča glede na ugotovljene površine hmelja v obdelavi iz zbirnih vlog za referenčno obdobje 2007–2008;
– zahtevke za dodelitev dodatka na plačilne pravice iz naslova razvezave premij in dodatnih premij za ovce in koze glede na odobrene premije in dodatne premije za ovce in koze iz referenčnega obdobja 2007–2008;
– obtežbo za zahtevke KOP in SKOP glede na podatke iz CRG, obrazca B, obrazca D in »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« v skladu z 9. členom te uredbe;
– zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz »Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« z dne 15. februarja 2003, podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz predpisa, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
– posamezne zahtevke za KOP glede na podatke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_08), evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_07), evidence osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju NATURA 2000 (VTR_07) in evidence najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1_10) glede na stanje na dan 1. december 2009;
– posamezne zahtevke za SKOP glede na podatke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_06), evidence zavarovanih območij (KZO-10_06, KZO-15_06, KZO-20_06), evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih območij za ukrep ohranjanja posebnih traviščnih habitatov (HAB_06) in evidence najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1-PRP_06) glede na stanje na dan 1. december 2009;
– zahtevke za integrirano in ekološko pridelavo glede na evidenco pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– zahtevke za ukrepe KOP in SKOP glede na evidenco izobraževanj;
– dovoljenja uporabnikom blata iz čistilnih naprav glede na podatke o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda Ministrstvo za okolje in prostor;
– podatke iz zahtevkov, če to zahtevajo predpisi, glede na evidenco o finančnih podporah in evidenco inšpekcijskega nadzora RKG;
– ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov kmetije glede na podatke iz centralnega registra prebivalcev;
– podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslovnega registra Slovenije.
22. člen
(kontrole na kraju samem)
(1) Pri kontrolah na kraju samem se upoštevajo načela iz 26. in 27. člena Uredbe 1122/2009/ES ter 14. člena Uredbe 1975/2006/ES za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013.
(2) Pred začetkom kontrole na kraju samem za posamezno kmetijsko gospodarstvo se kontrolor seznani z razlogi za izbiro kmetijskega gospodarstva v vzorec za kontrolo in z rezultati morebitnih istovrstnih kontrol na tem kmetijskem gospodarstvu, ki jih je v tekočem in predhodnem letu izvedla agencija, ministrstvo ali Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
(3) Kontrole na kraju samem iz te uredbe se, če je mogoče, izvajajo hkrati.
(4) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu z 41. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in, če je mogoče, hkrati tudi za namene, določene v:
– Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (ES) št. 499/2004 z dne 17. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 glede roka in vzorca za poročanje v sektorju govedi (Besedilo velja za EGP) (UL L št. 80 z dne 18. 3. 2004, str. 24);
– Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z dne 12. 10. 2006, str. 3);
– Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (ES) št. 759/2009 z dne 19. avgusta 2009 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 215 z dne 20. 8. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu Uredba 21/2004/ES);
– predpisu, ki ureja ukrepe SKOP iz PRP 2004–2006, in
– predpisu, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013.
(5) Po zaključenem tretjem obdobju vlaganja zahtevkov za posebno premijo in dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, določenem v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se za govedo, ki v času kontrole na kraju samem še ni bilo v zahtevku, preveri ali je bil zahtevek za posamezno žival vložen v katerem od treh obdobji. Če je bil vložen po kontroli na kraju samem, se za to žival upoštevajo tudi ugotovitve kontrole na kraju samem in ob morebitnih nepravilnostih se uporabijo znižanja in izključitve iz 65. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(6) Agencija ugotovitve kontrol na kraju samem za živali pošlje tudi v CRG in CRD.
(7) Pri izvajanju kontrol za ukrepe kmetijske politike za govedo in kontrol za navzkrižno skladnost se za posamezna kmetijska gospodarstva uporabijo tudi podatki o nadzoru, ki ga izvedejo uradni veterinarji Veterinarske uprave Republike Slovenije in podatki o nadzoru, ki ga izvede inšpektorat. Podatke o kršitvah Uredbe 1760/2000/ES, ki jih ugotovijo uradni veterinarji Veterinarske uprave Republike Slovenije ali inšpektorat, agencija prevzame iz evidence, ki jo vodi Sektor za identifikacijo in registracijo živali na ministrstvu.
23. člen
(obseg in izbira vzorca za kontrolo na kraju samem)
(1) Obseg kontrol na kraju samem se določi v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES. Za ukrep KOP in OMD se obseg kontrol na kraju samem določi v skladu z 12. členom Uredbe 1975/2006/ES in za ukrep SKOP v skladu z 69. členom Uredbe 817/2004/ES in PRP 2004–2006.
(2) Če je v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES mogoča izbira med dvema predpisanima obsegoma kontrol na kraju samem, je skupno število teh kontrol najmanj:
– 20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom Uredbe 73/2009/ES;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebno premijo za bike in vole;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podporo za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem in
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin.
(3) Kontrola iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka vključuje kontrolo vseh govedi na kmetijskem gospodarstvu.
(4) Kontrola izpolnjevanja 50 odstotkov ohranitve kmetijske dejavnosti izražene v GVŽ za kmetijska gospodarstva iz šeste alinee drugega odstavka tega člena, vključuje preverjanje števila živali za kategorije živali iz 14. člena Uredbe 1120/2009/ES.
(5) Vzorec za kontrolo na kraju samem se izbere v skladu z 31. členom Uredbe 1122/2009/ES. Dejavnike za izbiro vzorca kmetijskih gospodarstev za kontrolo na kraju samem in postopke kontrol določi agencija v soglasju z ministrstvom. Pri analizi tveganja za izbiro vzorca kmetijskih gospodarstev za kontrolo na kraju samem se prednostno upoštevajo dejavniki, pri katerih je bilo v predhodnem letu ugotovljenih največ kršitev.
(6) Ugotovitve administrativne kontrole iz šestega odstavka 35. člena te uredbe se uporabi tudi za kontrolo pravočasnosti priglašanja dogodkov v CRG pri kmetijskih gospodarstvih iz druge in tretje alinee drugega odstavka tega člena.
24. člen
(daljinsko zaznavanje)
(1) Kontrola površin na kraju samem se v določenem obsegu izvede z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje fotointerpretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih narejenih iz satelitskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugotavljanja vrste dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin.
(3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali površine zahtevkov na posameznem GERK-u, je treba za zadevni GERK opraviti hiter terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z daljinskim zaznavanjem. Kontrolor o izvedbi hitrega terenskega ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca kmetijskega gospodarstva in opravi ogled brez njegove navzočnosti.
(4) V okviru hitrega terenskega ogleda iz prejšnjega odstavka kontrolor na kraju samem lahko:
– ugotavlja vrsto dejanske rabe oziroma vrsto kmetijske rastline,
– z GPS napravo locira posamezne točke znotraj GERK-a, meri in locira posamezne daljice GERK-a ali meri in locira posamezne daljice poljine.
(5) Če kontrolor pri hitrem terenskem ogledu ugotovi, da so potrebne meritve površine ali dodatno preverjanje, nadaljuje kontrolo zadevnega GERK-a ob prisotnosti nosilca kmetijskega gospodarstva na tradicionalni način, kot je določeno v prvem odstavku 22. člena ter 25. in 26. členu te uredbe.
25. člen
(zapisnik o kontroli)
(1) Vse ugotovitve kontrol na kraju samem se v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES ter 13. členom Uredbe 1975/2006/ES navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole. Če je pri kontroli navzoč pooblaščenec, mora biti zapisniku o kontroli priloženo pooblastilo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti oziroma ni bila ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba GERK-a, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva v zapisniku o kontroli ni potreben.
(3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem, ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je sestavni del zapisnika tudi grafični podatek o GERK-u vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Če se pri kontroli na kraju samem za posamezen GERK ugotovi neujemanje s prijavo na zbirni vlogi, ki je v neskladju z določbami predpisa, ki ureja RKG, se v skladu z ugotovitvami kontrole izvede sprememba GERK-a v RKG.
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka agencija podatke iz zapisnika o kontroli v elektronski obliki pošlje pristojnim upravnim enotam, ki spremembe GERK-ov po uradni dolžnosti vnesejo v RKG, tudi če se je po kontroli na kraju samem del GERK-a ali celoten GERK prenesel na drugo kmetijsko gospodarstvo. Podpisani zapisniki so arhivirani na agenciji.
(6) Če je po kontroli na kraju samem izvedena še superkontrola na kraju samem za preveritev izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen ukrep upoštevajo ugotovitve obeh kontrol, razen pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK-a, pri katerih se upošteva ugotovitev zadnje izvedene kontrole.
(7) Če je po kontroli na kraju samem izvedena še superkontrola na kraju samem za izpolnjevanje zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, se v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti upoštevajo ugotovitve obeh kontrol.
(8) Če sta za kontrolo na kraju samem skladiščnih kapacitet za organska gnojila izvedeni dve kontroli, eno izvede kontrolor, drugo pa pristojni inšpektorat, se upošteva ugotovitev inšpektorata.
(9) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem na posameznem GERK-u ugotovi kmetijsko zemljišče, ki je v uporabi drugega kmetijskega gospodarstva v zapisnik o kontroli v rubriko »ugotovljena raba« navede šifro »9111«, v rubriko »kmetijska rastlina (KRMS)« pa šifro »888«.
(10) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem na posameznem GERK-u ugotovi površino, ki ni KZU ali ni v kmetijski rabi, v zapisnik o kontroli v rubriko »ugotovljena raba« navede šifro »9999«, v rubriko »kmetijska rastlina (KRMS)« pa šifro »000«.
(11) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem na posameznem GERK-u ugotovi površino, za katero ni mogoče opredeliti kmetijske rastline iz »Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči«, v zapisnik o kontroli v rubriko »kmetijska rastlina (KRMS)« navede šifro »000«.
(12) Podatki o prijavljeni, izmerjeni in ugotovljeni površini se v zapisniku o kontroli navajajo v hektarjih na dve decimalki tako, da se tretje in četrto decimalno mesto odrežeta.
26. člen
(ugotovitev površin na kraju samem)
(1) Ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 34. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG.
(2) Metode merjenja in tolerance meritev površin iz prejšnjega odstavka so določene v predpisu, ki določa metode merjenja zemljišč in tolerance meritev.
27. člen
(preverjanje THC pri konoplji)
Za preverjanje vsebnosti THC v konoplji je pristojna agencija.
28. člen
(časovni razpored kontrol na kraju samem)
(1) Kontrole zahtevkov za posebno premijo za bike in vole ter zahtevkov za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izvedejo najpozneje do 15. aprila 2011.
(2) Kontrole zahtevkov na površino za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe se izvedejo do žetve oziroma neposredno po žetvi, vendar najpozneje do 15. oktobra 2010.
(3) Kontrole ukrepov za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva se izvedejo najpozneje do 15. oktobra 2010.
(4) Kontrole ukrepov za zahtevke pri podukrepu KOP – ozelenitev njivskih površin se izvedejo v obdobju od 15. novembra 2010 do 15. februarja 2011.
(5) Kontrole navzkrižne skladnosti se izvajajo vse leto v času, ki je primeren za izvedbo kontrole posameznih zahtev oziroma standardov navzkrižne skladnosti.
29. člen
(kontrole v klavnicah)
(1) Kontrole na kraju samem v zvezi s posebno premijo za bike in vole se v skladu s prvim odstavkom 43. člena Uredbe 1122/2009/ES izvedejo v najmanj 30 odstotkov vseh klavnic izbranih na podlagi analize tveganja. Kontrole zajemajo vzorec petih odstotkov skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem.
(2) Kontrole na kraju samem v klavnicah zajemajo tudi fizične preglede postopkov zakola, izvedene na dan te kontrole na podlagi vzorca. V izbranih klavnicah se na dan zakola preveri pet odstotkov zaklanih živali tistega dne.
(3) Kontrole iz prvega odstavka tega člena obsegajo:
– preglede dokumentov (kopije dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje ter razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali drugih ustreznih dokumentov o zakolu živali v klavnici, iz katerih morajo biti razvidni: firma, sedež in identifikacijska številka klavnice, identifikacijska številka živali, klavna številka, če obstaja, in datum zakola) in
– primerjavo s podatki v CRG.
(4) Kontrole iz drugega odstavka tega člena preverjajo:
– ali se podatki o živali ustrezno prepišejo iz potnega lista v evidence klavnice,
– ali je zagotovljena sledljivost živali na klavni liniji in se ustrezen podatek o teži živali iz tehtnice zabeleži na pravilno žival in pravilno zapiše v evidence klavnice.
3. Kontrole in način izračuna za posebne podpore
30. člen
(kontrola zahtevkov za posebne podpore)
(1) Za kontrole zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se smiselno uporabljajo določbe 20. do 25. člena te uredbe in se izvedejo pred izplačilom zahtevkov za posebne podpore.
(2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca kmetijskih parcel v skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi vsaj en GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(3) Za ukrep podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem se kontrola izpolnjevanja pogoja v zvezi s travinjem izvede tudi na kraju samem, in sicer hkrati kot kontrola površin v skladu s peto alineo drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(4) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, se kontrola na kraju samem izvede v sklopu kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2009/2010 v skladu s četrto alineo drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(5) Kontrolo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije o povprečni mlečnosti kmetijskega gospodarstva za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi izvede agencija na Kmetijskem inštitutu Slovenije za izbran kontrolni vzorec.
31. člen
(izračuni za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)
(1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, na posameznem kmetijskem gospodarstvu se preveri tako, da se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami KZU in primerja z GVŽ iz drugega odstavka tega člena. Če je zgornja meja obtežbe presežena, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(2) GVŽ se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(3) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje deleža ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi zavrne in zanj se ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(4) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, ter je na zahtevku ali na vseh zahtevkih več živali, kolikor jih je na tem kmetijskem gospodarstvu v čredi, namenjeni reji telet za prirejo mesa, se v skladu s prvim odstavkom 63. člena Uredbe 1122/2009/ES število zahtevanih živali zniža do števila živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Zahtevki za živali, ki spadajo v čredo krav molznic, se zavrnejo in zanje se ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Število krav molznic in število krav, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, se določi po postopku, določenem v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za posamezno kmetijsko gospodarstvo upošteva povprečno število krav iz CRG na pet datumov iz drugega odstavka tega člena.
(6) Za živali iz zahtevka, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, in ne izpolnjujejo pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se uporabijo znižanja in izključitve pomoči, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
32. člen
(izračuni dodatnega plačila za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva)
Če se za kmetijsko gospodastvo, ki vloži zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, pri kontrolah ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.
33. člen
(izračuni podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem)
(1) Za podporo za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem se obtežba z živino izračuna z upoštevanjem staleža goveda, drobnice in konj na kmetijskem gospodarstvu ter koeficientov GVŽ iz obrazca »B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu« za leto 2009 in podatkov o ugotovljenih površinah KZU iz obrazca »D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino« za leto 2009.
(2) Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za podporo za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem, pri kontrolah ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.
4. Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo
34. člen
(kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo)
(1) Agencija za preverjanje izpolnjevanja določb iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje (v nadaljnjem besedilu: navzkrižna skladnost), uporablja administrativni kontrolni sistem po tej uredbi.
(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skladnost, morajo poslati agenciji podatke o kršitvah v skladu z medsebojnim sporazumom.
(3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi neizpolnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah iz prejšnjega odstavka.
(4) Kadar se pri kontroli posebne premije za bike in vole ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za posebno premijo za bike in vole ne upošteva, pač pa se upošteva pri drugih shemah pomoči.
(5) Kadar se pri kontroli ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi ne upošteva, pač pa se upošteva pri drugih shemah pomoči.
(6) Neskladnost ugotovljena pri izvajanju kontrole navzkrižne skladnosti iz tega člena, se upošteva pri odločanju o zahtevkih, ki so vloženi v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.
35. člen
(kontrola navzkrižne skladnosti)
(1) Kontrola navzkrižne skladnosti se izvaja v skladu s 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, in za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 tudi v skladu z 19. do 21. členom Uredbe 1975/2006/ES ter za KOP tudi v skladu s predpisom, ki ureja minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Obseg kontrol navzkrižne skladnosti na kraju samem se izvaja v skladu s 50. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(3) Vzorec kmetijskih gospodarstev za kontrolo navzkrižne skladnosti na kraju samem izbere agencija na podlagi analize tveganja v skladu z 51. členom Uredbe 1122/2009/ES in 21. členom Uredbe 1975/2006/ES.
(4) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo naslednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_10), najožja vodovarstvena območja (VVO_1_10), območje NATURA 2000 (NATURA_07), podatki iz obrazca B in iz CRG, podatki iz obrazca B1, podatki iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«, podatki o površini KZU iz obrazca D, podatki o uporabi blata iz čistilnih naprav iz obrazca A in podatki o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda Ministrstvo za okolje in prostor.
(5) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili se izvedejo za vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo živali in/ali nabavljajo ali oddajajo živinska gnojila. Izračun letnega vnosa dušika se izvede po postopku iz osmega odstavka 9. člena te uredbe.
(6) Administrativne kontrole pravočasnosti priglašanja dogodkov v CRG se izvedejo za vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo govedo.
(7) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za pravočasnost priglašanja dogodkov v CRD in CRPŠ se izvedejo v okviru izbranega vzorca.
(8) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za leto 2010 se kontrolira za obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010.
(9) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za leto 2011 se kontrolira za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.
(10) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za obdobje iz osmega odstavka, ministrstvo na dan 30. septembra 2010 posreduje agenciji za celotni kontrolni vzorec kmetijskih gospodarstev iz šestega in sedmega odstavka tega člena.
(11) Ne glede na predpis, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, se za živali, za katere ni bil podan zahtevek za posebno premijo za bike in vole ali dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2009, ugotovljena neskladnost zaradi nepravočasne priglasitve dogodkov v CRG, ki se ugotovi v letu 2010 za obdobje od 1. oktobra 2009 do uveljavitve te uredbe, oceni s stopnjo kršitve nič točk.
(12) Ne glede na predpis, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, se za živali za katere je bil podan zahtevek za posebno premijo za bike in vole ali dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2009, ugotovljena neskladnost zaradi nepravočasne priglasitve dogodkov v CRG, ki se ugotovi v letu 2010 za obdobje od 1. oktobra 2009 do uveljavitve te uredbe, oceni s stopnjo kršitve nič točk, le v primeru če je ta neskladnost ugotovljena izven obdobja obvezne reje iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(13) Ne glede na predpis, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, se ugotovljena neskladnost zaradi nepravočasne priglasitve dogodkov v CRD in CRPŠ, ki se ugotovi v letu 2010 za obdobje od 1. oktobra 2009 do uveljavitve te uredbe, oceni s stopnjo kršitve nič točk.
36. člen
(male kršitve)
(1) Male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve govedi v CRG, drobnice v CRD in prašičev v CRPŠ, agencija ugotavlja z administrativno kontrolo podatkov v CRG, CRD in CRPŠ.
(2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz prejšnjega odstavka ni potrebno posebej obveščati.
(3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor ugotavlja pri kontroli na kraju samem in jih navede v zapisnik o kontroli na kraju samem. Če nosilec kmetijskega gospodarstva malo kršitev odpravi v času kontrole na kraju samem, kontrolor to navede v zapisnik. Če pa mala kršitev ni odpravljena v času kontrole na kraju samem, jo je nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan odpraviti in poslati agenciji dokaze o odpravi le-te v roku 15 dni od dneva, ko je bil z zapisnikom obveščen o mali kršitvi.
(4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija kontrolira administrativno z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje agenciji. Kot dokazi iz tega odstavka štejejo kopije listin ali izjave zavezanca, iz katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena.
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov o odpravi male kršitve, se ta kršitev ne šteje več za malo kršitev.
IV. IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE
37. člen
(neprijava vseh KZU)
(1) V zvezi z neprijavo vseh KZU se uporabljajo določbe 55. člena Uredbe 1122/2009/ES in te uredbe.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ni prijavil vseh KZU iz drugega odstavka 8. člena te uredbe in je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot tri odstotke in ne več kot 20 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek.
(3) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za dva odstotka. Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke.
38. člen
(ugotovitve v zvezi z upravičenostjo)
(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vlaga zahtevek na KZU ali kmetijski rastlini, pri kateri zadevni zahtevek ni mogoč, se tak zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin. Določba tega odstavka se ne uporablja, če je to neskladje ugotovljeno šele s kontrolo na kraju samem.
(2) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površine, določene v prvem odstavku 7. člena te uredbe, se zavrnejo in ta površina se ne šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin.
(3) Če zahtevku niso priložene zahtevane priloge oziroma ustrezna dokazila, ali če niso priložene po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, se zahtevek zavrže.
(4) Če je ugotovljena površina na posamezni kmetijski parceli iz zbirne vloge manjša od površine, določene v prvem odstavku 7. člena te uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na tej kmetijski parceli ter se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Če je nosilec kmetijskega gospodarstva za GERK-e, prijavljene na zbirni vlogi, vložil predlog ali več predlogov za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: predlog za spremembo rabe) v skladu s predpisom, ki ureja RKG, in je bil predlog za spremembo rabe delno ali v celoti zavrnjen najpozneje do 10. oktobra 2010, se površina, za katero je bil predlog za spremembo rabe zavrnjen, ne šteje kot ugotovljena KZU in se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES. Površina znotraj GERK-a prijavljenega na zbirni vlogi, za katerega je bil predlog za spremembo rabe delno ali v celoti zavrnjen, se ugotovi na podlagi stanja v RKG, po tem ko je upravna enota po uradni dolžnosti izbrisala GERK ali del GERK-a. Podatke iz tega odstavka ministrstvo posreduje agenciji najpozneje do 15. oktobra 2010.
(6) Znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES, 16. člena Uredbe 1975/2006/ES in 70. člena Uredbe 817/2004/ES, se upoštevajo v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se znižanja in izključitve ne upoštevajo.
(7) Za prekrivajoče GERK-e ni mogoče uveljavljati zahtevkov in to zemljišče se ne upošteva kot KZU.
(8) Znižanja in izključitve iz 65. člena Uredbe 1122/2009/ES se uporabljajo ločeno za posebno premijo za bike in vole in dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi.
(9) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni do plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne umaknejo zahtevkov in zemljišč, se za zavrnjeno površino zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v skladu z 58. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007–2013 v skladu s 16. členom Uredbe 1975/2006/ES in pri ukrepih SKOP v skladu s prvim odstavkom 70. člena Uredbe 817/2004/ES.
39. člen
(namerne kršitve)
(1) Če agencija v postopku iz petega odstavka prejšnjega člena te uredbe ali po opravljeni kontroli na kraju samem ali na podlagi pravnomočne odločbe inšpektorata ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva, ki jo je podal na predlogu za spremembo rabe na GERK-u, prijavljenem na zbirni vlogi, popolnoma napačna, se navedena kršitev ne glede na šesti odstavek prejšnjega člena te uredbe, šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. členom Uredbe 1975/2006/ES.
(2) Izjava nosilca kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka je popolnoma napačna, če agencija ugotovi, da več kot 80 odstotkov površine znotraj enega GERK-a, za katero je nosilec oddal predlog za spremembo rabe, ni KZU ali ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina večja od tehnične tolerance GERK-a, na katerem je bil vložen predlog za spremembo rabe, določene v predpisu, ki ureja metode merjenja zemljišč in tolerance meritev.
(3) Če se pri kontroli na kraju samem, za živali, v zvezi s katerimi je bil oddan zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2010, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogoja o pasmi živali, ki je določen v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu in je bilo za zadevne živali enako ugotovljeno pri vsaj eni od kontrol na kraju samem v letih 2007–2009, se to šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabljajo znižanja in izključitve plačil v skladu s četrtim odstavkom 65. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(4) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih kršitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pa agencija lahko kadarkoli med postopkom ugotovi druge primere namerne kršitve. Če agencija kadarkoli med postopkom obravnave zahtevka in po predhodnem opozorilu na odpravo točno določenih nepravilnosti, navedenih v zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu na razjasnitev dejanskega stanja ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje predpisov, glede izpolnjevanja pogojev za določen zahtevek za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali glede zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, nosilcu pa ne uspe dokazati nasprotnega, se uporabijo znižanja in izključitve za površine iz 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16., 18. in 31. člena Uredbe 1975/2006/ES, za živali iz četrtega odstavka 65. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17. in 18. člena Uredbe 1975/2006/ES in za navzkrižno skladnost iz 72. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 23. členu Uredbe 1975/2006/ES.
V. SKUPNE DOLOČBE
40. člen
(višja sila in izjemne ter naravne okoliščine)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino, oziroma živali za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali obveznosti glede obdobja obvezne reje za krave, za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom upravičenih živali, ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v desetih delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnjevanje obveznosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka sporoči agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna dokazila.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadomestitev živali, v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007–2013 zaradi pogina živali zaradi bolezni, sporoči agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna dokazila.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadomestitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev minimalne obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu pri ukrepih SKOP zaradi naravnih okoliščin iz 67. člena Uredbe 1122/2009/ES sporoči agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna dokazila.
41. člen
(nadzor nad izvajanjem ukrepov)
(1) Če kmetijski inšpektor ugotovi kršitev, ki se nanaša na ukrepe pošlje agenciji dokončno odločbo v roku 14 dni.
(2) Če se kršitve, ugotovljene v odločbi iz prejšnjega odstavka, nanašajo tudi na neskladnost podatkov v RKG, kmetijski inšpektor pošlje odločbo tudi pristojni upravni enoti.
42. člen
(povrnitev neupravičenih plačil in neupravičenih plačilnih pravic)
(1) Neupravičeno izplačane zneske mora nosilec kmetijskega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, agencija v skladu s 5a. členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan znesek, ki brez obresti ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila.
(3) Neupravičeno dodeljene plačilne pravice agencija nosilcu kmetijskega gospodarstva odvzame in vrne v nacionalno rezervo v skladu s prvim odstavkom 81. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je bil nosilcu kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen 50 eurov ali manj.
(5) Pri odvzemu neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic se morebitni dodatki na plačilne pravice na novo preračunajo v skladu s tretjim odstavkom 81. člena Uredbe 1122/2009/ES.
43. člen
(roki za izdajo odločb)
(1) Odločbe za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki, odločbe za pomoč za stročnice, odločbe za dodatno plačilo za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva in odločbe za podporo za pridelovanje lupinarjev se izdajo najpozneje do 30. aprila 2011.
(2) Odločbe za posebno premijo za bike in vole in odločbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 15. junija 2011.
(3) Odločbe o izravnalnih plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in odločbe za ukrepe za kmetijskookoljska plačila se izdajo najpozneje do 30. junija 2011.
44. člen
(poročanje)
(1) Agencija poroča Komisiji v skladu s 84. členom Uredbe 1122/2009/ES in 34. členom Uredbe 1975/2006/ES.
(2) Poročila iz prejšnjega odstavka agencija predhodno pošlje ministrstvu v pregled. Agencija mora pripombe ministrstva v poročilu upoštevati.
(3) Za poročanje v skladu s 34. členom Uredbe 1975/2006/ES agencija pošlje ministrstvu ustrezna poročila najpozneje do 30. junija 2010.
45. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
46. člen
(priloge)
Obrazci, ki jih določa ta uredba, in šifranti, so kot priloga 2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani agencije.
VI. KONČNA DOLOČBA
47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-7/2010/5
Ljubljana, dne 4. marca 2010
EVA 2009-2311-0066
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik