Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2009 z dne 18. 5. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2009 z dne 18. 5. 2009

Kazalo

1780. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, stran 5248.

Na podlagi devetega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa:
– vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: proizvodne naprave OVE), ki lahko prejemajo podpore,
– razvrstitev proizvodnih naprav OVE, ki lahko prejemajo podpore po tej uredbi, v velikostne razrede,
– podrobnejšo opredelitev podpor,
– način določanja referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz OVE,
– način določanja cen za zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene v proizvodnih napravah OVE,
– način določanja višine podpor, ki se izvajajo kot finančna pomoč za tekoče poslovanje proizvodnih naprav OVE,
– pogoje za pridobitev podpore,
– način pridobitve podpore,
– način prejemanja podpor ter druga vprašanja, povezana s podporami električni energiji, proizvedeni iz OVE.
(2) Na podlagi te uredbe se lahko dodelijo podpore električni energiji, proizvedeni iz OVE v proizvodnih napravah OVE, pri katerih nazivna električna moč proizvodne naprave ne presega 125 MW.
(3) Če se električna energija proizvaja v kombiniranih ali hibridnih proizvodnih napravah, se lahko električni energiji, proizvedeni iz OVE, dodelijo podpore po tej uredbi, če del nazivne električne moči, ki odpade na proizvodnjo električne energije iz OVE, ne presega nazivne električne moči 125 MW.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Energetskem zakonu, poleg tega pa imajo še naslednji pomen:
– bioplin je mešanica ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov v sledeh, ki nastajajo pri nadzorovani anaerobni razgradnji goriv biološkega izvora iz priloge V;
– biološko razgradljivi odpadki so anaerobno ali aerobno razgradljivi odpadki;
– bruto proizvedena električna energija proizvodne naprave je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo. Električna energija, porabljena za obratovanje same naprave, se ne odšteje od bruto proizvedene električne energije;
– enočrtna shema je shema proizvodne naprave, ki povezuje večfazne povezave z eno črto;
– fosilno gorivo je gorivo, ki je pridobljeno iz rudninskih zalog, ne glede na to, ali se uporabi v prvotni sestavi ali predelano;
– hibridna proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki uporablja kombinacijo različnih tehnologij za pretvorbo ene ali več vrst primarne energije v električno energijo;
– kombinirana proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki poleg energentov fosilnega izvora uporablja tudi obnovljive vire energije;
– koristna izraba toplote je toplota, ki bi se, če je ne bi izkoriščali iz proizvodne naprave OVE za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po ogrevanju, hlajenju ali tehnologiji, zagotavljala z drugimi viri. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje pa je povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju, hladu ali tehnologiji;
– lastna raba proizvodne naprave je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave;
– lastni odjem je neto proizvedena električna energija, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave;
– nazivna električna moč naprave s soproizvodnjo električne energije in koristne toplote je najvišja trajna neto električna moč naprave v proizvodnji, ko proizvodna naprava ne izpušča v okolje neizrabljene odpadne toplote (toplota dimnih plinov, sevalne izgube in druge toplotne izgube, povezane z normalnim delovanjem proizvodne naprave, se ne štejejo kot neizrabljena odpadna toplota);
– nazivna moč proizvodne naprave je najvišja trajna neto električna, mehanska oziroma toplotna moč, s katero lahko naprava brez časovnih omejitev normalno obratuje. Nazivno moč določa proizvajalec naprave ali je določena s prevzemnimi meritvami naprave po dokončani gradnji. Pri nazivni električni moči proizvodne naprave se upošteva neto električna moč. Pri proizvodnih napravah na lesno biomaso se upošteva nazivna električna moč naprave s soproizvodnjo električne energije in koristne toplote;
– neto proizvedena električna energija proizvodne naprave je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne glede na to, ali gre za lastni odjem ali električno energijo, oddano v javno omrežje. Pri neto proizvedeni električni energiji se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene električne energije na sponkah generatorjev ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo;
– nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, ki je začela redno proizvajati električno energijo po 12. 7. 2008;
– obdobje poročanja je obdobje obratovanja proizvodne naprave OVE, v katerem se ugotavlja proizvedena količina električne energije iz OVE, za katero so prejeta potrdila o izvoru. Obdobje poročanja za proizvodne naprave OVE, ki prejemajo podpore po tej uredbi, je eno leto;
– osnovni energent je osnovno gorivo, ki ustreza opredelitvi obnovljivih virov energije in ga proizvodna naprava OVE uporablja. Drugo gorivo, predvsem fosilnega izvora, se lahko uporablja le omejeno ob zagonu naprave oziroma za podporo delovanju. Električna energija, ki ustreza deležu drugega goriva fosilnega izvora, se ne šteje za energijo, proizvedeno iz OVE;
– prejemnik podpore je imetnik odločbe o dodelitvi podpore, ki na podlagi pogodbe o zagotavljanju podpore prejema za proizvedeno električno energijo podporo po tej uredbi;
– pretežno nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka redne proizvodnje električne energije do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let;
– proizvedena električna energija, oddana v javno omrežje, je neto proizvedena električna energija, ki je oddana v javno omrežje na ustreznem prevzemno-predajnem mestu;
– proizvodna naprava je sklop opreme in napeljav, ki pretvarja druge vrste energije v električno energijo in lahko samostojno obratuje. Če je proizvodna naprava sestavljena iz več omenjenih sklopov in če je odjem proizvedene električne energije skupen za vse sklope, se taki sklopi štejejo za eno proizvodno napravo. O tem, kaj se šteje za proizvodno napravo, ob nejasnostih, upoštevajoč tehnično dokumentacijo, zaporedje gradnje in obratovanje proizvodne naprave, odloči Agencija za energijo pri izdaji deklaracije za proizvodno napravo ali odločbe o dodelitvi podpore;
– referenčna tržna cena energije je napoved cene električne energije in drugih energentov na energetskem trgu, ki jo na podlagi dvanajstega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08) objavlja Agencija za energijo;
– sosežig je kurjenje več vrst goriva v isti proizvodni napravi istočasno, in sicer goriva fosilnega izvora in lesne biomase. Po tej uredbi sta dve vrsti proizvodnih naprav s sosežigom, in sicer sosežig, pri katerem delež lesne biomase ne preseže 5% celotne energije, dovedene z gorivom, ter sosežig v proizvodnih napravah, pri katerih je delež lesne biomase večji od 5%. Za prvo vrsto sosežiga se šteje, da proizvodnih naprav, ki uporabljajo fosilne energente, zaradi sosežiga lesne biomase ni treba obnoviti in niso potrebna večja dodatna vlaganja;
– substrat so biološko razgradljive snovi za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu;
– subvencije po tej uredbi so prejete državne pomoči, kot so opredeljene v 2. členu Zakona o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP) (Uradni list RS, št. 37/04);
– upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore.
3. člen
(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE)
(1) Določbe te uredbe se nanašajo na proizvodne naprave OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje obnovljive vire energije:
a) energetski potencial vodotokov,
b) vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem,
c) sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah s fotovoltaiko,
d) geotermalno energijo,
e) energijo, pridobljeno iz biomase, opredeljene v točkah A 1, A 2, in A 3 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,
f) energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase, opredeljene v točkah B 1, B 2, ter biološko razgradljivih odpadkov, opredeljenih v točkah C 1 in C 2 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,
g) energijo, pridobljeno iz odlagališčnega plina,
h) energijo, pridobljeno iz plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav odpadnih voda iz točke C 3 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,
i) energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk C 1, C 2, C 3 in C 4 priloge V, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so do podpor lahko upravičene tudi proizvodne naprave OVE, ki uporabljajo druge vire, ki ustrezajo opredelitvi obnovljivih virov energije iz Energetskega zakona in niso zajeti s prejšnjim odstavkom te uredbe, pri čemer o dodelitvi podpore odloča Agencija za energijo na podlagi podatkov iz vloge za vsak primer posebej.
(3) Agencija za energijo v skladu z metodologijo iz 25. člena te uredbe objavi, kateri podatki so potrebni za vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za primere, ki se obravnavajo posebej.
4. člen
(velikostni razredi proizvodnih naprav OVE)
Glede na nazivno električno moč se proizvodne naprave OVE po tej uredbi delijo na te velikostne razrede:
1. mikro: nazivne električne moči manjše od 50 kW,
2. male: nazivne električne moči manjše od 1 MW,
3. srednje: nazivne električne moči od 1 MW do vključno 10 MW,
4. velike: nazivne električne moči nad 10 MW do vključno 125 MW,
5. proizvodne naprave OVE nazivne električne moči 125 MW in več.
5. člen
(opredelitev podpor)
(1) Podpore so finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah OVE, če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za zanjo mogoče doseči na trgu z električno energijo.
(2) Podpore električni energiji iz proizvodnih naprav OVE so:
– zagotovljeni odkup električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). Na podlagi te podpore center za podpore ne glede na ceno električne energije na trgu odkupi vso prevzeto neto proizvedeno električno energijo, za katero je proizvodna naprava OVE prejela potrdila o izvoru, po zagotovljenih cenah električne energije, določenih s to uredbo;
– finančna pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalna podpora). Ta podpora se dodeli neto proizvedeni električni energiji, za katero je prejeto potrdilo o izvoru in ki jo proizvajalci električne energije iz OVE prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem, pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je za to električno energijo mogoče doseči na trgu z električno energijo.
(3) Na način iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko prejemajo podpore proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW. Za te proizvodne naprave med trajanjem pogodbe o zagotovljenem odkupu center za podpore uredi prijavo obratovalne napovedi ter izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.
(4) Proizvodne naprave OVE s sosežigom lesne biomase niso upravičene do zagotovljenega odkupa po prejšnjem odstavku ne glede na velikostni razred proizvodne naprave.
(5) Proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW se lahko odločijo, da namesto zagotovljenega odkupa samostojno prodajajo električno energijo na trgu in prejemajo podporo kot obratovalno podporo po drugi alinei drugega odstavka tega člena, pri čemer si morajo same urediti prijavo obratovalne napovedi ter izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.
(6) Proizvodne naprave OVE z nazivno močjo 5 MW in več lahko prejemajo podpore le po drugi alinei drugega odstavka tega člena.
(7) Trajanje zagotavljanja podpor je določeno v odločbi o dodelitvi podpore.
(8) Podpore proizvodni napravi OVE se izplačujejo za neto proizvedeno električno energijo.
(9) Upravičenci do podpore, ki lahko izbirajo način zagotavljanja podpore, sporočijo svojo odločitev o načinu zagotavljanja podpor v vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore, poslani Agenciji za energijo.
6. člen
(referenčni stroški proizvodnje električne energije iz OVE)
(1) Referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE so indikativni stroški proizvodnje električne energije za posamezne reprezentativne skupine in velikosti proizvodnih naprav OVE, ki temeljijo na objavljenih strokovnih podatkih o investicijskih in obratovalnih stroških za posamezne energetske tehnologije in velikosti proizvodnih naprav OVE, ekonomskih in finančnih parametrih vlaganja in obratovanja, cenah energentov ter drugih stroških, povezanih s proizvodnjo električne energije v Republiki Sloveniji in zmanjšanih za vse druge koristi, pridobljene z obratovanjem naprave.
(2) Referenčni stroški se določijo v EUR/MWh neto proizvedene električne energije.
(3) Referenčni stroški se pri proizvodnih napravah OVE, pri katerih vhodni energent pomeni finančni strošek, izkazujejo v dveh delih, in sicer kot nespremenljivi del referenčnih stroškov in kot spremenljivi del referenčnih stroškov. Nespremenljivi del referenčnih stroškov se ugotavlja vsakih 5 let oziroma tudi prej, če se bistveno spremenijo investicijski stroški in drugi parametri vlaganja, ki so bili podlaga za določitev nespremenljivega dela referenčnih stroškov.
(4) Spremenljivi del referenčnih stroškov se ugotavlja enkrat letno oziroma tudi pogosteje na podlagi napovedi o referenčnih tržnih cenah energije.
(5) Referenčni stroški so podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor. Referenčne stroške za obdobje od 2009 do 2013 z upoštevanjem višine spremenljivih stroškov za leto 2009 prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Za določanje cene za zagotovljeni odkup oziroma višine obratovalne podpore v pogodbi se ves čas trajanja pogodbe o zagotavljanju podpor uporablja nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je veljal, ko je proizvodna naprava OVE prejela prvo odločbo o dodelitvi podpore in je sklenila pogodbo o zagotavljanju podpor.
(7) Če se med gradnjo proizvodne naprave OVE s spremembo uredbe določijo nove vrednosti nespremenljivega dela referenčnih stroškov iz priloge I, se v odločbi o dodelitvi podpore določi za proizvodno napravo OVE nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je veljal, ko je proizvodna naprava OVE prejela gradbeno dovoljenje, če je to zanjo ugodnejše. Med prejetim gradbenim dovoljenjem in odločbo o dodelitvi podpore pa ne sme preteči več kot tri (3) leta.
7. člen
(določanje cen električne energije za zagotovljeni odkup)
(1) Za proizvodne naprave OVE, ki prejemajo podpore v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene električne energije, veljajo cene za zagotovljeni odkup, navedene v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Cene za zagotovljeni odkup električne energije so po višini enake referenčnim stroškom za posamezne proizvodne tehnologije in velikostne razrede.
(3) Cena v pogodbi za zagotovljeni odkup, pri katerem vhodni energent ne pomeni stroška, je sestavljena samo iz nespremenljivega dela cene, pri proizvodnih napravah OVE, pri katerih vhodni energent pomeni strošek, pa tudi iz spremenljivega dela cene v enakem razmerju, kot sta nespremenljivi in spremenljivi del referenčnih stroškov.
(4) Cena za zagotovljeni odkup iz priloge II, ki velja za električno energijo iz posamezne proizvodne naprave OVE, se določi v pogodbi za zagotavljanje podpor na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore.
8. člen
(določanje višine obratovalnih podpor)
(1) Obratovalne podpore so razlika med referenčnimi stroški proizvodnje električne energije v posameznih proizvodnih napravah OVE iz priloge I in referenčno tržno ceno električne energije.
(2) Če se na podlagi napovedi o referenčnih tržnih cenah električne energije ugotovi, da je cena električne energije na trgu, pri kateri se upoštevajo tudi značilnosti obratovanja posameznih vrst proizvodnih naprav OVE, višja od referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz priloge I, ki veljajo za obravnavano obdobje, se obratovalna podpora za električno energijo za obravnavano časovno obdobje ne izplačuje.
(3) Obratovalne podpore za proizvodne naprave OVE določa priloga III, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Obratovalne podpore za naslednja leta se določijo kot razlika med referenčnimi stroški, ki veljajo v obravnavanem letu, in referenčno tržno ceno električne energije za obravnavano leto. Referenčni stroški za obravnavano leto za proizvodne naprave OVE iz tretjega odstavka 7. člena so sestavljeni iz nespremenljivega dela referenčnih stroškov iz priloge I in spremenljivega dela referenčnih stroškov, ki velja za obravnavano leto.
(5) Izjemoma je obratovalna podpora za proizvodne naprave OVE na lesno biomaso v sosežigu z energenti fosilnega izvora, pri katerem biomasa pomeni manj kot 5% celotne dovedene primarne energije, enaka vsakokratnim referenčnim stroškom.
(6) Obratovalna podpora iz priloge III za električno energijo iz posamezne proizvodne naprave OVE se določi v pogodbi za zagotavljanje podpor na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore.
9. člen
(upravičenost do podpor)
(1) Do pridobitve podpor so upravičene nove in pretežno nove proizvodne naprave OVE, ki imajo veljavno deklaracijo za proizvodno napravo in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe. Podpore se zagotavljajo petnajst (15) let oziroma pri pretežno novih proizvodnih napravah OVE tudi krajši čas, ki pomeni razliko med petnajstimi (15) leti in dejansko starostjo proizvodne naprave OVE. Trajanje zagotavljanja podpor se določi v odločbi o dodelitvi podpore.
(2) Za obnovljene proizvodne naprave OVE v skladu s 17. členom te uredbe se v odločbi o dodelitvi podpore po obnovi določi tudi razmerje med stroški, vloženimi v obnovo, izraženimi v EUR/MW, in specifičnimi investicijskimi stroški skupine, v katero je proizvodna naprava razvrščena, izraženimi v EUR/MW, iz metodologije iz 25. člena te uredbe. V skladu s tem razmerjem se skrajša čas prejemanja podpore.
(3) Za določitev starosti proizvodne naprave OVE se kot začetek redne proizvodnje električne energije v proizvodni napravi šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave, oziroma če gre za proizvodno napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega priklopa na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Za proizvodne naprave OVE, ki so obratovale že pred izdajo uporabnega dovoljenja, rok začetka redne proizvodnje za ugotovitev starosti proizvodne naprave določi Agencija za energijo.
(4) Podpore so vezane na količino proizvedene električne energije in se podeljujejo le za neto proizvedeno električno energijo, ki jo je proizvodna naprava OVE predala centru za podpore oziroma samostojno prodala na trgu ali jo porabila kot lastni odjem.
(5) Prosilcu, ki želi pridobiti eno od podpor po tej uredbi, njegov tržni delež proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji pa je večji od 25% in njegov Herfindhal-Hirschmanov indeks (HH-indeks) koncentracije na trgu večji od 2000 oziroma bi z električno energijo iz proizvodnih naprav OVE, za katere prosi za podpore, to postal, lahko Agencija za energijo izda odločbo o dodelitvi podpore le, če se s prejeto podporo ne povečujeta njegov tržni delež in koncentracija na trgu.
(6) Pri izdaji odločbe Agencija za energijo poleg tržnega deleža in HH-indeksa upošteva tudi obseg električne energije, za katero se zagotavlja podpora, vrsto energetske tehnologije, vpliv zagotavljanja podpor na ceno električne energije na trgu ter negativne vplive zagotavljanja podpor v odnosu do drugih udeležencev na trgu z električno energijo.
(7) Pogoj iz šestega odstavka tega člena se ne uporablja za prosilce, ki želijo pridobiti podpore za električno energijo iz mikro in malih proizvodnih naprav OVE.
10. člen
(trajnostni način izkoriščanja obnovljivih virov energije)
Pri določitvi podpor, do katerih so upravičene proizvodne naprave OVE, se upošteva tudi, koliko se obnovljivi viri energije izkoriščajo trajnostno, kar določajo 11., 12., 13. in 14. člen te uredbe.
11. člen
(ohranjanje ekološko sprejemljivih pretokov)
(1) Proizvodne naprave OVE, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov, lahko prejmejo podpore le za količino električne energije, ki je proizvedena z zagotavljanjem ekološko sprejemljivega pretoka vodotoka.
(2) Če proizvodna naprava OVE ne upošteva zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka, se odločba o dodelitvi podpore razveljavi, pogodba o zagotavljanju podpor pa preneha veljati. Taka proizvodna naprava OVE ni upravičena do vnovične pridobitve odločbe o dodelitvi podpore.
12. člen
(trajnostna proizvodnja in izraba lesne biomase)
(1) Za električno energijo, proizvedeno iz lesne biomase, ki ima certifikat FSC (Forest Stewardship Council) ali PEFC (Programme for the Endorsment of Forest Certification) o trajnostni pridelavi lesne biomase oziroma druge ustrezne certifikate o trajnostni pridelavi, se uporabljajo za 10% višji spremenljivi referenčni stroški.
(2) Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz lesne biomase je odvisen od razvrstitve uporabljene lesne biomase iz priloge V, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Vrste lesne biomase, ki jih bo proizvodna naprava OVE uporabljala, je treba navesti v vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Strukturo oziroma količine posameznih vrst lesne biomase iz odločbe proizvajalci električne energije navedejo v dodatku k pogodbam o zagotavljanju podpor, s katerim se določi načrtovana količina električne energije, za katero bo prejeta podpora.
(4) Proizvajalci električne energije, ki so prejeli višjo podporo na podlagi prvega odstavka tega člena, morajo hraniti certifikate iz tega člena vsaj tri (3) leta od izplačila podpore.
(5) Proizvodne naprave OVE, ki proizvajajo električno energijo iz lesne biomase, morajo za upravičenost do podpor po tej uredbi dosegati v obdobju poročanja oziroma v enem letu vsaj 70% celotnega izkoristka pretvorbe energije, dovedene z lesno biomaso v električno energijo in/ali mehansko energijo in koristno toploto.
(6) Obstoječe proizvodne naprave OVE morajo za prejemanje podpor po tej uredbi dosegati omenjeni izkoristek od 1. januarja 2010.
(7) Celotni izkoristek pretvorbe toplote, dovedene z lesno biomaso, se določi na podlagi uredbe o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ter določanju izkoristka pretvorbe energije biomase.
13. člen
(trajnostno pridobivanje in izkoriščanje bioplina)
(1) Električna energija iz proizvodnih naprav na bioplin, proizvedena z večjim deležem gnoja in gnojevke, je upravičena do dodatkov k zagotovljenim cenam ali obratovalnim podporam.
(2) Proizvodne naprave OVE, ki proizvajajo električno energijo iz geotermalne energije, bioplina ali biološko razgradljivih odpadkov, so upravičene do dodatkov k zagotovljenim cenam ali obratovalnim podporam, če na letni ravni koristno izrabijo toploto v zahtevanem obsegu vhodne energije goriva, določenem v prilogah II in III te uredbe.
(3) Če se plin iz bioplinarne, odlagališča ali plin, ki je nastal pri delovanju čistilnih naprav odpadnih vod, oziroma druge vrste plini iz biomase dobavljajo v omrežje energetskih plinov fosilnega izvora, se električna energija, proizvedena v proizvodni napravi na drugem kraju, ki izpolnjuje pogoje iz 9. člena te uredbe, iz plina fosilnega izvora v količini, enaki vrednosti omenjene dovedene energije iz plinov, šteje za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije.
14. člen
(izkoriščanje sončne energije)
(1) Ne glede na četrti in osmi odstavek 6. člena te uredbe se od leta 2010 do leta 2013 referenčni stroški sončnih elektrarn iz točke c prvega odstavka 3. člena te uredbe vsako leto znižajo za 7%.
(2) Za električno energijo, proizvedeno v proizvodnih napravah OVE iz točke c prvega odstavka 3. člena te uredbe, ki so sestavni del ovoja stavbe (streha, fasade, okna in podobno) ter je zanje skupaj s stavbo izdano gradbeno dovoljenje za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta, se referenčni stroški zvišajo za 15%.
(3) Do sprejetja nacionalnih okvirnih ciljev iz prvega odstavka 64.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08) se za fotovoltaične proizvodne naprave OVE, postavljene na prostem (elektrarne iz razreda 2302 v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo objektov), lahko izdajo odločbe o dodelitvi podpore največ do skupnega obsega nazivne električne moči teh proizvodnih naprav 5 MW na leto.
15. člen
(usklajevanje podpor z drugimi vrstami pomoči proizvodnim napravam OVE)
(1) Če je proizvodna naprava OVE prejela ali bo prejela kakršno koli pomoč, ki se lahko šteje za subvencijo, mora prosilec to navesti v vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Prosilec mora vlogi priložiti kopije ustreznih dokumentov o prejemu subvencije, iz katerih so razvidni višina in drugi pogoji v zvezi s subvencijo.
(2) Če po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpor proizvodna naprava OVE prejme kakršno koli pomoč, ki se lahko šteje za subvencijo, mora imetnik odločbe to nemudoma sporočiti Agenciji za energijo in predložiti dokumente iz prvega odstavka.
(3) Nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je podlaga za določanje višine podpore, se v odločbi o dodelitvi podpore zaradi prejetih subvencij zmanjša za ta znesek [EUR/MWh]:
(znesek prejete pomoči [EUR] x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])
kjer je:
A anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe in splošni diskontni stopnji, objavljeni v proračunskem memorandumu Republike Slovenije. Za proizvodne naprave OVE iz točke c prvega odstavka 3. člena te uredbe se splošna diskontna stopnja zniža za 5 odstotnih točk. Če je splošna diskontna stopnja višja od uporabljene diskontne stopnje v izračunu referenčnih stroškov, se uporabi diskontna stopnja iz izračuna referenčnih stroškov,
H letne obratovalne ure enote iz objavljene metodologije določanja referenčnih stroškov.
16. člen
(vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave OVE vloži vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore električni energiji, proizvedeni v proizvodni napravi OVE, na Agencijo za energijo.
(2) Agencija za energijo odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku.
(3) Vlagatelj je upravičen do podpore, če izpolnjuje te pogoje:
– da je vloga popolna,
– da ima proizvodna naprava OVE veljavno deklaracijo za proizvodno napravo in je kot taka uvrščena v register deklaracij,
– da je iz vloge razvidno, da gre za novo ali pretežno novo proizvodno napravo OVE,
– da proizvodna naprava OVE izpolnjuje trajnostna merila za posamezne vrste OVE,
– da je prosilec v vlogi navedel, da ni prejel subvencij, oziroma če jih je, da je vlogi priložil kopije ustreznih dokumentov s podatki o subvenciji,
– da je iz vloge razvidno, da je vlagatelj na proizvodni napravi OVE vgradil merilne in registrirne naprave, ki jih predpisuje uredba o pogojih za merilne in registrirne naprave, ki jih morajo imeti proizvodne naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru, ter meritvah, ki jih morajo izvajati te naprave za merjenje neto proizvedene električne energije ter za dokazovanje doseganja predpisanih izkoristkov izrabe lesne biomase,
– da je prosilec v vlogi navedel vrsto podpore.
(4) Če imetnik odločbe o dodelitvi podpore v predpisanem roku pred potekom veljavnosti deklaracije za proizvodno napravo deklaracije ne obnovi, odločba o dodelitvi podpore preneha veljati z dnem poteka veljavnosti deklaracije za proizvodno napravo. Če po prenehanju veljavnosti deklaracije za proizvodno napravo proizvodna naprava OVE pridobi novo deklaracijo, mora upravičenec do podpore vložiti novo vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore.
(5) Za proizvodne naprave OVE iz drugega odstavka 3. člena te uredbe mora prosilec v vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore navesti tudi podatke o višini vlaganja v proizvodno napravo OVE ter druge predpisane tehnične in obratovalne podatke, na podlagi katerih Agencija za energijo določi višino referenčnih stroškov, ki se uporabljajo za določitev cene ali obratovalne podpore v pogodbah o zagotavljanju podpore.
(6) Za mikro proizvodne naprave OVE iz prejšnjega odstavka zadoščajo kopije pogodb in računov v zvezi z gradnjo proizvodne naprave. Če je Agencija za energijo v dvomu, lahko zahteva, da jih potrdi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(7) Za male proizvodne naprave iz petega odstavka tega člena mora podatke o višini vlaganja v proizvodno napravo potrditi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(8) Za druge velikostne razrede proizvodnih naprav OVE se morajo predložiti podatki o višini vlaganja v proizvodno napravo OVE, ki jih potrdi pooblaščeni revizor.
(9) Obrazec vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore je določen v prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe.
17. člen
(obnovljene proizvodne naprave OVE)
(1) Kot nove ali pretežno nove proizvodne naprave OVE se v postopku pridobitve odločbe o dodelitvi podpore obravnavajo tudi obnovljene oziroma rekonstruirane proizvodne naprave, če so jim z rekonstrukcijami obnovili ali zamenjali vsaj enega od osnovnih sklopov proizvodnih naprav in je bilo v obnovo vloženih vsaj 50% vrednosti nove proizvodne naprave ter je z obnovo ali rekonstrukcijo doseženo povečanje nazivne moči proizvodne naprave OVE za najmanj deset odstotkov (10%) ali se je izboljšal električni izkoristek proizvodne naprave OVE najmanj za eno (1) odstotno točko, razen proizvodnih naprav, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov iz zadnjega odstavka tega člena.
(2) Med rekonstruirane osnovne sklope proizvodnih naprav iz prvega odstavka spadajo kotli in kurilne naprave ter pogonski stroji in elektroenergetske naprave, vetrnice in stebri, fotovoltaični paneli, vodne turbine z generatorji, hidromehanska oprema, jezovne zgradbe ter drugi sklopi, namenjeni za pretvarjanje vhodne energije v električno energijo in toploto.
(3) Vrednost nove naprave se določi na podlagi investicijskih stroškov iz metodologije iz 25. člena te uredbe glede na vrsto in velikostni razred, v katerega je proizvodna naprava iz prvega odstavka tega člena uvrščena. Če gre za proizvodne naprave iz drugega odstavka 3. člena te uredbe, je treba vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore priložiti strokovno oceno investicijske vrednosti nove naprave, ki jo potrdi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(4) Povečanje nazivne moči ali izboljšanje električnega izkoristka proizvodne naprave iz prvega odstavka tega člena se dokazuje z uporabnim dovoljenjem obnovljene ali rekonstruirane proizvodne naprave. Za proizvodne naprave, za katere ni potrebno uporabno dovoljenje, se navedeni podatki dokazujejo s podatki o opravljenem priklopu na elektroenergetsko omrežje. Če na podlagi teh podatkov ni mogoče ugotoviti povečanja nazivne moči ali izboljšanja izkoristka, je to treba dokazati s prevzemnimi meritvami, ki jih opravi pooblaščena institucija.
(5) Za dokazovanje vlaganja v obnovo mikro proizvodne naprave OVE zadoščajo kopije pogodb in računov, iz katerih so razvidna dela in višina vložka. Če je Agencija za energijo v dvomu, lahko zahteva, da prosilec na svoje stroške predloži mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme.
(6) Za dokazovanje vlaganja v obnovo male proizvodne naprave OVE je treba priložiti podatke, ki jih potrdi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(7) Z druge velikosti proizvodnih naprav OVE je treba priložiti podatke o investicijskih vlaganjih v obnovo oziroma rekonstrukcijo, ki jih potrdi pooblaščeni revizor.
(8) V odločbi o dodelitvi podpore za proizvodno napravo iz prvega odstavka tega člena se pri določitvi trajanja prejemanja podpore uporabljajo določbe sedmega odstavka 6. člena te uredbe.
(9) Obnovljene proizvodne naprave OVE iz prvega odstavka 9. člena z nazivno električno močjo, večjo od 10 MW, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov, morajo z obnovo doseči vsaj 15-odstotno povečanje nazivne električne moči proizvodne naprave OVE. Do obratovalne podpore je upravičena le električna energija, ki je dodatno proizvedena zaradi omenjenega povečanja nazivne električne moči.
18. člen
(odločba o dodelitvi podpore)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 16. člena te uredbe, izda Agencija za energijo odločbo o dodelitvi podpore.
(2) V odločbi o dodelitvi podpore se na podlagi vloge določijo:
– vrsta podpore;
– elementi, na podlagi katerih se bo v pogodbah o zagotavljanju podpore določala cena za zagotovljeni odkup oziroma višina obratovalne podpore:
– velikostni razred referenčnih stroškov,
– pripadajoči dodatki,
– vrsta energenta in upravičenost do dodatkov,
– upravičenost do dodatkov zaradi koristne izrabe toplote;
– način spreminjanja zagotavljanja podpore;
– merilno mesto ali mesta za neto proizvedeno električno energijo, ki bodo namenjena za obračun prevzete električne energije ali električne energije, ki je upravičena do obratovalne podpore, ter druga merilna mesta, potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja trajnostnih meril;
– trajanje zagotavljanja podpore.
(3) Na podlagi podatkov center za podpore določi ceno za zagotovljeni odkup oziroma obratovalno podporo v pogodbah o zagotavljanju podpore.
(4) V odločbi o dodelitvi podpore mora biti naveden tudi pogoj, da odločba o dodelitvi podpore preneha veljati, če imetniku odločbe preneha veljati deklaracija za proizvodno napravo.
(5) Kopijo dokončne odločbe o dodelitvi podpore pošlje Agencija za energijo centru za podpore. Najpozneje v 15 dneh od datuma dokončnosti odločbe na podlagi podatkov iz odločbe imetnik odločbe in center za podpore skleneta pogodbo o zagotavljanju podpore.
(6) Če prejemnik podpore želi spremeniti način zagotavljanja podpore, mora z novo vlogo zaprositi za izdajo nove odločbe pod pogojem, da ima upravičenec možnost izbire načina prejemanja podpore.
(7) Prejemnik podpore lahko zahteva spremembo odločbe v delu, ki določa način prejemanja podpor, najprej po dveh (2) letih, nadaljnje spremembe pa vsaka tri (3) leta prejemanja podpore. Pri spremembi načina podpore mora prejemnik podpore ravnati v skladu s pravili za delovanje centra za podpore.
(8) Zoper odločbo Agencije za energijo o dodelitvi podpore je mogoča pritožba na ministrstvo, pristojno za energijo.
19. člen
(veljavnost odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Agencija za energijo po uradni dolžnosti ves čas prejemanja podpore preverja, ali prejemnik podpore izpolnjuje vse pogoje za pridobitev podpore.
(2) Agencija za energijo po uradni dolžnosti ali na predlog centra za podpore spremeni ali razveljavi odločbo o dodelitvi podpore v naslednjih primerih:
– če ugotovi, da prejemnik podpore ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev podpore v skladu s to uredbo,
– če pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem prenehanjem veljavnosti pogodbe,
– če tako določa zakon.
(3) Če sprememba zakonodaje Evropske unije ali akti Evropske komisije povzročijo spremembo te uredbe tako, da to vpliva na že izdano odločbo, Agencija za energijo spremeni oziroma razveljavi odločbo o dodelitvi podpore in izda novo odločbo o dodelitvi podpore.
(4) Če prejemnik podpore s svojim namernim ravnanjem, da bi si pridobil finančna sredstva, do katerih ni upravičen, povzroči razdrtje pogodbe o zagotavljanju podpore, se razveljavi tudi odločba o dodelitvi podpore. Tak upravičenec do podpore ne more več pridobiti podpore v skladu s to uredbo.
20. člen
(pogodba o zagotavljanju podpore)
(1) Pogodba o zagotavljanju podpore temelji na podatkih iz odločbe o dodelitvi podpore. Ob neskladnosti med odločbo dodelitvi podpore in pogodbo se upošteva odločba.
(2) Pogodba o zagotavljanju podpore se razdre, če Agencija za energijo proizvodni napravi OVE odvzame deklaracijo za proizvodno napravo ali razveljavi odločbo o dodelitvi podpore. Agencija za energijo mora o razlogu za razdrtje pogodbe nemudoma obvestiti center za podpore.
(3) Če na podlagi napovedi Agencije za energijo o referenčnih tržnih cenah energije nastopijo razlogi za spremembo spremenljivega dela cen zagotovljenega odkupa v pogodbah o zagotovljenem odkupu oziroma obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju obratovalne podpore, center za podpore pozove prejemnika podpore k sklenitvi dodatka k pogodbi o zagotavljanju podpore zaradi uskladitve spremenljivega dela cene ali obratovalne podpore najpozneje v enem mesecu. Če prejemnik podpore v enem mesecu ne sklene dodatka, ga center za podpore še enkrat pisno pozove. Če prejemnik podpore kljub ponovnemu pisnemu pozivu v petih (5) delovnih dneh ne sklene dodatka, se pogodba o zagotavljanju podpor takoj razdre.
(4) O prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju podpore center za podpore nemudoma obvesti Agencijo za energijo.
(5) Upravičenec do podpore, ki po razdrtju pogodbe o zagotavljanju podpore zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena želi še naprej prejemati eno od podpor, mora ponovno z vlogo zahtevati izdajo nove odločbe o dodelitvi podpore. Do pridobitve nove odločbe ni upravičen do prejemanja kakršnih koli podpor po tej uredbi.
(6) Prejemnik podpore, ki se zagotavlja s pogodbo o zagotovljenem odkup, mora vso neto proizvedeno električno energijo prodati izključno centru za podpore.
(7) V pogodbi o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da mora center za podpore odkupiti oziroma zagotoviti obratovalno podporo le za količino električne energije, ki je bila na začetku leta načrtovana in določena z dodatkom k pogodbi. Dovoljena odstopanja pri načrtovanju se določijo s pravili za delovanje centra za podpore.
(8) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da lahko center za podpore za električno energijo s potrdili o izvoru, ki presega načrtovano količino iz prejšnjega odstavka, zagotovi obratovalno podporo le, če ima zadostna finančna sredstva.
(9) Če center za podpore nima zadostnih finančnih sredstev za zagotavljanje podpore presežnim količinam električne energije s potrdili o izvoru iz zagotovljenega odkupa, lahko za to električno energijo plača le tržno ceno, po kateri prodaja vso električno energijo iz svoje bilančne skupine na organiziranem trgu z električno energijo.
(10) Pogodba o zagotavljanju podpore mora vsebovati določbo, da center za podpore in prejemnik podpore skleneta dodatek k pogodbi na podlagi nove odločbe o dodelitvi podpore, ki se izda zaradi sprememb zakonodaje Evropske unije ali aktov Evropske komisije.
(11) Pogodbe o zagotavljanju podpore se določijo s pravili za delovanje centra za podpore.
21. člen
(potrdila o izvoru in zagotavljanje podpor)
(1) Podpore po tej uredbi se lahko zagotavljajo le za neto proizvedeno električno energijo, za katero so bila izdana potrdila o izvoru (v nadaljnjem besedilu: PoI). Proizvodne naprave OVE, ki prejemajo podpore, morajo imeti vgrajene merilne in registrirne naprave za merjenje in registriranje neto proizvedene električne energije.
(2) Proizvodne naprave OVE, ki za proizvedeno električno energijo prejemajo podporo po tej uredbi, prejemajo potrdila o izvoru za enoletna obdobja poročanja.
(3) Pri zagotavljanju podpor se za proizvodne naprave OVE uporabljajo tudi enomesečna začasna obdobja poročanja.
(4) Prejemnik potrdil o izvoru za začasno obdobje poročanja ne prejme potrdil o izvoru, temveč le obvestilo izdajatelja potrdil o izvoru o akontativni količini potrdil o izvoru, ki mu na podlagi sporočenih podatkov pripada. Vsota vseh mesečnih akontativnih količin v enem letu ne sme preseči količine potrdil o izvoru, ki mu pripada za obdobje poročanja.
22. člen
(prenos potrdil o izvoru na center za podpore)
S sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju podpore proizvodnim napravam OVE prejemnik podpore pooblasti izdajatelja PoI, da vsa prejemnikova PoI, ki jih ta prejme za bruto proizvedeno električno energijo, prenese na center za podpore.
23. člen
(način prejemanja podpor)
(1) Prejemnik podpore za vsako obdobje začasnega poročanja na način, določen z akti izdajatelja PoI, pošlje izdajatelju PoI podatke o meritvah z vseh merilnih mest, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki so podlaga za izdajo PoI, in podatke o meritvah neto proizvedene električne energije z merilnih mest, določenih z odločbo o dodelitvi podpore. Izdajatelj PoI v rokih, določenih z akti izdajatelja, sporoči prejemniku podpore in centru za podpore podatke o akontativni količini električne energije, ki je upravičena do PoI, ter akontativni količini električne energije, ki je upravičena do podpore.
(2) Prejemnik podpore ob koncu obdobja poročanja v rokih, določenih z akti izdajatelja PoI, pošlje izdajatelju potrdil o izvoru podatke o meritvah z vseh merilnih mest, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi OVE, ki so podlaga za izdajo PoI, in podatke o meritvah z merilnih mest, določenih z odločbo o dodelitvi podpore, ki so podlaga za prejemanje podpore. Izdajatelj PoI, določenih z akti izdajatelja, izda količino potrdil o izvoru za proizvedeno električno energijo, do katere je proizvodna naprava OVE v obdobju poročanja upravičena, ter določi količino neto proizvedene električne energije, ki je v preteklem obdobju poročanja upravičena do podpore. Te podatke takoj sporoči prejemniku podpore in centru za podpore ter hkrati prenese izdana PoI na center za podpore.
(3) Količina električne energije, ki je upravičena do podpore na podlagi akontativnih PoI, ne sme preseči neto količine električne energije, za katero se izdajo PoI ob koncu obdobja poročanja.
(4) Obdobje poročanja za PoI je enako končnemu obračunskemu obdobju za podpore, začasno obdobje poročanja pa se šteje kot začasni obračun v pogodbah o zagotavljanju podpor.
(5) Prejemnik podpore, ki se izvaja kot zagotovljeni odkup električne energije, izda račun za neto proizvedeno električno energijo, ki je dobavljena centru za podpore, na podlagi začasnih obračunov in akontativnih količin potrdil o izvoru iz prvega odstavka tega člena ter končni obračun neto proizvedene električne energije, ki ustreza količini bruto proizvedene električne energije, za katero se izdajo pripadajoča potrdila o izvoru iz obdobja poročanja, oziroma je sorazmeren z njo.
(6) Prejemnik obratovalne podpore lahko izda račun za obratovalno podporo za neto proizvedeno električno energijo na podlagi začasnih obračunov in končni obračun na enak način, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
(7) Če je prejemnik podpore na podlagi akontativnih PoI in začasnih obračunov prejel več sredstev, kot mu pripadajo, mora presežek poravnati s končnim obračunom oziroma ga mora v največ tridesetih (30) dneh skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti centru za podpore.
(8) Če je prejemnik podpore center za podpore in Agencijo za energijo s sporočanjem napačnih ali pomanjkljivih podatkov neposredno ali posredno privedel v zmoto ter pri tem prejel finančna sredstva, do katerih ni upravičen, jih mora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi nemudoma vrniti centru za podpore. V tem primeru se pogodba o zagotavljanju podpore takoj razdre.
(9) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija za energijo razveljavi odločbo o dodelitvi podpore.
(10) Način prejemanja podpor in izdajanja računov je podrobneje opredeljen s pravili za delovanje centra za podpore.
(11) Sistemski operater elektroenergetskega omrežja, na katero je priključena proizvodna naprava OVE, ki prejema podpore, mora na način in v rokih, ki jih določita izdajatelj PoI in center za podpore, poslati izdajatelju PoI in centru za podpore podatke o meritvah, ki jih opravlja sistemski operater.
(12) Prejemnik podpor mora hraniti vse registracije meritev, na podlagi katerih je prejemal podpore, najmanj tri (3) leta.
24. člen
(dostop do elektroenergetskega omrežja, bilančna skupina in obratovanje)
(1) Prejemnik podpore mora spoštovati pravila za delovanje centra za podpore in ga redno obveščati o morebitnih spremembah pri proizvodnji električne energije, zlasti ob nenačrtovanih izpadih in načrtovanih ustavitvah.
(2) Prejemnik podpore mora o kakršni koli spremembi na merilnih mestih, določenih v deklaraciji za proizvodno napravo in odločbi o dodelitvi podpore, takoj obvestil izdajatelja potrdil o izvoru in center za podpore.
(3) Prejemnik podpore mora sam storiti vse potrebno za veljavno priključitev proizvodne naprave OVE na elektroenergetsko omrežje in za zagotovitev dostopa do njega.
(4) Center za podpore je za prejemnika podpore, ki je uvrščen v bilančno skupino centra za podpore, odgovoren za izravnavo razlik med napovedano in realizirano neto proizvodnjo električne energije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
(metodologija za določanje referenčnih stroškov)
Metodologijo, ki je podlaga za določanje referenčnih stroškov, in referenčne stroške za posamezne reprezentativne skupine proizvodnih naprav OVE objavi ministrstvo, pristojno za energijo, na svojih spletnih straneh najpozneje v osmih (8) dneh od dneva uveljavitve te uredbe.
26. člen
(začasna omejitev prejemanja podpor za nekatere proizvodne naprave OVE)
(1) Proizvodne naprave OVE, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov in pri katerih nazivna električna moč presega 10 MW, do 12. julija 2009 niso upravičene do prejemanja podpor po tej uredbi.
(2) Proizvodne naprave OVE na lesno biomaso v sosežigu z energenti fosilnega izvora, pri katerem lesna biomasa pomeni manj kot 5% dovedene energije goriva, bodo upravičene do podpor po tej uredbi po 1. januarju 2010.
27. člen
(izdajanje začasnih odločb o dodelitvi podpor do 12. julija 2009)
(1) Do 12. julija 2009 izdaja Agencija za energijo novim in pretežno novim proizvodnim napravam OVE, če pretežno nove naprave OVE niso zajete z določbami 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08), v skladu s to uredbo začasne odločbe o dodelitvi podpore z veljavnostjo do 12. julija 2009.
(2) Novim proizvodnim napravam OVE, ki so začele obratovati po 12. juliju 2008 in do uveljavitve te uredbe niso pridobile statusa kvalificiranega proizvajalca, začne teči 15-letni čas trajanja podpore z dnem izdaje začasne odločbe o dodelitvi podpore.
(3) Cene za zagotovljeni odkup in obratovalne podpore v začasnih odločbah o dodelitvi podpore ne smejo presegati enotnih letnih cen za zagotovljeni odkup električne energije in enotnih letnih premij, določenih s Sklepom o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 65/08, 98/08 in 105/08).
(4) Po datumu iz prvega odstavka tega člena izdaja Agencija za energijo odločbe o dodelitvi podpore skladno s to uredbo. Imetnikom začasnih odločb Agencija za energijo razveljavi začasne odločbe in jim izda nove odločbe na podlagi te uredbe.
28. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 25/02), razen določb 9. do 14. člena, ki se uporabljajo za določanje cen za zagotovljeni odkup in določanje obratovalnih podpor v odločbah o dodelitvi podpore do 12. julija 2009.
29. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 7., 8., 10., 11., 12., 13., 15., 17. in druge alinee drugega odstavka 18. člena, ki se začnejo uporabljati 12. julija 2009.
Št. 00713-19/2009/8
Ljubljana, dne 8. maja 2009
EVA 2008-2111-0016
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik