Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2009 z dne 13. 3. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2009 z dne 13. 3. 2009

Kazalo

698. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-F), stran 2433.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2009.
Št. 003-02-3/2009-2
Ljubljana, dne 11. marca 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-F)
1. člen
V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 69/08) se v 1.a členu na koncu sedemindvajsete alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova osemindvajseta alineja, ki se glasi:
»– Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in Direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 247 z dne 21. 9. 2007, str. 1).«.
2. člen
V 9. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.«.
3. člen
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška družba, evropska delniška družba (SE) ali kot družba za vzajemno zavarovanje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pozavarovalnica lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba (SE).
(3) Za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je organizirana kot evropska delniška družba (SE), se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.«.
4. člen
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»Sistem upravljanja zavarovalnice
13.a člen
(1) Zavarovalnica lahko izbere dvotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravnim odborom.
(2) Za upravni odbor zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu zavarovalnice, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa določbe tega zakona o upravi zavarovalnice.
(3) Za izvršne direktorje in člane oziroma članice upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja veljajo posebna pravila:
1. upravni odbor zavarovalnice mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,
2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora zavarovalnice,
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov zavarovalnice.
(4) Za izvršne direktorje in člane upravnega odbora družbe za vzajemno zavarovanje veljajo poleg drugega in tretjega odstavka tega člena posebna pravila:
1. zanje se ne uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo udeležbo članov uprave oziroma nadzornega sveta na dobičku,
2. poleg vsaj dveh izvršnih direktorjev mora družba za vzajemno zavarovanje imeti še najmanj tri člane upravnega odbora.«.
5. člen
Za 17. členom se v podpoglavju »2.2.3. Kvalificirani deleži« doda nov 17.a člen, ki se glasi:
»Kratice drugih zakonov in predpisov EU ter opredelitev pojmov
17.a člen
(1) V tem podpoglavju so uporabljene te kratice drugih zakonov:
1. ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08 in 109/08),
2. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),
3. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 28/06, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08),
4. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07),
5. ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07,100/07 – popr. in 69/08).
(2) V tem podpoglavju so za predpise EU uporabljeni ti skrajšani naslovi:
1. Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter Direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3. 2005, str. 3);
2. Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1).
(3) Pojmi, uporabljeni v tem podpoglavju, imajo enak pomen kot pojmi, uporabljeni v:
– banka – v prvem in četrtem odstavku 13. člena ZBan-1,
– finančna družba – v petem odstavku 15. člena ZBan-1,
– investicijsko podjetje – v prvem odstavku 14. člena ZBan-1,
– kreditna institucija – v tretjem odstavku 13. člena ZBan-1,
– nadrejena oseba in podrejena družba – v 25. členu ZBan-1,
– tretja država – v drugem odstavku 18. člena ZBan-1.
(4) Pojem »družba za upravljanje«, uporabljen v tem podpoglavju, ima enak pomen kot pojem, uporabljen v 6. točki 2. člena ZFK.
(5) Pojma, uporabljena v tem podpoglavju, imata enak pomen kot pojma, uporabljena v ZTFI:
– investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena ZTFI,
– kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena ZTFI.
6. člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20%,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 20% in manjši od ene tretjine,
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50%,
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 50%,
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena družba zavarovalnice.
(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljalskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to nalogo,
2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani,
3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje, ali
4. osebe,
– ki so skupščini zavarovalnice predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
– ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Prvi in drugi odstavek tega člena, 19. do 20.b člen ter 21. in 21.a člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »skupni kvalificirani imetniki.«.
7. člen
Za 18. členom se dodata nova 18.a in 18.b člen, ki se glasita:
»Ugotavljanje kvalificiranega deleža
18.a člen
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice zavarovalnice z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali statutu zavarovalnice v skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun,
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja zavarovalnice,
3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic,
4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval,
5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka,
6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka,
7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe,
8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika,
9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in jih lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital zavarovalnice, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
Izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža
18.b člen
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:
1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo v običajno kratkem poravnalnem obdobju, in
2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, upravlja družba za upravljanje, v delnice zavarovalnice, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in
2. družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice zavarovalnice, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni pogoji:
1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2. investicijsko podjetje:
– lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice zavarovalnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina;
– je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni ti pogoji:
1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI;
2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne uresničuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov zavarovalnice, in
3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odsvoji v enem letu po pridobitvi.«.
8. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
19. člen
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora vključevati:
1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
2. druge podatke iz prvega odstavka 327. člena tega zakona, ki jih mora vključevati vsaka zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokaze in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 19.b člena tega zakona.«.
9. člen
19.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi
19.a člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. zavarovalnica te države članice,
2. kreditna institucija, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali
2. oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjava informacije o primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav družb v isti skupini in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 19.b člena tega zakona.
(4) Če se mora Agencija za zavarovalni nadzor po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi, mora obrazložitev odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora vključevati vsaka obrazložitev odločbe, vključevati tudi opredelitev Agencije za zavarovalni nadzor o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(5) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.«.
10. člen
Za 19.a členom se dodajo novi 19.b, 19.c, 19.č in 19.d člen, ki se glasijo:
»Presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika
19.b člen
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje zavarovalnice, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki ga bo verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje zavarovalnice, če bo pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi teh meril:
1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico ali drugače vplivati na poslovanje zavarovalnice, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva;
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje zavarovalnica;
4. verjetnih posledic, če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, za sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 5. poglavju tega zakona.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka mora Agencija za zavarovalni nadzor presoditi tudi organizacijski ustroj, postopke in sisteme v skupini, katere del bo postala zavarovalnica, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika mora Agencija za zavarovalni nadzor presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:
1. da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja ali
2. da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti zavarovalnici, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
19.c člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če:
1. bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 19.b člena tega zakona;
2. na podlagi meril iz 19.b člena tega zakona presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva:
– da bo ogrožena sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 5. poglavju tega zakona;
– da bo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;
3. obstajajo razlogi za sum:
– da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja ali
– da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT;
4. bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 329.a člena tega zakona ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo primernosti po merilih iz 19.b člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in uresničevanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
Rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje
19.č člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali pozneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz določbe prejšnjega stavka ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor določila ta rok.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena.
Prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
19.d člen
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor po 19.č členu tega zakona določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegel kvalificiran delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Agencija za zavarovalni nadzor po 19.č členu tega zakona določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificiran delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice zavarovalnice tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija za zavarovalni nadzor ugotovitveno odločbo.«.
11. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glasovalne pravice iz delnic zavarovalnice, pridobljenih v nasprotju z zakonom
20. člen
(1) Imetnik iz delnic zavarovalnice, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.
(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:
1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki je 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, odšteje ena delnica;
2. če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki je zgornja meja razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.
(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic zavarovalnice.
(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija za zavarovalni nadzor to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki pomenijo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.
(5) Zavarovalnica neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.
(6) Prvi do peti odstavek tega člena ter 20.a in 20.b člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja zavarovalnice.«.
12. člen
20.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odredba o odsvojitvi delnic
20.a člen
(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Agencija za zavarovalni nadzor določiti rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(2) Neupravičeni imetnik mora do poteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti:
1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora vključevati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
2. dokaze o odsvojitvi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da pojasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 328.a člen tega zakona.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi:
1. če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena,
2. če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.«.
13. člen
Za 20.a členom se dodajo novi 20.b, 20.c in 20.č člen, ki se glasijo:
»Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic
20.b člen
(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku po tretjem odstavku 20.a člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile odsvojene po odredbi o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj) izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic zavarovalnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove zavarovalnici, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).
(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna tako, da se od števila delnic, s katerimi je imetnik dosegel kvalificirani delež, odšteje ena delnica.
(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic mora vključevati:
1. podatke o neupravičenem imetniku, če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju,
2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic zavarovalnice se vroči tudi zavarovalnici. Zavarovalnica od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5) Če je zavarovalnica, v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic, do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
Delničarski sporazum
20.c člen
(1) Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v zavarovalnici, in sklenejo sporazum o usklajenem uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(2) Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v zavarovalnici in nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi:
1. če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov udeleženec ali
2. če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v zavarovalnici.
(5) Določbe 18., 19. do 20.b člena ter 21. in 21.a člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.
Drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe zavarovalnice
20.č člen
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe zavarovalnice, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delničar zavarovalnice oziroma kakšen delež delnic zavarovalnice ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 19. do 20.b člen ter 21. in 21.a člen tega zakona.«.
14. člen
Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 19.c člena tega zakona.
(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 20. člena tega zakona.«
15. člen
Za 21. členom se dodajo novi 21.a, 21.b in 21.c člen, ki se glasijo:
»Obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji za zavarovalni nadzor
21.a člen
(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odsvojiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(2) Če se delež kvalificiranega imetnika, zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj, zmanjša pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora kvalificirani imetnik o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(3) Kvalificirani imetnik mora Agencijo za zavarovalni nadzor nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.
(4) Nadrejeni finančni holding in mešani finančni holding, ki imata v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj zavarovalnici nadrejene družbe, morata Agencijo za zavarovalni nadzor obvestiti tudi o vsaki spremembi članov njunega poslovodstva.
Predpis o kvalificiranih imetnikih
21.b člen
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 19.b člena tega zakona;
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 21.a člena tega zakona.
Predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji
21.c člen
(1) Zavarovalnica mora pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem zunaj območja Republike Slovenije in zunaj območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija) o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj dva meseca pred pridobitvijo.
(2) Zavarovalnica iz prvega odstavka tega člena mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.
(3) Če namerava zavarovalnica odsvojiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih;
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo;
3. letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti;
4. če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana za revizijo: revizorjevo poročilo z mnenjem o letnem poročilu za zadnji dve poslovni leti;
5. seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav;
6. strategijo upravljanja tuje finančne organizacije s presojo ekonomske učinkovitosti naložbe.«.
16. člen
V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za:
1. oblikovanje varnostnih rezerv, ali
2. oblikovanje drugih s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali
3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (tretji odstavek 45. člena zakona).«.
17. člen
Za 76. členom se doda nov 76.a člen, ki se glasi:
»Register pooblaščenih aktuarjev
76.a člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vodi register pooblaščenih aktuarjev.
(2) Register pooblaščenih aktuarjev je javen in zanj ne veljajo določbe 101. člena tega zakona. Register pooblaščenih aktuarjev mora Agencija za zavarovalni nadzor objaviti na svojih spletnih straneh.
(3) Pooblaščeni aktuar, vpisan v register pooblaščenih aktuarjev, mora Agencijo za zavarovalni nadzor obvestiti o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v register pooblaščenih aktuarjev, in sicer v osmih dneh od spremembe.
(4) Register vsebuje te podatke: ime, priimek, zaporedno številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše postopek vpisa in izbrisa vpisnih podatkov.
(6) Vpis pooblaščenega aktuarja v register pooblaščenih aktuarjev ne predpostavlja, da bo Agencija za zavarovalni nadzor nadzirala delo pooblaščenega aktuarja. Agencija za zavarovalni nadzor nadzira le pooblaščene aktuarje, ki naloge pooblaščenega aktuarja opravljajo v zavarovalnicah.«.
18. člen
V tretjem odstavku 97. člena se v 4. točki pred piko na koncu doda besedilo: »oziroma države članice OECD«.
19. člen
V petem odstavku 98. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji v tej državi ne morejo opravljati zavarovalnih poslov ali če zaradi predpisov te države oziroma prakse pri izvajanju teh predpisov nimajo enakih konkurenčnih možnosti za opravljanje zavarovalnih poslov, kot jih imajo zavarovalnice te države, pri čemer navedena omejitev ne velja za zavarovalnice s sedežem v državi članici OECD.«.
20. člen
Drugi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nadzorni organi morajo drug drugega na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.«.
21. člen
Za 100. členom se doda nov 100.a člen, ki se glasi:
»Sodelovanje z nadzornimi organi držav članic
100.a člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora sodelovati z nadzornimi organi drugih držav članic. Dajati jim mora informacije, ki so ključne ali pomembne za opravljanje njihovih nalog nadzora. Za uresničitev tega namena mora drugemu nadzornemu organu:
1. na njegovo zahtevo dati vse informacije, ki so ključne ali pomembne za opravljanje nalog nadzora tega nadzornega organa;
2. na lastno pobudo dati vse informacije, ki so ključne za opravljanje nalog nadzora tega nadzornega organa.
(2) Informacija se šteje za ključno po prejšnjem odstavku, če bi lahko bistveno vplivala na presojo finančne trdnosti nadzorovane finančne družbe druge države članice.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje Agencije za zavarovalni nadzor in drugih nadzornih organov Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo je vložila:
1. zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.«.
22. člen
V 121. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za organiziran trg po tem zakonu se šteje trg, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.«.
23. člen
V 222. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za obveznosti zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca se smiselno uporabljajo določbe prvega do šestega odstavka 217. člena tega zakona.«
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Kadar zavarovalni posrednik deluje po naročilu zavarovalnice, odgovarja zavarovalnica za ravnanja zavarovalnega posrednika kot za svoja lastna ravnanja. Če zavarovalni posrednik deluje po naročilu zavarovalnice, mora biti na zavarovalni polici označeno, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem zavarovalnega posrednika, ime in priimek oziroma firma zavarovalnega posrednika in višina provizije ali kakršnegakoli drugega plačila, ki ga je zavarovalni posrednik upravičen zahtevati od zavarovalnice iz naslova posredovanja pri sklenitvi zavarovalne pogodbe.«
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek »1,000.000 eurov« nadomesti z zneskom »1,120.200 eurov«, znesek »1,500.000 eurov« pa se nadomesti z zneskom »1,680.300 eurov«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ko se na podlagi sedmega odstavka 4. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/92/ES z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L št. 009 z dne 15. 1. 2003, str. 3) samodejno zvišajo zneski iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena te direktive, Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske iz prejšnjega odstavka.«.
24. člen
V 227. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Storitve zavarovalnega zastopanja lahko opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (na primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in so pridobile dovoljenje za opravljanje zavarovalnega zastopanja.«
25. člen
V drugem odstavku 230. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi:
»Oseba iz prejšnjega stavka, pod mentorstvom katere opravlja dela pomožni zavarovalni zastopnik oziroma posrednik, je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom oziroma posrednikom.«.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Odvisni zavarovalni posrednik je oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja v imenu in za račun ene ali več zavarovalnic za različne vrste zavarovanja, ki si med seboj ne konkurirajo, vendar ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje s polno odgovornostjo zavarovalnic za njihovo ponudbo zavarovanja. Oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega posrednika, ki deluje s polno odgovornostjo zavarovalnice za tiste vrste zavarovanja, ki jih ponuja, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti, in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.«.
Črta se peti odstavek.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
26. člen
Besedilo 237. člena postane prvi odstavek, v njem pa se znesek »1,000.000 eurov« nadomesti z zneskom »1,120.200 eurov«, znesek »1,500.000 eurov« pa se nadomesti z zneskom »1,680.300 eurov«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ko pride na podlagi sedmega odstavka 4. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/92/ES z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L št. 009 z dne 15. 1. 2003, str. 3) do samodejnega zvišanja zneskov iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena te direktive, Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske iz prejšnjega odstavka.«.
27. člen
V šestem odstavku 238. člena se v peti alineji pika na koncu nadomesti s podpičjem in dodata nova šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– če zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ponavljajoče kršijo določbo prvega odstavka 230. člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja kršitev ponovno storijo vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve;
– če zavarovalnozastopniška oziroma posredniška družba ne izpolni odredbe Agencije za zavarovalni nadzor.«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za odvzem dovoljenja po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljata 183. in 184. člen tega zakona.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »iz pete alinee prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom: »iz pete alineje šestega odstavka tega člena«.
Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta nova deveti in deseti odstavek.
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo: »osmega«.
28. člen
V 328.a členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če namerava Agencija za zavarovalni nadzor zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena tega zakona ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, mora pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za to odločitev. V primeru iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 271. člen tega zakona.«.
29. člen
V 329. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor vložnika zahteve po četrtem odstavku 328.a člena tega zakona pozvala, da se izjavi o razlogih za zavrnitev dovoljenja, rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o dovoljenju oziroma soglasju ne teče od vročitve poziva do poteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila poslana v roku, določenem s pozivom.«.
30. člen
Za 329. členom se doda nov 329.a člen, ki se glasi:
»Posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
329.a člen
(1) Ne glede na šesti odstavek 328. člena tega zakona mora Agencija za zavarovalni nadzor izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izdati potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz določbe prejšnjega stavka teče:
1. če Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti, od prejema zahteve;
2. če je Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenem s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom, od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na prvi odstavek 329. člena tega zakona mora Agencija za zavarovalni nadzor o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v šestdesetih delovnih dneh. Rok iz določbe prejšnjega stavka teče:
1. če je Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka izdala potrdilo, od izdaje potrdila;
2. če Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka ni izdala potrdila, od poteka roka za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor mora v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navesti dan, s katerim poteče rok iz prejšnjega odstavka.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 328.a člena in četrti odstavek 329. člena tega zakona.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najpozneje petdeseti delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s prejšnjim odstavkom, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Agencija za zavarovalni nadzor lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve Agencije za zavarovalni nadzor za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija za zavarovalni nadzor s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve:
1. če je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2. če bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor mora vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izdati potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena mora biti naveden dan, ko poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.
(10) Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mora v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena izdati in odpraviti pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če Agencija za zavarovalni nadzor do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(12) V primeru iz prejšnjega odstavka mora Agencija za zavarovalni nadzor na zahtevo kvalificiranega imetnika izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 153. člena tega zakona Agencija za zavarovalni nadzor na svojih spletnih straneh objavi povzetek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(1) Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki velja ob uveljavitvi tega zakona za določen delež, se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža za tisti razpon iz 18. člena zakona, v katerem je ta delež.
(2) Postopki na podlagi zahteve za pridobitev kvalificiranega deleža, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za odločbo Agencije za zavarovalni nadzor, izdano v tem postopku, uporablja drugi odstavek 18. člena zakona, kot se spreminja s 6. členom tega zakona.
32. člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati predpise na njegovi podlagi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora register pooblaščenih aktuarjev vzpostaviti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 460-01/09-2/43
Ljubljana, dne 3. marca 2009
EPA 150-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik