Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2009 z dne 13. 3. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2009 z dne 13. 3. 2009

Kazalo

699. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1C), stran 2441.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2009.
Št. 003-02-3/2009-3
Ljubljana, dne 11. marca 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1C)
1. člen
V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06 in 1/08) se 1. točka 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»1. Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), spremenjena z Direktivo 2007/44/ES z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 274 z dne 21. septembra 2007, str. 1) in Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319 z dne 15. novembra 2077, str. 1)«.
2. člen
V naslovu 4. člena se na koncu doda besedilo »in predpisov EU«.
V prvem odstavku se dodajo nove 5. do 7. točka, ki se glasijo:
»5. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07),
6. ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 (100/07 – popr.), 69/08),
7. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05, 28/06, 114/06, 92/07, 109/07 in 65/08).«.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V tem zakonu so za predpise EU uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
1. Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3. 2005, str. 3),
2. Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1).«.
3. člen
Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ti pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v naslednjih določbah ZTFI:
1. investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena,
2. kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena.«.
4. člen
V 10. členu se 15. točka spremeni tako, da se glasi:
»15. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve iz prvega odstavka 10. člena ZTFI.«.
5. člen
V napovednem stavku tretjega odstavka 15. člena se za besedilom »pokojninska družba« vstavi vejica in besedilo »kolektivni naložbeni podjem, investicijska družba«.
6. člen
Na koncu osmega odstavka 43. člena se pred piko vstavi vejica ter beseda »in« in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. ob povečanju osnovnega kapitala banke po 262.a členu tega zakona.«.
7. člen
44. člen se črta.
8. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
(2) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 1/3,
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 1/3 in manjši od 50 odstotkov,
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke.
(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic banke ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic banke ali izvrševanju upravljalskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo,
2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani,
3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje,
4. osebe,
– ki so skupščini banke predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
– ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 46. do 56. člena in 58. člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »skupni kvalificirani imetniki.«.
9. člen
Za 45. členom se dodata nova 45.a in 45.b člen, ki se glasita:
»45.a člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice banke z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu banke v skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun,
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja banke,
3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic,
4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval,
5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka,
6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka,
7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe,
8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika,
9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital banke, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
45.b člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:
1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, upravlja družba za upravljanje, v delnice banke, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in
2. družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice banke, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI in
2. investicijsko podjetje:
– bodisi lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice banke z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva,
– bodisi je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.
(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic banke z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov banke, in
3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.«.
10. člen
V 1. točki prvega odstavka 46. člena se črta besedilo »na podlagi pridobitve delnic banke«.
Drugi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona, ki jih predpiše Banka Slovenije.«.
11. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)
(1) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. kreditna institucija te države članice,
2. zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali
2. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. točke tega odstavka.
(3) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 48. člena tega zakona.
(4) Če bi bodoči kvalificirani imetnik s pridobitvijo deleža, na katerega se nanaša njegova zahteva za izdajo dovoljenja, pridobil položaj nadrejene osebe banke, se Banka Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice ali Republike Slovenije posvetuje tudi o izpolnjevanju zahtev iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(5) Če se mora Banka Slovenije po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi, mora obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, obsegati tudi stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.«.
12. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika,
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve,
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka,
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prvega odstavka tega člena mora Banka Slovenije presoditi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala banka, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika mora Banka Slovenije presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
1. da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
2. da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Banka Slovenije ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Banka Slovenije hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti banki, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.«.
13. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»49. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo:
1. če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona,
2. če na podlagi meril iz 48. člena tega zakona presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve:
– bodisi, da bo ogrožena sposobnost banke ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona,
– bodisi, da bo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi,
3. če obstajajo razlogi za sum:
– da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
– da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT,
4. če bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 377.a člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz 48. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.«.
14. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»50. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)
(1) Banka Slovenije lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice banke, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Banka Slovenije določila ta rok.
(2) Banka Slovenije lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prvega odstavka tega člena.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.«.
15. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic banke, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Banka Slovenije po prvem odstavku 50. člena tega zakona določila rok za pridobitev delnic banke in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice banke tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Banka Slovenije ugotovitveno odločbo.«.
16. člen
V drugem odstavku 52. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.«.
V četrtem odstavku se beseda »delež« nadomesti z besedilom »zgornjo mejo razpona«.
Doda se novi šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 53. in 54. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj banke. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik zve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja banke.«.
17. člen
V prvem odstavku 56. člena se besedilo »mejo, za katero« nadomesti z besedilom »spodnjo mejo razpona, za katerega«.
V tretjem odstavku se besedilo »mešani finančni« nadomesti z besedilom »mešani poslovni«.
18. člen
Drugi in tretji odstavek 57. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Delničarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Določbe 45. do 56. člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma.«.
19. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)
Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena tega zakona,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 56. člena tega zakona.«.
20. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»71. člen
(člani nadzornega sveta banke)
(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima banka več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima položaja podrejene družbe znotraj skupine iz 14. točke 2. člena ZFK.
(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v bankah in drugih družbah, ki so vključene v skupino iz 14. točke 2. člena ZFK, to funkcijo opravlja:
1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov bank in drugih družb, vključenih v to skupino,
2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih bank in drugih družb, vključenih v to skupino.«
21. člen
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
»75. člen
(revizijska komisija)
Nadzorni svet banke mora imenovati revizijsko komisijo.«.
22. člen
V tretjem odstavku 97. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. 194., in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,«.
Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pri uporabi 224. člena tega zakona za banko iz tretjega odstavka tega člena se poleg merila bilančne vsote podružnice upošteva tudi merilo sorazmernosti obsega nadzora nad podružnico.«.
23. člen
V 4. točki drugega odstavka 103. člena se beseda »poslovna« nadomesti z besedo »letna«.
24. člen
V tretjem odstavku 105. člena se besedilo »tuje banke« nadomesti z besedilom »banke tretje države«.
25. člen
V 3. točki drugega odstavka 107. člena se beseda »poslovna« nadomesti z besedo »letna«.
26. člen
120. člen se spremeni tako, da se glasi:
»120. člen
(listinjenje in povezani pojmi)
(1) Listinjenje je posel ali shema, pri katerem se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na segmente kreditnega tveganja in ki ima naslednje značilnosti:
1. plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in
2. podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.
(2) Tradicionalno listinjenje je listinjenje, ki obsega premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet listinjenja, na pravno osebo s posebnim namenom listinjenja, ki v zvezi s tem izda vrednostne papirje. To se opravi tako, da izvorna banka neposredno ali prek soudeležbe prenese imetništvo olistinjenih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne vsebujejo denarne obveznosti izvorne banke.
(3) Sintetično listinjenje je listinjenje, pri katerem se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja izvorne banke.
(4) Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, pri katerem položaj v tem segmentu pomeni prevzem tveganja kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri položaju v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno imetnikom položajev v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.
(5) Položaj v listinjenju je izpostavljenost v listinjenju.
(6) Izvorna banka je ena od obeh:
1. banka, ki je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, ali
2. banka, ki odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje olistini.
(7) Sponzor je banka:
1. ki ni izvorna banka in
2. ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ali drugo shemo listinjenja in ki odkupuje izpostavljenosti od drugih oseb.
(8) Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri katerem se kreditna kvaliteta položaja v listinjenju izboljša glede na kvaliteto položaja, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.
(9) Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:
1. ni kreditna institucija,
2. ustanovljena je za izvajanje enega ali več listinjenj,
3. njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 2. točke tega odstavka,
4. njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od obveznosti izvorne banke in
5. osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.«.
27. člen
V prvi alineji 2. točke 123. člena se črta beseda »članice«.
28. člen
V naslovu 126. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
29. člen
Tretja alineja 4. točke 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– podrobnejša merila za priznanje zunanje bonitetne institucije kot primerne ter za razveljavitev odločbe o priznanju zunanje bonitetne institucije kot primerne in način javne dostopnosti podatkov v zvezi z zunanjimi bonitetnimi institucijami, ki jih je Banka Slovenije priznala kot primerne, ter njihove obveznosti poročanja Banki Slovenije o okoliščinah iz drugega odstavka 142. člena tega zakona,«
Sedma alineja 4. točke 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– podrobnejša pravila o načinu upoštevanja listinjenja,«
V 14. točki se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
30. člen
V 2. točki drugega odstavka 130. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
31. člen
V 3. točki prvega odstavka 131. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
32. člen
V 139. členu se 2. točka se spremeni tako, da se glasi:
»2. vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnost zunajbilančne postavke, enaka ustreznemu odstotku njene knjigovodske vrednosti, zmanjšane za oblikovane rezervacije.«.
33. člen
V 142. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Banka Slovenije razveljavi odločbo, s katero je priznala zunanjo bonitetno institucijo kot primerno:
1. če metodologija ocenjevanja, ki jo zunanja bonitetna institucija uporablja, ni več v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti,
2. če njene bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije ocenjevanja, niso več v skladu s standardi verodostojnosti in preglednosti, ali
3. če nastopijo druge okoliščine, iz katerih izhaja, da zunanja bonitetna institucija ni več primerna.«
34. člen
Naslov odseka 4.5.2.5. se spremeni tako, da se glasi »Obravnava listinjenja«.
35. člen
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
»146. člen
(obravnava listinjenja)
Izvorna banka, sponzor ali druga banka, udeležena v listinjenju, mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v zvezi s svojim položajem v listinjenju, ustrezno upoštevati značilnosti tega listinjenja in vlogo, ki jo prevzema v tem listinjenju.«.
36. člen
V napovednem stavku 158. člena se za besedo »prvega« vstavi vejica in doda beseda »drugega«.
37. člen
Na koncu prvega odstavka 167. člena se doda vejica in besedilo »in vsakih nadaljnjih 5 odstotkov njenega kapitala«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke, če izpostavljenost banke do te osebe presega ali bo na podlagi tega posla presegla 22.000 eurov.«.
38. člen
189. člen se spremeni tako, da se glasi:
»189. člen
(tveganja, povezana z listinjenjem)
Banka mora ocenjevati in obravnavati tveganja, ki izhajajo iz poslov listinjenja, pri kateri ima položaj izvorne osebe, sponzorja ali drugega udeleženca, na podlagi ustreznih politik in postopkov, zlasti zaradi zagotovitve, da se ekonomska vsebina tega posla ustrezno in v celoti odraža v odločitvah o oceni in upravljanju teh tveganj.«.
39. člen
V prvem odstavku 195. člena se 6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. poslih začasne prodaje oziroma odkupa in poslih posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, če nasprotna stranka svoje obveznosti ne izpolni ob njeni dospelosti,«.
40. člen
V drugem odstavku 196. člena se besedilo »10-, 20-, 33- ali 50-odstotni delež« nadomesti z besedilom »10-, 20-odstotni, enotretjinski ali 50-odstotni delež«.
41. člen
V 3. točki prvega odstavka 198. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
42. člen
V prvem odstavku 204. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. kontni okvir za glavno knjigo za namen vodenja poslovnih knjig ter vrste in sheme računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov banke«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Banka Slovenije v zvezi z revidiranjem letnih poročil banke predpiše:
1. podrobnejši obseg in vsebino dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona in
2. podrobnejši način objave revidiranega letnega poročila na javnih spletnih straneh banke.«.
43. člen
V 4. točki prvega odstavka 207. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
V prvem odstavku se 12. točka spremeni, tako da se glasi:
»12. o poslih listinjenja«.
44. člen
210. člen se spremeni tako, da se glasi:
»210. člen
(posebna pravila o revidiranju letnega poročila banke)
(1) Banka mora v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta Banki Slovenije predložiti:
1. letno poročilo,
2. revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 in
3. dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona.
(2) Če mora banka pripraviti konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo prvi odstavek tega člena in 211. do 213. člen tega zakona.«.
45. člen
Prvi odstavek 211. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi dodatno revidiranje ter dodatno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ali dodatno revizorjevo poročilo ni izdelano v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona, lahko Banka Slovenije:
1. zahteva od pooblaščenega revizorja, da svoji poročili ustrezno popravi oziroma dopolni,
2. zavrne revizorjevi poročili in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške banke.«.
46. člen
213. člen se spremeni tako, da se glasi:
»213. člen
(objava revidiranega letnega poročila banke)
(1) Banka mora v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objaviti letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1.
(2) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka tega člena še ni sprejel pristojni organ banke, mora banka v navedenem roku objaviti sestavljeno letno poročilo, ki ga mora uprava banke predložiti nadzornemu svetu po tretjem odstavku 272. člena ZGD-1 (v nadaljnjem besedilu: sestavljeno letno poročilo), in na to v objavi opozoriti.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora banka v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objaviti tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ banke pri sprejetju letnega poročila ni spremenil sestavljenega letnega poročila, lahko banka namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ banke sprejel letno poročilo z vsebino sestavljenega letnega poročila.
(4) Banka mora zagotoviti, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.
(5) Banka mora v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic bank držav članic in bank tretjih držav.«.
47. člen
V drugem odstavku 215. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja s kreditnim tveganjem:
– med bankami in finančnimi institucijami iz drugega odstavka 390.a člena tega zakona,
– znotraj bančne skupine ali
– z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe, in«.
48. člen
V drugem odstavku 222. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. preverja organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena tega zakona ter strategije in procese iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka Slovenije opravlja preverjanje in ocenjevanje po drugem odstavku tega člena z namenom ugotoviti, ali organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz 124. člena tega zakona ter strategije in procesi iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka, in kapital banke zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja in ustrezno pokrivanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.«.
49. člen
Prvi odstavek 224. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke 223. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga glede na bilančno vsoto določa tarifa Banke Slovenije.«.
50. člen
Drugi odstavek 230. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nadzorni organi morajo drug drugega na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.«.
51. člen
Za 230. členom se doda nov 230.a člen, ki se glasi:
»230.a člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic)
(1) Banka Slovenije mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic. Posredovati jim mora informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena mora drugemu nadzornemu organu:
1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa,
2. na lastno pobudo posredovati vse informacije, ki so ključne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa.
(2) Informacija se šteje za ključno po prvem odstavku tega člena, če bi lahko imela bistven vpliv za oceno finančne trdnosti nadzorovane finančne družbe druge države članice.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje Banke Slovenije in drugih nadzornih organov Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če ta zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo je vložila:
1. kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.«.
52. člen
V prvem odstavku 233. člena se črta 5. točka.
53. člen
V 241. členu se doda novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Prvi do četrti in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za nadzor, ki ga Banka Slovenije opravlja na podlagi poročil in informacij, ki ji jih posreduje banka v skladu s tem zakonom, ali ki jih pridobi Banka Slovenije na podlagi zbiranja in obdelovanja informacij po 227. členu tega zakona.«.
54. člen
V 3. točki 247. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
55. člen
V drugi alineji 6. točke prvega odstavka 248. člena se besedilo »potrebnega notranjega kapitala« nadomesti z besedilom »ustreznega notranjega kapitala«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primeru iz 1. ali 3. točke 247. člena tega zakona lahko Banka Slovenije banki tudi odredi, da zagotovi dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, če oceni, da z ukrepi iz prvega odstavka tega člena v ustreznem časovnem obdobju ni mogoče zagotoviti, da bo banka ustrezno izboljšala sistem upravljanja oziroma strategije in procese ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z odredbo, s katero banki odredi dodatni ukrep iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije določi ukrepe iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo prenehal veljati ukrep iz drugega odstavka tega člena.«.
56. člen
Na koncu naslova oddelka 7.7. se doda besedilo »in povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke«.
57. člen
253. člen se spremeni, tako da se glasi:
»253. člen
(razlogi za ukrepe)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi ali odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke:
1. če je banki odredila dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji in banka v rokih, določenih za njihovo izvedbo, teh ukrepov ni začela izvajati oziroma jih ni izvedla,
2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali
3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma kapitalsko ustreznost.
(2) Banka Slovenije lahko izreče tudi oba ukrepa iz prvega odstavka tega člena.«.
58. člen
261. člen se spremeni, tako da se glasi:
»261. člen
(povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke)
(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke naloži delničarjem banke, da sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi denarnimi vložki najmanj za znesek, določen v odločbi, s katerim kot zadnji dan roka za vpis in vplačilo novih delnic določijo dan, ki ne sme biti kasneje kot en mesec po dnevu zasedanja skupščine.
(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, sklicati vsaj osem dni pred zasedanjem skupščine.
(3) Uprava banke mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v osmih dneh po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke za dan, ki ne sme biti kasneje kot en mesec po dnevu prejema odločbe.
(4) Če uprava banke v roku iz petega odstavka tega člena ne skliče skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala z vsebino iz prvega odstavka tega člena, ali če jo skliče za dan, ki je kasnejši od enega meseca po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti banke, lahko skupščino skliče Banka Slovenije.
(5) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 262. in 262.a člena tega zakona.«.
59. člen
Za 262. členom se doda novi 262.a člen, ki se glasi:
»262.a člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke)
(1) Banka Slovenije lahko namesto skupščine delničarjev sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke:
1. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna in
2. če upnik ali upniki, katerih skupni znesek terjatev do banke dosega emisijski znesek novih delnic, ki bi jih bilo treba izdati pri povečanju osnovnega kapitala za znesek iz prvega odstavka 261. člena tega zakona, izračunan kot knjigovodska vrednost delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital banke po stanju na zadnji dan koledarskega leta pred izdajo odločbe o povečanju osnovnega kapitala, izrazijo resno namero vpisati in vplačati delnice banke na podlagi povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet katerih so te terjatve do banke.
(2) Banka Slovenije s sklepom o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena določi emisijski znesek novih delnic v višini, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja.
(3) Banka Slovenije lahko s sklepom o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena odloči, da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izdajo bodisi nove navadne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravice iz drugega odstavka 176. člena ZGD-1, bodisi nove prednostne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:
1. glasovalno pravico;
2. pravico do dividende za posamezno poslovno leto v znesku:
– ki je najmanj enak odstotku od emisijskega zneska iz drugega odstavka tega člena v višini obrestne mere za dvanajstmesečni EURIBOR po stanju na zadnji dan tega poslovnega leta povečani za pet odstotnih točk, ali
– ki je enak znesku dividende za navadne delnice za to poslovno leto, če je znesek dividende za navadne delnice višji od zneska iz prve alineje te točke;
3. v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, pravico, da se nominalni znesek, za katerega se zmanjša osnovni kapital, najprej pokrije v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, in se združitev prednostnih delnic zaradi izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala lahko izvede samo tako:
– da se v celoti razveljavijo navadne delnice,
– da se prednostne delnice spremenijo v navadne delnice in se v breme nominalnega oziroma pripadajočega zneska teh delnic pokrije tisti del nominalnega zneska, za katerega se zmanjša osnovni kapital, ki je višji od skupnega nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, ki se razveljavijo po prvi alineji te točke;
4. v primeru stečaja ali likvidacije banke pravico do deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi, ki ostane po plačilu vseh terjatev upnikov banke, v znesku:
– ki je najmanj enak emisijskemu znesku iz drugega odstavka tega člena, ali
– ki je enak deležu, ki pripada navadnim delnicam, če je ta višji od zneska iz prve alineje te točke.
(4) Banka Slovenije je upravičena zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu banke:
1. predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,
2. objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega sklepa,
3. imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki,
4. določiti prečiščeno besedilo statuta banke ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala,
5. predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo statuta banke v sodni register,
6. dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic banke.«.
60. člen
V prvem odstavku 266. člena se v 2. točki za besedilom »iz 262. člena tega zakona« vstavi besedilo »niti za izvedbo povečanja osnovnega kapitala iz 262.a člena tega zakona.
4. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev in nastane eden od naslednjih položajev, zaradi katerega banka nima najmanj dveh članov uprave:
– nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom,
– imenovani novi član v roku iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 64. člena tega zakona ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije,
– imenovani novi član umakne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali
– Banka Slovenije zavrne ali zavrže zahtevo imenovanega novega člana za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali«
V tretjem odstavku se 4. točka nadomesti z novo 4. do 7. točko, ki se glasijo:
»4. v primeru iz prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,
5. v primeru iz druge alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
6. v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko Banka Slovenije prejme umik zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
7. v primeru iz četrte alineje 4. točke prvega odstavka tega člena: od izdaje odločbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,«.
Sedanja 5. točka tretjega odstavka postane 8. točka.
61. člen
Sedmi odstavek 291. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Banka Slovenije mora izdati podrejeni banki dovoljenje iz šestega odstavka tega člena, ko podrejena banka izpolni vse zahteve, ki izhajajo iz vsebine odločitve nadzornega organa države članice iz šestega odstavka tega člena.«.
62. člen
295. člen se spremeni tako, da se glasi:
»295. člen
(izmenjava informacij z nadzornimi organi držav članic pri nadzoru na konsolidirani podlagi)
(1) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, mora nadzornim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo družbe, ki so podrejene tem nadrejenim družbam, zagotoviti vse pomembne informacije. Pri določitvi pomena informacij je treba upoštevati pomen te podrejene družbe za finančni sistem države članice, katere nadzorni organ nadzoruje to podrejeno družbo.
(2) Pomembne informacije iz prvega odstavka tega člena morajo obsegati zlasti naslednje podatke:
1. o strukturi skupine in o vseh pomembnih bankah v skupini kakor tudi o vseh nadzornih organih, ki so pristojni za nadzor nad bankami v skupini,
2. o postopkih zbiranja informacij od bank v skupini in preverjanja pravilnosti teh informacij,
3. o neugodnih dogajanjih v banki ali drugih osebah v skupini, ki lahko resno vplivajo na druge banke v skupini,
4. o pomembnih ukrepih, ki jih je izrekla banki, vključno z zahtevo za zagotovitev dodatnega kapitala iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, in o vzpostavitvi vsake omejitve za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(3) Če je Banka Slovenije odgovorna za nadzor banke, ki jo obvladuje EU nadrejena kreditna institucija, mora, če potrebuje informacije glede uporabe pristopov in metodologij za izračun kapitalskih zahtev in omejitev, vedno, če je to mogoče, pri nadzornem organu, odgovornem za nadzor EU nadrejene kreditne institucije, preveriti, ali so te informacije dostopne pri njem.«.
63. člen
V naslovu 299. člena se črta besedilo »na konsolidirani podlagi«.
64. člen
Za 304. členom se doda novi 304.a člen, ki se glasi:
»304.a člen
(poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga)
(1) Nadrejeni finančni holding mora zagotoviti, da ima njegovo poslovodstvo ustrezen ugled in izkušnje za vodenje njegovih poslov.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da ima poslovodstvo nadrejenega finančnega holdinga ustrezen ugled in izkušnje za vodenje njegovih poslov, če vsak član poslovodstva izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima ustrezne osebnostne lastnosti in najmanj triletne izkušnje pri vodenju poslov finančne družbe ali drugega podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot finančna družba oziroma drugih primerljivih poslov, in
2. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.«.
65. člen
V drugem odstavku 305. člena se besedilo »odredbi iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »kršitvi obveznosti, določene v pododdelku 7.9.3. tega zakona,«.
66. člen
V naslovu 306. člena se beseda »banka« nadomesti z besedo »oseba«.
V drugem odstavku se besedilo »Evropski bančni komite« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »Evropski bančni odbor« v ustreznem sklonu.
67. člen
V 2. točki prvega odstavka 375. člena se besedilo »z njim povezanih oseb« nadomesti z besedilom »oseb iz drugega odstavka 217. člena tega zakona«.
68. člen
Prvi odstavek 376. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka 375. člena tega zakona, ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za to odločitev.«.
69. člen
Za 377. členom se doda novi 377.a člen, ki se glasi:
»377.a člen
(posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Ne glede na šesti odstavek 374. člena tega zakona, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.
(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve,
2. če Banka Slovenije v roku iz prvega odstavka tega člena izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na drugi odstavek 377. člena tega zakona mora Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1. če je Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena izdala potrdilo – od izdaje potrdila,
2. če Banka Slovenije v roku iz drugega odstavka tega člena ni izdala potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(4) Banka Slovenije mora v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 375. člena in četrti odstavek 377. člena tega zakona.
(6) Banka Slovenije lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najkasneje 50 delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Banka Slovenije izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s šestim odstavkom tega člena, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Banka Slovenije lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s šestim odstavkom tega člena zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Banke Slovenije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve:
1. če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2. če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Banka Slovenije mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.
(10) Če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če Banka Slovenije do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(12) V primeru iz enajstega odstavka tega člena mora Banka Slovenije na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 228. člena tega zakona Banka Slovenije na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.«.
70. člen
V naslovu 13. poglavja se na koncu doda besedilo »in sistem izmenjave informacij o boniteti strank.
71. člen
V 390. členu se črtata tretji in četrti odstavek.
72. člen
Za 390. členom se doda novi 390.a člen, ki se glasi:
»390.a člen
(zbiranje in obdelovanje ter sistem izmenjave informacij o boniteti strank)
(1) Vse banke morajo, ne glede na to, ali so članice bančnega interesnega združenja, organizirati in upravljati sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe. Ta sistem mora organizirati in upravljati bodisi bančno interesno združenje po pooblastilu svojih članic bodisi posebna pravna oseba, ki jo ustanovijo banke in osebe iz drugega odstavka tega člena za organizacijo in upravljanje tega sistema (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sistema).
(2) V sistem iz prvega odstavka tega člena:
1. se mora vključiti tudi vsaka finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena tega zakona, in ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– v kateri ima banka, banka države članice ali druga družba v bančni skupini, katere članica je banka ali banka države članice, najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali
– katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov, in
2. se lahko vključi vsaka pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve izdaje osebnih kartic z odloženim plačilom, če je skupno število veljavnih plačilnih kartic z odloženim plačilom, katerih izdajatelj je, po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta najmanj 50.000.
(3) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o fizični osebi:
1. osebno ime,
2. datum in kraj rojstva,
3. naslov stalnega in začasnega prebivališča,
4. davčna številka,
5. naslednji podatki o osebnem stečaju te osebe:
– o začetku in končanju postopka osebnega stečaja
– o začetku postopka za odpust obveznosti in
– o izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
(4) V sistemu iz prvega odstavka tega člena se lahko zbirajo in obdelujejo naslednji podatki o poslih banke ali finančne institucije iz drugega odstavka tega člena s fizično osebo:
1. pri transakcijskih računih:
– datum odprtja transakcijskega računa,
– podatek, ali je odobrena redna ali izredna prekoračitev stanja na tem računu, in znesek odobrene prekoračitve,
2. pri bančnih kreditih, poslih finančnega zakupa iz 3. točke 10. člena tega zakona in poslih začasne prodaje oziroma odkupa iz 117. člena tega zakona:
– datum sklenitve pogodbe,
– znesek odobrenega kredita,
– znesek neodplačanega dela obveznosti,
– znesek in vrsta posamezne anuitete oziroma obroka,
– odplačilna doba,
3. pri garancijah in meničnih avalih:
– datum izdaje garancije oziroma meničnega avala,
– znesek, za katerega je bila izdana garancija oziroma menični aval,
4. pri osebnih karticah z odloženim plačilom in kreditnih karticah:
– datum izdaje kartice,
– znesek odobrene mesečne porabe,
5. pri prevzetih poroštvih za druge osebe,
– datum prevzema poroštva,
– znesek obveznosti, za katero je oseba prevzela poroštvo in
– podatki iz 2. točke tega odstavka o obveznosti glavnega dolžnika, za katerega je oseba prevzela poroštvo, brez podatka o osebnem imenu ali firmi glavnega dolžnika,
6. če oseba zamudi z izpolnitvijo posamezne obveznosti do banke ali finančne institucije iz drugega odstavka tega člena na podlagi posla iz 1. do 4. točke tega odstavka v znesku, ki presega deset eurov in je obdobje zamude daljše od 90 dni:
– datum nastanka zamude,
– znesek obveznosti, s plačilom katere je oseba v zamudi,
– podatek, ali je bil zaradi izterjave obveznosti začet postopek prisilne izterjave,
– odpoved pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti,
– podatek, da je bil zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti blokiran transakcijski račun te osebe, in podatek o ponovni deblokadi računa,
– obdobje in vrsta morebitnega moratorija,
7. naslednje spremembe podatkov o poslih iz 1. do 5. točke tega odstavka zaradi poslovnih dejanj ali drugih dogodkov, ki nastanejo med trajanjem poslovnega razmerja na podlagi teh poslov, ki ne pomenijo položaja iz 6. točke tega odstavka:
– datum plačila obveznosti,
– podatke o predčasnem plačilu,
– sprememba odplačilnega obdobja,
– sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oziroma obroka.
(5) Podatki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se v sistemu iz prvega odstavka tega člena zbirajo in obdelujejo za namen upravljanja s kreditnim tveganjem bank in drugih pravnih oseb iz drugega odstavka tega člena in jih je dovoljeno uporabljati samo za ta namen.
(6) Banke in druge pravne osebe iz drugega odstavka tega člena morajo zaradi upravljanja s kreditnim tveganjem zbirati in obdelovati informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena o svojih strankah, ki so fizične osebe, in jih posredovati v sistem iz prvega odstavka tega člena.
(7) Do podatkov o posamezni fizični osebi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko dostopajo samo osebe, ki so pri banki ali drugi pravni osebi iz drugega odstavka tega člena pooblaščene za dostopanje do sistema iz prvega odstavka tega člena. Banka ne sme uporabiti podatkov iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena pri odločanju o odprtju transakcijskega računa.
(8) Če banka ali druga pravna oseba iz drugega odstavka tega člena na podlagi ugovora svoje stranke ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek, mora ta podatek izbrisati v treh delovnih dneh po prejemu ugovora stranke. Prvi stavek tega odstavka se smiselno uporablja tudi, če banka ali druga pravna oseba iz drugega odstavka tega člena sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek.
(9) Sistem iz prvega odstavka tega člena mora biti zasnovan tako:
1. da je mogoč samo dostop do podatkov o posamezni osebi, prikaz teh podatkov na zaslon in izpis podatkov na papir (v nadaljnjem besedilu: izpis bonitetnih podatkov o posamezni osebi),
2. da napačni podatek, ki se izbriše po osmem odstavku tega člena, ni več naveden v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi takoj, ko je izbrisan.
(10) Podatke o posameznih poslih iz četrtega odstavka tega člena je v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako, da so ti navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi, do poteka naslednjih rokov:
1. če je pri izpolnjevanju obveznosti nastal položaj iz 6. točke tretjega odstavka tega člena: štirih let po prenehanju obveznosti,
2. v drugih primerih: enega leta po prenehanju obveznosti.
(11) Podatke iz 5. točke tretjega odstavka tega člena je v sistemu iz prvega odstavka tega člena dovoljeno hraniti tako, da so ti navedeni v izpisu bonitetnih podatkov o posamezni osebi do poteka petih let po pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(12) Podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dovoljeno uporabljati za neposredno ali ciljno trženje.
(13) Upravljavec sistema mora:
1. sprejeti pravila sistema, v katerih določi tehnične pogoje za dostop članov do sistema iz prvega odstavka tega člena in druge ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena,
2. onemogočiti uporabo sistema članici, ki ne izpolnjuje tehničnih pogojev iz 1. točke tega odstavka.
(14) Upravljavec sistema mora pred začetkom uporabe pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka tega člena pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije k tem pravilom.«.
73. člen
Prvi odstavek 392. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Z globo od 80.000 do 370.000 eurov se za prekršek kaznuje banka:
1. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih storitev, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev ter pomožnih bančnih storitev (tretji odstavek 41. člena);
2. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;
3. če v likvidaciji opravlja posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona;
4. če na ozemlju Republike Slovenije opravlja vzajemno priznane oziroma dodatne finančne storitve ali pomožne bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije oziroma predhodno obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 81. člena);
5. če po prenehanju dovoljenja za opravljanje bančnih storitev sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona;
6. če ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila Banko Slovenije (prvi odstavek 91. člena);
7. če začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 93. členom tega zakona;
8. če glede podružnice v državi članici ne obvesti Banke Slovenije oziroma nadzornega organa države članice en mesec pred izvršitvijo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona;
9. če začne neposredno opravljati bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve v državi članici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v nasprotju s prvim odstavkom 95. člena tega zakona;
10. če ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 96. člena);
11. če ne vzpostavi in ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 124. člena tega zakona;
12. če izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 190. člena tega zakona;
13. če Banki Slovenije ne poroča v skladu s 194. členom tega zakona;
14. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v finančni družbi tretje države, ne da bi obvestila Banko Slovenije v skladu s 196. členom tega zakona;
15. če ne organizira službe notranje revizije v skladu s 197., 198. ali 199. členom tega zakona;
16. če nima letnega načrta dela službe notranje revizije oziroma ta ni sestavljen v skladu z 200. členom tega zakona;
17. če služba notranje revizije ne izdeluje poročil o notranjem revidiranju oziroma ta niso sestavljena v skladu z 201. členom tega zakona;
18. če služba notranje revizije ne obvešča uprave oziroma nadzornega sveta banke v skladu z 202. členom tega zakona;
19. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja poročila v nasprotju z drugim odstavkom 203. členom tega zakona;
20. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih letnih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po koncu koledarskega leta oziroma nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta (drugi odstavek 205. člena);
21. če glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 207. in 209. členom tega zakona;
22. če Banki Slovenije v roku, določenem v prvem odstavku 210. člena tega zakona, ne predloži letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 ali dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji v banki iz prvega odstavka 211. člena tega zakona;
23. če v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 213. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;
24. če ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi (četrti odstavek 213. člena);
25. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 236. do 240. členu tega zakona;
26. če v postopku prisilne likvidacije sklepa nove posle v nasprotju z 270. členom tega zakona;
27. če ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega zakona.«.
74. člen
V 1. točki prvega odstavka 393. člena se črta besedilo »oziroma predpisom, izdanim na podlagi 1. točke 226. člena tega zakona«.
75. člen
V četrtem odstavku 397. člena se 1. točka spremeni, tako da se glasi:
»1. ki pridobi delnice banke oziroma hranilnice v nasprotju s prvim, tretjim oziroma četrtim odstavkom 45. člena tega zakona;«.
Črta se 3. točka četrtega odstavka.
Dodajo se novi deseti do sedemnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(10) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka ali druga pravna oseba, ki je članica sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:
1. če uporabi podatek iz tretjega ali četrtega odstavka 390.a člena tega zakona v nasprotju s petim, sedmim, devetim, desetim, enajstim ali dvanajstim odstavkom 390.a člena tega zakona;
2. če napačnega podatka ne izbriše v treh delovnih dneh po prejemu ugovora svoje stranke ali po dnevu, ko sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek (osmi odstavek 390.a člena);
3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(11) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.
(12) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz desetega odstavka tega člena.
(13) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je upravljavec sistema iz prvega odstavka 390.a člena tega zakona:
1. če ne zagotovi delovanja sistema v skladu z devetim odstavkom 390.a člena tega zakona;
2. če sistem ni izdelan tako, da po poteku roka iz desetega ali enajstega odstavka 390.a, podatek izbriše;
3. če ne zagotovi zavarovanja podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
4. če v sistem vključi pravno osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka 390.a člena tega zakona;
5. če ne sprejme pravil sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena tega zakona ali če jih začne uporabljati pred pridobitvijo soglasja Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (štirinajsti odstavek 390.a člena).
(14) Z globo od 2.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca sistema, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.
(15) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz trinajstega odstavka tega člena.
(16) Ne glede na 402. člena tega zakona je prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz desetega do petnajstega odstavka tega člena, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.
(17) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz desetega do petnajstega odstavka tega člena izreče globo v znesku, višjem od najnižje mere za posamezni prekršek.«
76. člen
V prvem odstavku 399. člena se 1. točka spremeni, tako da se glasi:
»1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročil v skladu s prvim odstavkom 211. člena tega zakona oziroma s predpisom iz 204. člena tega zakona;«.
V prvem odstavku se dodata novi 2. in 3. točka, ki se glasita:
»2. če Banki Slovenije na njeno zahtevo ne da dodatnih pojasnil v skladu s tretjim odstavkom 211. člena tega zakona;
3. če ne popravi oziroma dopolni svojih poročil v skladu z zahtevo Banke Slovenije iz 1. točke četrtega odstavka 211. člena tega zakona;«.
Sedanja 2. točka prvega odstavka postane 4. točka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(1) Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki velja ob uveljavitvi tega zakona za določen delež, se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža za tisti razpon iz drugega odstavka 45. člena zakona, znotraj katerega je ta delež.
(2) Postopki na podlagi zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se za odločbo Banke Slovenije uporablja drugi odstavek 45. člena zakona, kot se spreminja z 8. členom tega zakona.
78. člen
(1) Banke morajo do 1. januarja 2010 v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona začeti posredovati tudi tiste podatke iz tretjega odstavka 390.a člena zakona, ki jih ob uveljavitvi tega zakona po pravilih tega sistema še niso dolžne posredovati.
(2) Finančne institucije iz 1. točke drugega odstavka 390.a člena zakona se morajo vključiti v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona do 1. januarja 2010.
(3) Upravljavec sistema mora do 31. decembra 2009:
1. uskladiti delovanje sistema iz prvega odstavka 390.a člena s sedmim in devetim do enajstim odstavkom 390.a člena in
2. sprejeti pravila sistema iz 1. točke trinajstega odstavka 390.a člena tega zakona in pridobiti soglasje Informacijske pooblaščenca Republike Slovenije k tem pravilom.
(4) Upravljavec sistema mora do 1. januarja 2011 omogočiti, da se v sistem izmenjave informacij o boniteti strank iz prvega odstavka 390.a člena zakona vključijo pravne osebe iz 2. točke drugega odstavka 390.a člena.
79. člen
Banka Slovenije mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati predpise na njegovi podlagi.
80. člen
Naslednje določbe se začnejo uporabljati za revidiranje in objavo letnega in konsolidiranega letnega poročila banke za leto 2009:
– 210. člen zakona, kot se spreminja s 44. členom tega zakona,
– 211. člen zakona, kot se spreminja s 45. členom tega zakona,
– 213. člen zakona, kot se spreminja s 46. členom tega zakona.
81. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/09-5/36
Ljubljana, dne 3. marca 2009
EPA 155-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik