Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2009 z dne 8. 5. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2009 z dne 8. 5. 2009

Kazalo

1633. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-C), stran 4889.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. marca 2009.
Št. 003-02-3/2009-18
Ljubljana, dne 6. maja 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-C)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US, 24/01 in 54/08) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznama odvetnikov iz prejšnjega odstavka ne zadoščata za izvajanje institutov zagovorništva po uradni dolžnosti oziroma brezplačne pravne pomoči, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Odvetnik lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije kadarkoli predlaga izbris s seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.
Seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ju je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.«.
2. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih.
Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije.
Zavarovalnice so dolžne skleniti pogodbo o zavarovanju skladno z določbami tega člena.«.
3. člen
Za 9. členom se doda nov 9. a člen, ki se glasi:
»9.a člen
Odvetnik mora pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.«.
4. člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»17. člen
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
Dogovor iz drugega ali tretjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.«.
5. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.«.
6. člen
V 25. členu se za 8. točko doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vsebino in postopek preizkusa iz 9. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje. Odvetniška zbornica Slovenije lahko predhodno, v roku 30 dni od prejema obvestila, poda mnenje k vsebini in postopku preizkusa.«.
7. člen
V prvem odstavku 30. člena se črta 12. točka.
8. člen
V šestem odstavku 37. člena se črta besedilo »z omejeno odgovornostjo«.
9. člen
V drugem odstavku 39. člena se šesta alinea črta.
10. člen
Naslov poglavja »VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV« in 59. do 63. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST, DISCIPLINSKI ORGANI IN DISCIPLINSKI POSTOPEK
59. člen
Odvetnik mora vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse.
60. člen
Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.
61. člen
V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.
61.a člen
Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije s splošnim aktom.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.
61.b člen
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.
61.c člen
O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34. b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica tudi v Republiki Sloveniji.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.
61.č člen
V disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, razen v primerih iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje, ki so odvetniki, ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom, enega člana pa Odvetniška zbornica Slovenije izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prvega odstavka tega člena določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
62. člen
V disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.
63. člen
Predsednik in član senata disciplinskega sodišča, ki sta sodnika, sta določena vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije za dobo dveh let.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kakor predsednik in člani senata.
Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali biti zaposleni v strokovni službi Odvetniške zbornice Slovenije.«.
11. člen
Naslov poglavja »VIII.A DISCIPLINSKI ORGANI« se črta, 64. do 65. člen pa se spremenijo tako, da se glasijo:
»64. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je na podlagi pobude prizadete osebe, Varuha človekovih pravic ali na drug način obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost, najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila o kršitvi.
Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.
Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.
64.a člen
Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v 15 dneh odgovori na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
64.b člen
Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
Odločba disciplinske komisije prve stopnje mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.
64.c člen
Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.
65. člen
Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.«.
12. člen
65.a do 71. člen in naslov poglavja »VIII.B DISCIPLINSKI POSTOPEK« se črtajo.
13. člen
Naslov VIII.C poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII.A KAZENSKE DOLOČBE«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
15. člen
Odvetniki in odvetniške družbe, ki so že imeli sklenjeno zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti na dan uveljavitve tega zakona, morajo Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o zavarovanju v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
16. člen
Odvetniki in odvetniške družbe morajo Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
17. člen
Osebam, ki so imenovane oziroma izvoljene v disciplinske organe po dosedanji ureditvi, preneha mandat z imenovanjem oziroma izvolitvijo novih članov teh organov.
18. člen
Določba 9. točke prvega odstavka 25. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2010.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz drugega odstavka 25. člena zakona v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona.
19. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08), uporablja pa se do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek znaša nagrada za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona, od 200 do 1.400 eurov in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih. Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja v revizijskem postopku, se nagrada sorazmerno zniža glede na obseg opravljenih storitev, vendar ne sme znašati manj kot 50 eurov.
V revizijskih postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila pravnomočno odmerjena povrnitev nagrade in izdatkov, se povrnitev nagrade odmeri po določbi prejšnjega odstavka.
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/09-6/46
Ljubljana, dne 27. marca 2009
EPA 248-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Miran Potrč l.r.
Podpredsednik