Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2009 z dne 29. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2009 z dne 29. 12. 2009

Kazalo

4985. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B), stran 14965.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. decembra 2009.
Št. 003-02-11/2009-20
Ljubljana, dne 28. decembra 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-B)
1. člen
V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZDRad) se v 3. členu pred 1. točko doda nova a.1 točka, ki se glasi:
»a.1 Dostopovno omrežje je del javnega komunikacijskega omrežja, ki povezuje končne uporabnike z najbližjo vstopno točko operaterja omrežja, s katerim so končni uporabniki neposredno povezani.«.
4.a točka se spremeni tako, da se glasi:
»4.a Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno z ENUM-domenami številk. Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi, ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.«.
Za 5. točko se doda nova a 5.a točka, ki se glasi:
»a 5.a Hišna komunikacijska napeljava je elektronsko komunikacijsko omrežje znotraj zgradbe, ki omogoča povezljivost enega ali več naročnikov z javnim komunikacijskim omrežjem.«.
Za 7. točko se doda nova 7.a točka, ki se glasi:
»7.a Javna komunikacijska storitev povezljivosti v širokopasovno omrežje je javna komunikacijska storitev, ki zagotavlja uporabniško povezljivost s širokopasovnim omrežjem.«.
Na koncu 25. točke se doda besedilo:
»Podatki o prometu lahko med drugim vsebujejo podatke, ki se nanašajo na usmerjanje, trajanje, čas ali obseg sporočila, uporabljeni protokol, lokacijo terminalske opreme pošiljatelja ali prejemnika, na omrežje, iz katerega sporočilo izvira ali v katerem ponika, na začetek, konec ali trajanje zveze. Vsebujejo lahko tudi format, v katerem se sporočilo pošilja po omrežju.«.
Za 37. točko se doda nova 37.a točka, ki se glasi:
»37.a Širokopasovno omrežje je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov z visoko hitrostjo.«.
Za 43. točko se doda nova 43.a točka, ki se glasi:
»43.a Vertikalno integrirani operater je operater, ki deluje na različnih nivojih maloprodajnega in veleprodajnega zagotavljanja omrežij in opravljanja storitev.«.
2. člen
V prvem odstavku 7. člena se v zadnjem stavku za besedilom »grajeni tako, da« doda besedilo »zaradi omejevanja nepotrebnih posegov v prostor«.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo mora pred začetkom projektiranja sporočiti agenciji namero načrtovane gradnje in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo k skupni gradnji ali k predvidenem zakupu zmogljivosti javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture. Investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture pa mora pred začetkom projektiranja sporočiti agenciji namero načrtovane gradnje s pozivom investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja, da izrazijo interes po vključitvi elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje. Agencija mora najkasneje v roku sedmih dni od prejema na svojih spletnih straneh javno objaviti sporočila investitorjev o pričetku projektiranja z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da se o pozivu izjasnijo v roku, ki ga določi investitor, vendar ne sme biti krajši od 20 dni od objave.
(3) Pri izkazanem interesu po postopku iz prejšnjega odstavka je investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo dolžan zainteresiranim soinvestitorjem ali zakupnikom ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva stroškovno naravnane cene. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor v javna komunikacijska omrežja ali zainteresirani zakupnik sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini, na zahtevo ene od strank o zadevi odloča agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. Ob izkazanem interesu po postopku iz prejšnjega odstavka in po sklenitvi ustrezne pogodbe ali izvršljivosti takšne odločbe agencije, mora investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo načrtovati in graditi tako, da omogočajo povečanje zmogljivosti skladno z izkazanim interesom.
(4) Investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture, kot so električna in plinska omrežja ali javne ceste, mora svoja omrežja načrtovati tako, da se v okviru tehničnih zmožnosti hkrati z njimi skladno z izkazanim interesom po postopku iz drugega odstavka tega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane sedmi odstavek, se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Večstanovanjske in poslovne stavbe morajo biti načrtovane (projektirane) in grajene tako, da omogočajo skupno uporabo hišne komunikacijske napeljave vsem operaterjem tako, da se lahko povežejo z vsakim naročnikom posebej.«.
Dosedanji peti odstavek postane deveti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Agencija opravlja nadzor nad izvajanjem določb o gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki izhajajo iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, razen določb predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter pri tem usklajeno deluje ter sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve. Inšpektor, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), opravlja nadzor nad delovanjem v obratovanju iz prvega odstavka tega člena ter pri tem sodeluje ter usklajeno deluje z inšpektorjem, pristojnim za nadzor blaga na trgu.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane enajsti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se beseda »infrastrukuri« nadomesti z besedo »infrastrukturi«.
3. člen
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(uporaba proračunskih sredstev)
(1) Sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje se lahko zagotovijo tudi iz proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči.
(2) Proračunska sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. na določenem območju Republike Slovenije ni zadostne pokritosti s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot v večini drugih območij Republike Slovenije;
2. za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa;
3. širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja;
4. zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.
(3) Proračunska sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:
1. na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot v večini drugih območjih Republike Slovenije in
2. za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.
(4) Kdor izkaže tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja, mora takšno omrežje na območjih in v obsegu, kot je izkazal, zgraditi v roku dveh let odkar je pisno obvestil ministrstvo, da z njegove strani takšen interes obstaja.
(5) Agencija opravlja nadzor nad odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz prvega odstavka tega člena in nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka s strani osebe, ki je izkazala tržni interes.
4. člen
V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija s splošnim aktom uredi način spodbujanja skupne uporabe iz prejšnjega odstavka.«.
V prvem stavku dosedanjega drugega odstavka, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Investitor oziroma lastnik druge vrste gospodarske javne infrastrukture mora v skladu s tehničnimi zmožnostmi operaterjem omrežij in zainteresiranim državnim organom omogočiti skupno uporabo svojih prostih zmogljivosti te infrastrukture. Med proste zmogljivosti se štejejo zlasti prazne ali delno izkoriščene cevi, neuporabljena optična vlakna ter zmogljivost nosilnih stebrov za obešanje dodatnih kablov za gradnjo omrežij elektronskih komunikacij.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
5. člen
Na koncu 10.a člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri tem upošteva omejitve iz 7.a člena tega zakona glede nadzora odprtosti in gradnje omrežij.«.
6. člen
V drugem odstavku 11. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike-invalide, ki jih določi vlada na usklajen predlog ministra in ministra oziroma ministrice, pristojnega oziroma pristojne za invalide (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za invalidsko varstvo), in ki končnim uporabnikom-invalidom omogočajo nediskriminatorno uporabo in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev, vključno z dostopom do storitev v sili, imenikov in imeniških služb, kot ga imajo drugi končni uporabniki.«.
7. člen
Za osmim odstavkom 22. člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Ukrepe, ki spreminjajo tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti na podlagi tega člena in nimajo znatnega vpliva na trg, lahko naloži agencija z odločbo v upravnem postopku na podlagi analize upoštevnih trgov, ki je bila podlaga za predhodno naložene obveznosti in ob upoštevanju 125. člena tega zakona. Pred izdajo odločbe, ki spreminja tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti, mora agencija pridobiti mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.«.
8. člen
Za 27. členom se dodata nova 27.a in 27.b člen, ki se glasita:
»27.a člen
(funkcionalna ločitev)
(1) Kadar agencija ugotovi, da se z ustreznimi obveznostmi iz 23. do 27. člena tega zakona ni dosegla učinkovita konkurenca ter da obstajajo pomembni in trajni konkurenčne problemi ali tržne nepopolnosti, ugotovljene v zvezi z zagotavljanjem operaterskega dostopa, lahko z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona vertikalno integriranemu operaterju izjemoma naloži obveznost, da dejavnosti, povezane z zagotavljanjem operaterskega dostopa, prenese na poslovno enoto, ki deluje neodvisno. Ta poslovna enota operaterski dostop zagotavlja vsem operaterjem, vključno z drugimi poslovnimi enotami v vertikalno integriranemu operaterju, po enakem časovnem razporedu in pod enakimi pogoji, tudi glede cen in kakovosti storitev, ter po enakih sistemih in postopkih.
(2) Kadar namerava agencija naložiti obveznost funkcionalne ločitve po prvem odstavku tega člena, mora Evropski komisiji predložiti predlog, ki vključuje:
– dokaze, ki utemeljujejo ugotovitve agencije;
– utemeljeno oceno, da obstaja majhna možnost, da bo v razumnem časovnem obdobju prišlo do učinkovite in trajnostne konkurence na področju infrastrukture, ali pa je sploh ni;
– analizo pričakovanega vpliva na regulacijo trga, na podjetje, vključno z analizo vpliva na zaposlene v neodvisni poslovni enoti in analizo vpliva na celotni sektor elektronskih komunikacij, kakor tudi na spodbude za naložbe v celotnem sektorju, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije, ter na druge zainteresirane stranke, še posebej glede na konkurenco in mogoče učinke na potrošnike;
– analizo razlogov, ki utemeljujejo, da je obveznost funkcionalne ločitve najbolj učinkovit ukrep za uresničevanje rešitev, namenjenih obravnavanju težav, ugotovljenih glede konkurence ali tržne nepopolnosti.
(3) Predlog ukrepa mora vsebovati naslednje sestavine:
– natančno naravo in stopnjo ločitve in zlasti podroben opis pravnega statusa ločene poslovne enote;
– opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov oziroma storitev, ki jih bo ta enota zagotavljala;
– ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezen sistem spodbud zanje;
– pravila za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti;
– pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za druge zainteresirane stranke;
– program spremljanja dela, namenjen zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, vključno z objavo letnega poročila.
(4) Po odločbi Evropske komisije o predlogu ukrepa agencija izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz 21. člena tega zakona. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti iz 23. do 27. člena tega zakona.
(5) Operaterju, ki mu je bila naložena funkcionalna ločitev, lahko agencija naloži tudi katerokoli drugo obveznost po tem zakonu.
27.b člen
(prostovoljna ločitev vertikalno integriranega operaterja)
(1) Operater, ki je bil določen kot operater s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih, mora najmanj tri mesece vnaprej obvestiti agencijo o načrtovanem prostovoljnem prenosu vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom ali ustanovitvi druge poslovne enote, ki bi vsem maloprodajnim ponudnikom, tudi operaterjevim lastnim maloprodajnim enotam, zagotavljala popolnoma enakovredne oblike operaterskega dostopa pod enakimi pogoji. Operaterji prav tako obvestijo agencijo o spremembi te namere in končnem izidu postopka prostovoljne ločitve.
(2) Agencija oceni učinek načrtovane transakcije na obstoječe obveznosti, ki jih je naložila operaterju skladno z 22. členom tega zakona. V ta namen agencija skladno z 21. členom tega zakona brez odlašanja izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti na teh upoštevnih trgih.
(3) Pravno ali operativno ločenemu operaterju lahko agencija naloži katerokoli obveznost po tem zakonu.
9. člen
Na koncu prvega odstavka 36. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Postopki dodelitve radijskih frekvenc morajo biti odprti, pregledni in nediskriminatorni.«
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc fizični ali pravni osebi, ki je bila s preglednim in odprtim postopkom ministrstva ali lokalne skupnosti izbrana za upravljavca s pomočjo proračunskih sredstev zgrajenega širokopasovnega omrežja, za območje, na katerem je to omrežje zgrajeno. Odločba se izda na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek in brez izvedbe postopka iz 38. člena tega zakona.«.
10. člen
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
»36.a člen
(usklajeno dodeljevanje radijskih frekvenc v zvezi s skupnimi izbirnimi postopki)
(1) Če je bila uporaba določenih radijskih frekvenc usklajena, pogoji in postopki dostopa dogovorjeni, fizične ali pravne osebe, ki se jim dodelijo radijske frekvence, pa izbrane v skladu z mednarodnimi sporazumi in predpisi Evropske skupnosti, te osebe pridobijo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji skladno s tem zakonom.
(2) Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka 35. člena tega zakona agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi splošnega upravnega postopka in brez predhodno izvedenega postopka javnega razpisa. Če so bili v postopku izbire iz prejšnjega odstavka izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc s tem zakonom, jim agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi lahko omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Fizične ali pravne osebe, ki v Republiki Sloveniji pridobijo pravico uporabe radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena brez odločbe agencije, smejo te frekvence uporabljati le v skladu z izbirno odločbo institucij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: izbirna odločba) in predpisom Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana, ter morajo pri tem izpolnjevati tudi vse pogoje, ki iz njiju izhajajo. Agencija mora te osebe ustrezno obvestiti o njihovih pravicah in načinu njihovega uresničevanja v Republiki Sloveniji. Pri tem agencija upošteva izbirno odločbo in predpis Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Agencija spremlja in nadzira uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upošteva predpise Evropske skupnosti, vključno s poročanjem Evropski komisiji, kjer je to določeno.«.
11. člen
V četrtem odstavku 38. člena se v prvem stavku za besedo »javnosti« doda besedilo »ter na podlagi drugih ustreznih informacij, s katerimi razpolaga«.
12. člen
Za drugim odstavkom 48. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar je predmet odločbe dodelitev radijskih frekvenc na podlagi izbirnega postopka iz prvega odstavka 36.a člena, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje tudi dodatne sestavine, potrebne za izvajanje predpisov Evropske skupnosti, vključno s pogoji, ki izhajajo iz takšne izbirne odločbe in predpisa Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
13. člen
V 49. členu se na koncu 8. točke pika nadomestiti s podpičjem, za njo pa se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. pogoji, ki izhajajo iz izbirne odločbe iz 36.a člena tega zakona in predpisa Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.«.
14. člen
Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi:
»52.a člen
(kopičenje radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu)
Operaterji ne smejo kopičiti radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu radijskih komunikacij. Takšno ravnanje operaterja je med drugim razvidno iz dejstva, da operater ne uporablja radijske frekvence v obsegu in rokih, določenih v sami odločbi oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ter za to ne obstajajo objektivni razlogi, na katere operater ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel predvideti v času podelitve odločbe, ali je iz njegovega ravnanja mogoče upravičeno domnevati, da je operater pridobil radijsko frekvenco z namenom omejevanja konkurence na trgu.«.
15. člen
V prvem odstavku 53. člena se pika na koncu 7. točke nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. je to potrebno zaradi izvajanja predpisov Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij.«.
V šestem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko dodajo besede »zaradi motenja sprejema«.
Na koncu osmega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.«.
16. člen
V četrtem odstavku 54. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v roku, določenim v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ali se dodeljena radijska frekvenca v enoletnem obdobju med najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če z odločbo ni drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže nasprotnega;«.
Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub večkratnemu opozorilu ni bil plačan;
6. obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 49. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.«.
Peti odstavek se črta.
17. člen
Osmi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Operater mora do 15. januarja agenciji poslati izpis skupnega števila vseh številk po vrstah in blokih, ki so bile v preteklem letu prenesene k drugim operaterjem oziroma prenesene k njemu, in sicer s stanjem na dan 31. decembra preteklega leta, kakor mu ga pošlje upravljavec centralne zbirke podatkov prenesenih številk. Za pošiljanje podatkov o prenesenih številkah agenciji lahko operater pooblasti tudi upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk.«.
18. člen
V 72. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Operater javnega telefonskega omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora uporabnikom-invalidom omogočiti klice v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov. Operater oziroma izvajalec zagotavlja tovrstne klice v sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če operater oziroma izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstnih klicev v sili.«.
Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Operater javnega telefonskega omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora obveščati svoje uporabnike o obstoju in pomenu enotne evropske telefonske številke za klic v sili »112«, preko objave na svojih spletnih straneh, in v imeniku, na vidnem mestu. Gostujoče uporabnike mora ob vstopu v njegovo omrežje še dodatno obvestiti s SMS sporočilom. Vsebino obvestila določi organ, pristojen za obravnavo klicev v sili na enotno evropsko številko za klic v sili »112«.«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Zloraba klica v sili je prepovedana. Klic v sili zlorabi, kdor kljub vsakokratnemu opozorilu organa, ki sprejema klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili.«
19. člen
V drugem odstavku 78. člena se v zadnjem stavku za besedama »vključno zaradi« doda besedilo »dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno z določbami tega zakona in«.
20. člen
Na koncu 80. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti je določba o dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja skladno s tem zakonom.«
21. člen
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
»84. člen
(preglednost in objava informacij)
(1) Objavljeni morajo biti pregledni podatki o veljavnih cenah in tarifah ter splošni pogoji dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev.
(2) Agencija v splošnem aktu skladno z zakonodajo Evropske skupnosti, ki se nanaša na univerzalne storitve na področju elektronskih komunikacij, podrobneje predpiše, katere informacije morajo objaviti operaterji javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev in katere informacije mora objaviti sama.
(3) Agencija v korist potrošnikov na svetovnem spletu sprotno objavlja aktualne povezave do spletnih strani operaterjev, ki služijo spremljanju in primerjavi podatkov o storitvah, cenah in splošnih pogojev operaterjev.«
22. člen
Za šestim odstavkom 91. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Operater izda razčlenjeni račun višje stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno soglasje te osebe. Identitete klicanih in klicočih oseb operaterju ni potrebno prikriti v primerih razčlenjenega računa za klice med telefonskimi številkami istega naročnika. Razčlenjeni račun višje stopnje operater izda v elektronski obliki, razen če naročnik ne zahteva drugače.«.
23. člen
Besedilo 92. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev, njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater.
(2) Operater mora vsako prijavo napake v zvezi s svojo odločitvijo ali ravnanjem iz prejšnjega odstavka, ki jo končni uporabnik sporoči s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu takih klicev, zabeležiti.
(3) Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan.
(4) Ugovor se lahko vloži tudi s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu prijav napak. Pri tem mora končni uporabnik opozoriti, da vlaga ugovor v smislu prvega odstavka tega člena. Pooblaščena oseba operaterja, ki sprejema telefonske klice v zvezi s prijavo napak, mora zabeležiti vse podatke, ki so pomembni za vložitev tovrstnega ugovora, ter v najkrajšem mogočem času poslati ugovor ustreznemu organu ali telesu operaterja. Šteje se, da je operater prejel ugovor na dan, ko je bil vložen s klicem na telefonsko številko operaterja.
(5) Če je končni uporabnik poslal ugovor na elektronski način, lahko operater ob predhodnem soglasju končnega uporabnika pošlje svojo odločitev o ugovoru po elektronski pošti na naslov, s katerega ga je končni uporabnik poslal, oziroma na elektronski način, ki ga je končni uporabnik navedel v svojem elektronskem ugovoru oziroma dal ob svoji privolitvi.
(6) Operater mora v svoji odločitvi izrecno navesti, da gre za njegovo končno odločitev, in v pravnem pouku pojasniti možnost uvedbe postopka pred agencijo ter navesti rok za vložitev tega predloga. Odločitev glede ugovora mora operater poslati končnemu uporabniku na način, s katerim je mogoče dokazati njeno vročitev.
(7) Če operater v 15 dneh po vložitvi ugovora temu ne ugodi, lahko končni uporabnik v 15 dneh po vročitvi odločitve vloži predlog za rešitev spora na agencijo.
(8) Če operater v 15 dneh od vložitve ugovora o njem ne odloči, lahko končni uporabnik vloži predlog za rešitev spora po poteku 30 dni od vložitve ugovora.
(9) Končni uporabnik lahko vloži predlog za rešitev spora na agencijo, tudi kadar operater ugodi njegovemu ugovoru, pa nato svojih obveznosti ne izpolni v 15 dneh od vročitve odločitve. Končni uporabnik lahko vloži predlog za rešitev spora v 15 dneh po poteku roka za izpolnitev obveznosti.
(10) Agencija obravnava predlog za rešitev spora po postopku iz 129. člena tega zakona.
(11) Način in postopek reševanja ugovorov končnih uporabnikov mora operater podrobneje določiti v splošnih pogojih.
(12) Organizacije, ki lahko vložijo tožbo po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, smejo vložiti ugovor zaradi kršitve splošnih pogojev in cen operaterjev pri poslovanju z uporabniki in potrošniki, kot tudi postopati po določbah od petega do devetega odstavka tega člena.«.
24. člen
Za 104. členom se doda nov 104.a člen, ki se glasi:
»104.a člen
(posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa)
(1) Operater je zaradi varstva življenjskih interesov posameznika dolžan policiji na podlagi njene pisne zahteve, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno posredovati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo, če:
1. obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe;
2. je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo; ali
3. je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde otrok, ki je bil s strani staršev ali zakonitih zastopnikov prijavljen kot pogrešan ter ima ali se domneva, da je imel pri sebi opremo za mobilno komunikacijo.
(2) Obrazloženo zahtevo za posredovanje podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo, policija pošlje operaterju pisno, ali po elektronski pošti z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, izjemoma pa lahko tudi po telefaksu, če je to glede na okoliščine zadeve nujno.
(3) Podatki, potrebni za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo posameznika, so podatki o lokacijski oznaki (ID celice) na začetku komunikacije in podatki, ki določajo zemljepisno lego celic z navedbo njihovih lokacijskih oznak (ID celice) med obdobjem, za katero se hranijo podatki o komunikaciji, ter drugi podatki, ki jih v zbirkah osebnih in drugih podatkov obdeluje operater, in lahko omogočajo natančnejšo ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo posameznika.
(4) Policija vso dokumentacijo in ugotovitve, ki so podlaga za podajo zahteve in samo zahtevo iz prvega odstavka tega člena, operater javnih telefonskih omrežij pa podatke, poslane na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena, hranita na način in pod pogoji iz 107.c člena tega zakona ter zagotavljata neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu s četrtim odstavkom 107.č člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, po predhodnem mnenju informacijskega pooblaščenca podrobneje predpiše način posredovanja zahteve, obdelave posredovanih podatkov, notranjega nadzora glede načina oziroma tehničnih vprašanj obdelave osebnih podatkov ter tehnične značilnosti informacijskega sistema za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
(6) Na podlagi prejete zahteve iz prvega odstavka tega člena mora operater javnega telefonskega omrežja zahtevane podatke poslati vlagatelju zahteve v najkrajšem mogočem času oziroma takoj, ko je to tehnično mogoče. Operater nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(7) Policija je dolžna osebo, za katero je zahtevala in pridobila podatke o lokaciji v skladu s tem členom, o tem takoj, ko je to mogoče, pisno seznaniti, razen če bi to škodovalo interesom samega posameznika ali interesom drugih, njemu bližnjih posameznikov v primerih iz prvega odstavka tega člena, dokler traja takšno stanje, vendar ne več kot eno leto.
(8) Policija ne sme posredovati pridobljenih podatkov po tem členu prijaviteljem pogrešanih oseb in otrok iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena, če bi bila s posredovanjem teh podatkov ogrožena osebna varnost ali dostojanstvo oseb ali otrok, zlasti ob upoštevanju predpisov, ki urejajo zaščito prič, prepoved približevanja ali preprečevanje nasilja v družini.
(9) Inšpekcijski nadzor nad obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena opravlja informacijski pooblaščenec najmanj enkrat letno.«.
25. člen
Na koncu prvega odstavka 107. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »V primeru prestrezanja komunikacij v mednarodnih elektronskih komunikacijskih omrežjih v skladu z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, mora operater omrežja na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in izročilne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje mednarodnih komunikacij, ali ustrezne prenosne poti do izročilnih vmesnikov v nadzornem centru pristojnega organa.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Izjemoma mora operater omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi ustne odredbe, če je tako določeno v zakonu, v katerem so določeni tudi pogoji in okoliščine za izdajo ustne odredbe.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
26. člen
V prvem odstavku 107.a člena se beseda »elektronskem« nadomesti z besedo »javnem«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ima operater, ki pridobiva ali obdeluje podatke iz 107.b člena tega zakona ter se sedež družbe ali podružnice oziroma oprema za izvajanje javne komunikacijske storitve ali za zagotavljanje javnega komunikacijskega omrežja nahaja v Republiki Sloveniji.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v skladu z določbami tega zakona za obdobje 14 mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami ter osem mesecev od dneva komunikacije v zvezi z drugimi podatki.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
27. člen
107.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»107.b člen
(vrste podatkov, ki se hranijo)
Podatki, ki se hranijo (v nadaljnjem besedilu: hranjeni podatki), so:
1. podatki, ki so potrebni za odkritje in prepoznanje vira komunikacije, in vključujejo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju telefonsko številko kličočega ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola uporabniško ime, telefonsko številko, dodeljeno za vsako komunikacijo, s katero se vstopa v javno telefonsko omrežje, ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, ki mu je bil med komunikacijo dodeljen naslov internetnega protokola, uporabniško ime ali telefonsko številko;
2. podatki, ki so potrebni za prepoznanje cilja komunikacije, in vključujejo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju klicano telefonsko številko in v primerih, ki vključujejo dodatne storitve, kot je preusmeritev ali predaja klica, številko ali številke, na katere je klic preusmerjen, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola uporabniško ime ali telefonsko številko prejemnika klica prek telefonije prek internetnega protokola, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika in uporabniško ime namembnega prejemnika komunikacije;
3. podatki, ki so potrebni za ugotovitev datuma, časa in trajanja komunikacije, ter vključujejo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju datum ter čas začetka in trajanje ali čas konca komunikacije;
– pri dostopu do interneta datum in čas prijave na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas, skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri uporabi storitev elektronske pošte in telefonije prek internetnega protokola datum in čas pričetka izvajanje storitve ter pri telefoniji prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca izvajanja storitve, pri čemer se upošteva določen časovni pas;
4. podatki, ki so potrebni za ugotovitev vrste komunikacije, in vključujejo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju vrsto uporabljene telefonske storitve;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola vrsto uporabljene storitve;
5. podatki, ki so potrebni za razpoznavo komunikacijske opreme uporabnikov, in vključujejo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko;
– pri telefonskih storitvah v mobilnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko, mednarodno identiteto mobilnega naročnika kličoče in klicane stranke, mednarodno identiteto mobilnega terminala kličoče in klicane stranke, pri predplačniških anonimnih storitvah pa datum in čas začetka uporabe storitve ter ID celice, kjer je bila storitev izvedena;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola kličočo telefonsko številko za klicni dostop, digitalni naročniški vod ali drugo končno točko začetnika komunikacije;
6. podatki, ki so potrebni za ugotovitev lokacije opreme za mobilno komunikacijo:
– lokacijska oznaka (ID celice) na začetku komunikacije;
– podatki, ki določajo zemljepisno lego celic z navedbo njihovih lokacijskih oznak med obdobjem, za katero se hranijo podatki o komunikaciji.«.
28. člen
Za tretjim odstavkom 107.c člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija po predhodnem mnenju informacijskega pooblaščenca v splošnem aktu podrobneje predpiše način hranjenja podatkov in način izvajanja tega člena.«.
29. člen
Prvi odstavek 107.č člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Operater je dolžan posredovati hranjene podatke takoj, najpozneje pa v treh dneh po prejemu prepisa tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Operaterji morajo skupaj s pristojnimi organi, ki lahko zahtevajo dostop do hranjenih podatkov, zagotoviti desetletno neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov in v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so jih sporočili pristojnemu organu, ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe.«.
30. člen
107.e člen se spremeni tako, da se glasi:
»107.e člen
(podatki o odredbah o dostopu do podatkov in posredovanja podatkov)
(1) Sodišče, ki je odredilo dostop do podatkov, vodi zbirne podatke o odredbah o dostopu do podatkov in posredovanja podatkov, hranjenih na podlagi 107.č člena tega zakona, ki obsegajo:
1. število zadev, v katerih je bil odrejen dostop do hranjenih podatkov,
2. navedbo dneva ali časovnega obdobja, za katero so bili podatki zahtevani, dneva, ko je pristojni organ izdal odredbo o dostopu do podatkov in dneva posredovanja podatkov,
3. število zadev, v katerih odredbe za dostop do podatkov ni bilo mogoče izvršiti.
(2) Pristojno sodišče posreduje zbirne podatke iz prejšnjega odstavka za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najkasneje do 31. januarja naslednje leto.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi prejetih zbirnih podatkov vseh sodišč najkasneje do 20. februarja vsako leto pripravi skupno poročilo o dostopu do hranjenih podatkov za preteklo leto in jih posreduje ministrstvu, ki jih nemudoma posreduje Evropski komisiji.«.
31. člen
Besedilo 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja o zaščiti tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij, razen določb o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom tega zakona in pošiljanjem podatkov, določenih v 104.a členu tega zakona.
(2) Inšpekcijski nadzor nad hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom tega zakona, in pošiljanjem podatkov, določenih v 104.a členu tega zakona, opravlja informacijski pooblaščenec.«.
32. člen
Za drugim odstavkom 117. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za plače zaposlenih v agenciji veljajo predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, določi agencija v okviru sredstev, ki so v ta namen na voljo na podlagi finančnega načrta v tekočem letu.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
33. člen
V tretjem odstavku 121. člena se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. javnih pozivih za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti na podlagi tega zakona;
7. javnih razpisih, ki jih vodi agencija na podlagi tega zakona.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na drug način objave mora agencija podatke in informacije iz prejšnjega odstavka vedno objaviti tudi na svojih spletnih straneh.«.
34. člen
V drugem odstavku 125. člena se v drugem stavku besede »hkrati z začetkom« nadomestijo z besedo »poleg«, za besedama »ukrep sporočiti« pa se doda beseda »hkrati«. Na koncu odstavka se doda besedilo: »Agencija mora posvetovanje na podlagi 95. člena tega zakona uvesti vsaj 15 dni preden obrazložen ukrep sporoči drugim regulativnim organom in Evropski komisiji, ki jim posreduje tudi pridobljena mnenja in pripombe javnosti. Agencija sme iz razlogov varstva konkurence ali pravic uporabnikov posvetovanje na podlagi 95. člena tega zakona uvesti najkasneje takrat, ko obrazložen ukrep sporoči drugim regulativnim organom in Evropski komisiji, kar mora obrazložiti.«.
35. člen
Prvi odstavek 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija rešuje spore med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve (medoperaterski spori), ter spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in uporabniki (uporabniški spori), če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in splošni akti, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če katera od strank nasprotuje posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave oziroma sporazuma med strankami ter o zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija na predlog katere koli stranke ali po uradni dolžnosti v primeru iz 9. člena tega zakona nadaljuje postopek reševanja spora in o sporu odloči z odločbo.«.
V šestem odstavku se besedilo »spora med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve« nadomesti z besedama »medoperaterskega spora«, besedi »drugih sporih« pa z besedama »uporabniških sporih«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Agencija mora odločbe, ki se nanašajo na medoperaterske spore, javno objaviti v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank, razen če stranke predlagajo objavo svojih poslovnih skrivnosti. Agencija na svojih spletnih straneh objavlja tudi informacije o uporabniških sporih, ki jih obravnava, pri tem pa ne sme objaviti osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.«.
36. člen
Za tretjim odstavkom 130. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če agencija uporabniku, ki je vlagatelj zahteve za rešitev uporabniškega spora, predloži predlog sporazumne rešitve, ki ga je pripravila fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in storitve, in s katerim ta v celoti ugodi zahtevku uporabnika, vlagatelj pa na ta predlog v za to določenem roku ne odgovori, se šteje, da se strinja s ponujeno rešitvijo in je umaknil zahtevek. Agencija mora v predloženem predlogu sporazumne rešitve vlagatelja zahteve za rešitev spora opozoriti na posledice, če ne odgovori v roku, določenem v predloženem predlogu.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
37. člen
V drugem odstavku 144. člena se črtajo besede »in osebo kaznuje«.
38. člen
V prvem odstavku 148. člena se za besedama »elektronskih komunikacij« doda besedilo »in pri varstvu interesov potrošnikov na področju elektronskih komunikacij«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Svet ima 11 članov, ki jih za dobo pet let imenuje Državni zbor. Pri tem štiri člane imenuje izmed predstavnikov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva interesov potrošnikov, od tega vsaj enega predstavnika invalidskih organizacij in vsaj enega predstavnika izobraževalnih institucij, preostalih sedem članov pa izmed različnih strokovnjakov s področja elektronskih komunikacij.«.
39. člen
151. člen se spremeni tako, da se glasi:
»151. člen
(prekrški)
(1) Z globo do pet odstotkov letnega prometa, ustvarjenega na trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem preglednosti ali ne ravna v skladu z objavljeno vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop (23. člen);
2. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem enakega obravnavanja (24. člen);
3. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z ločitvijo računovodskih evidenc (25. člen);
4. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z dopustitvijo operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe (26. člen);
5. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s cenovnim nadzorom ali stroškovnim računovodstvom (27. člen);
6. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s funkcionalno ločitvijo (27.a člen);
7. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z regulacijo storitev (28. člen);
8. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem minimalnega nabora zakupljenih vodov (29. člen);
9. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem izbire ali predizbire izvajalca javnih komunikacijskih storitev (30. člen);
10. kopiči radijske frekvence z namenom omejevanja konkurence na trgu (52.a člen).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
40. člen
152. člen se spremeni tako, da se glasi:
»152. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 50.000 do 400.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. pisno ne obvesti agencije pred začetkom, spremembo ali prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (prvi in osmi odstavek 5. člena);
2. ne gradi ali ne načrtuje elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v skladu s 7. členom oziroma 7.a členom tega zakona;
3. ne izvrši odločbe agencije (tretji odstavek 8. člena);
4. ne uresničuje pravice skupne uporabe v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona;
5. se ne pogaja o medomrežnem povezovanju (prvi odstavek 9. člena);
6. ne varuje zaupnosti podatkov (tretji odstavek 9. člena);
7. ne izvrši odločbe agencije (peti odstavek 9. člena);
8. ne zagotavlja elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma ne izvaja elektronskih komunikacijskih storitev v pravno samostojni družbi ali ne vodi ločenih računovodskih evidenc za aktivnosti, povezane z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij (10. člen);
9. zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo in različno obravnava podatke, ki jih dobi od različnih izvajalcev javno dostopne telefonske storitve (četrti odstavek 12. člena);
10. ne zagotavlja univerzalne storitve, ki ji je bila naložena z odločbo agencije (tretji odstavek 13. člena);
11. cene storitev, ki jih izvaja kot univerzalno storitev, niso enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije (drugi odstavek 14. člena);
12. cen in splošnih pogojev ni določila v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona;
13. ne spoštuje odločbe agencije (tretji in peti odstavek 14. člena);
14. izmerjene vrednosti parametrov kakovosti univerzalne storitve, ki jo izvaja, najmanj trikrat zaporedoma ne dosežejo mejnih vrednosti (sedmi odstavek 15. člena);
15. svojega prispevka ne plača izvajalcu univerzalne storitve v roku in višini, ki ju z odločbo določi agencija (tretji odstavek 17. člena);
16. v roku, ki je določen s tem zakonom, ne obvesti agencije o prihodkih iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (četrti odstavek 17. člena);
17. ovira agencijo pri pregledu podatkov in oceni prihodkov (peti odstavek 17. člena);
18. ne obvesti agencije v skladu s prvim odstavkom 27.b člena tega zakona;
19. uporablja radijske frekvence brez veljavne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (prvi odstavek 35. člena);
20. ne uporablja radijskih frekvenc v skladu s tretjim odstavkom 36.a člena tega zakona;
21. ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc (48. in 49. člen);
22. pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj Republike Slovenije ne deluje v skladu z odločbo, izdano na podlagi skupnega izbirnega postopka, ki so ga izvedle pristojne institucije Evropske skupnosti na podlagi predpisa Evropske skupnosti (tretji odstavek 48. člena in 9. točka 49. člena);
23. je imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh radijskih frekvenc (52. člen);
24. uporablja elemente oštevilčenja brez veljavne odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (60. člen);
25. dodeljene številke na podlagi pravnega posla dodeljuje v uporabo izvajalcem storitev in pri tem zaračuna več kot le dejanske stroške (sedmi odstavek 62. člena);
26. imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja (prvi odstavek 66. člena);
27. svojim naročnikom ne omogoči prenosljivosti številk (prvi odstavek 71. člena);
28. prenos številke drugemu operaterju naročniku zaračuna v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena tega zakona;
29. cene medomrežnega povezovanja niso stroškovno naravnane (četrti odstavek 71. člena);
30. svojim uporabnikom ne omogoči brezplačnega dostopa do številk za klic v sili (prvi odstavek 72. člena);
31. ne omogoči uporabnikom-invalidom klicev v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče (drugi odstavek 72. člena);
32. v skladu s tehničnimi zmožnostmi pristojnim organom ne pošlje podatkov o številki in lokaciji kličočega (tretji odstavek 72. člena);
33. ne obvešča uporabnikov v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona;
34. ne pošlje podatkov organu, pristojnemu za geodetske zadeve, skladno s četrtim odstavkom 83. člena tega zakona;
35. v skladu s predpisi ne objavi preglednih podatkov o veljavnih cenah in tarifah ter splošnih pogojev dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev (84. člen);
36. ne obvesti uporabnikov in agencije v skladu z drugim odstavkom 93. člena tega zakona;
37. omeji dostop do svojih storitev oziroma naročnika odklopi ter prekine naročniško pogodbo iz razlogov, ki niso določeni v njenih splošnih pogojih (prvi odstavek 94. člena);
38. ukrep, ki ga izvede, ni določen v splošnih pogojih oziroma ni sorazmeren s kršitvami ali je diskriminacijski (prvi odstavek 94. člena);
39. ne opozori uporabnika v skladu z drugim odstavkom 94. člena tega zakona;
40. zaradi neplačevanja računov izvede ukrep iz tretjega odstavka 94. člena tega zakona brez vnaprejšnjega obvestila;
41. izvede ukrep, čeprav je naročnik ravnal v skladu s četrtim odstavkom 94. člena tega zakona;
42. ne odklopi uporabnika le od neplačane ali premalo plačane storitve, pa je tak odklop tehnično izvedljiv (peti odstavek 94. člena);
43. ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za primer izpada omrežja, vojnega ali izrednega stanja ter naravnih in drugih nesreč oziroma teh ukrepov ne izvaja ves čas trajanja okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti, razen če je bilo to nemogoče zaradi višje sile (prvi odstavek 96. člena);
44. ne zagotavlja neprekinjenega dostopa do številke za klic v sili in uporabe te številke (drugi odstavek 96. člena);
45. ne prilagodi svojega omrežja tako, da omogoča funkcijo prednosti (prvi odstavek 97. člena);
46. v vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja ne izvede drugih ukrepov oziroma omejitev ali prekinitev delovanja skladno s sklepom vlade (tretji odstavek 97. člena);
47. s sklepom ne določi svojih zaposlenih, ki morajo med stavko omogočiti nemoteno izvajanje univerzalne storitve oziroma obveznosti, ki jih ima operater ob izrednih stanjih (98. člen);
48. tehnično in organizacijsko ne ukrepa tako, da zagotovi varnost svojega omrežja in svojih storitev (prvi odstavek 102. člena);
49. ne sprejme takih ukrepov, ki zagotovijo raven varnosti in zaščite, ki je sorazmerna s pričakovanimi tveganji in stroški ter v skladu s tehničnim in tehnološkim razvojem (drugi odstavek 102. člena);
50. ne opozori uporabnikov na posebna tveganja za varnost omrežja ali storitev takoj, ko za tveganje izve, ali jih ne obvesti o vseh mogočih sredstvih za odpravo tveganja in verjetnih stroških ali uporabnikom ne omogoči hitrega in učinkovitega dostopa do zaščitnih ukrepov (tretji odstavek 102. člena);
51. ne varuje zaupnosti elektronskih komunikacij v skladu z drugim odstavkom 103. člena tega zakona;
52. sebi ali komu drugemu pridobi podatke o vsebini, dejstvih in okoliščinah prenesenih sporočil, ki presegajo najmanjšo potrebno mero, nujno potrebno za izvajanje določenih elektronskih storitev, oziroma teh podatkov ne uporablja samo za izvajanje teh storitev ter uresničevanje pogodbenih obveznosti v zvezi z njimi (tretji odstavek 103. člena);
53. ne seznani naročnika ali uporabnika v skladu s četrtim in šestim odstavkom 103. člena tega zakona;
54. nadzoruje oziroma prestreza komunikacije, kadar to ni izrecno dovoljeno s tem zakonom (peti odstavek 103. člena);
55. jasno in razumljivo ne obvesti uporabnika o upravljavcu in namenu obdelave podatkov in mu hkrati ne omogoči, da zavrne tako obdelavo ali izrazi soglasje (osmi odstavek 103. člena);
56. podatkov o prometu po končani zvezi ne izbriše ali ne naredi tako, da postanejo brezosebni (prvi odstavek 104. člena);
57. ne pridobi naročnikovega oziroma uporabnikovega predhodnega soglasja v skladu s tretjim odstavkom 104. člena tega zakona;
58. podatke o prometu namesto oseb, ki so pod njenim nadzorom, obdeluje kdo drug (peti odstavek 104. člena);
59. ne ravna v skladu s šestim odstavkom 104. člena tega zakona;
60. ne hrani dokumentacije, ugotovitev in zahtev oziroma podatkov na način in pod pogoji iz 107.c člena tega zakona ali ne zagotavlja neizbrisne registracije izvedenih ukrepov in posegov v skladu s 107.č členom tega zakona (četrti odstavek 104.a člena);
61. ne pošlje zahtevanih podatkov, kot določa zakon (šesti odstavek 104.a člena);
62. ne obdeluje lokacijskih podatkov v skladu s prvim odstavkom 106. člena tega zakona;
63. uporabniku ali naročniku krši pravico do začasne zavrnitve obdelave podatkov iz tretjega odstavka 106. člena tega zakona;
64. lokacijske podatke namesto oseb, ki so pod njenim nadzorom, obdeluje kdo drug (četrti odstavek 106. člena);
65. ne zagotovi na svoje stroške ustrezne opreme in primernih vmesnikov ali ustreznih prenosnih poti do nadzornih centrov pristojnega organa (prvi odstavek 107. člena);
66. ne začne zakonitega prestrezanja komunikacij po prejemu prepisa izreka odredbe oziroma ustne odredbe (drugi in peti odstavek 107. člena);
67. ne izvaja zakonitega prestrezanja na način, v obsegu in trajanju, kot je določeno v prepisu izreka odredbe ali v ustni odredbi (četrti in peti odstavek 107. člena);
68. ne zagotovi neizbrisne registracije prestrezanja ali podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti oziroma kot tajni podatek stopnje tajnosti »ZAUPNO« (šesti odstavek 107. člena);
69. ne zagotovi hrambe za druge operaterje, če ji je naložena z odločbo (četrti odstavek 107.a člena);
70. hrani podatke za krajši čas, kot ga določa zakon (peti odstavek 107.a člena);
71. hranjenih podatkov ne uniči po koncu obdobja hranjenja ali uniči tiste podatke, do katerih je bil odrejen dostop (sedmi odstavek 107.a člena);
72. ne zagotavlja hrambe podatkov v obsegu, kot ga določa zakon (107.b člen);
73. ne zavaruje hranjenih podatkov (prvi odstavek 107.c člena);
74. hranjene podatke pregleda, obdeluje ali drugače uporablja v nasprotju z zakonom (drugi odstavek 107.c člena);
75. ne zagotavlja enake kakovosti, varnosti ali zaščite hranjenih podatkov kot za podatke v omrežju (tretji odstavek 107.c člena);
76. ne posreduje hranjenih podatkov takoj oziroma najpozneje v treh dneh, na način in v obsegu, kot je določeno v prepisu izreka odredbe (prvi in tretji odstavek 107.č člena);
77. ne zagotovi neizbrisne registracije sporočanja hranjenih podatkov ali podatkov ne varuje v skladu z oznako tajnosti prepisa odredbe (četrti odstavek 107.č člena);
78. ne vodi zbirnih podatkov v skladu s prvim odstavkom 107.e člena tega zakona;
79. elektronski naslov kupca uporablja za neposredno trženje, čeprav je kupec tako neposredno trženje odklonil (drugi odstavek 109. člena);
80. uporablja elektronske komunikacije za neposredno trženje brez soglasja naročnika (prvi oziroma tretji odstavek 109. člena);
81. pri neposrednem trženju z uporabo elektronskih komunikacij uporablja lažno identiteto ali lažni naslov (četrti odstavek 109. člena);
82. na podlagi odločbe agencije ne zagotovi dostopa do vmesnikov aplikacijskega programa ali elektronskega programskega vodnika ali tega ne zagotovi pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji (tretji odstavek 113. člena);
83. ne spoštuje predpisanih zahtev za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki (četrti odstavek 113. člena);
84. njeni sistemi s pogojnimi dostopom do storitev digitalne televizije ali radia ne delujejo v skladu s prvim odstavkom 114. člena tega zakona;
85. ne zagotovi tehničnih storitev pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji (drugi odstavek 114. člena);
86. zagotavljanja pogojno dostopnih storitev računovodsko ne loči od drugih dejavnosti (tretji odstavek 114. člena);
87. pravic industrijske lastnine za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom pod pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji ne podeli proizvajalcem uporabniške opreme (četrti odstavek 114. člena);
88. s kakršnimi koli pogoji prepreči izdelovalcu, da v isti izdelek vključi skupni vmesnik, ki dopušča priključitev na druge dostopne sisteme, ali elemente, ki so značilni za druge dostopne sisteme (četrti odstavek 114. člena);
89. agenciji ne pošlje zahtevanih podatkov v skladu s 126. členom tega zakona;
90. ovira pooblaščene osebe agencije, informacijskega pooblaščenca oziroma inšpektorje pri opravljanju nalog nadzora (141. do 144. člen).
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
41. člen
V prvem odstavku 153. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 20.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:«.
Za 13. točko se doda nova 13.a točka, ki se glasi:
»13.a operater ustrezno ne zabeleži prijave napake končnega uporabnika (drugi odstavek 92. člena);«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
42. člen
154. člen se spremeni tako, da se glasi:
»154. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. v zakonsko določenem roku o spremembi podatkov določenih z zakonom ne obvesti agencije (četrti odstavek 5. člena);
2. v zakonsko določenem roku agenciji ne predloži podatkov o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (tretji odstavek 6. člena);
3. ne objavlja ažurnih podatkov o kakovosti univerzalne storitve oziroma podatke o tem in vsako njihovo spremembo ne pošlje agenciji (četrti odstavek 15. člena);
4. v roku ne sporoči spremembe podatkov (peti odstavek 48. člena in drugi odstavek 63. člena);
5. ne objavi ustreznih in posodobljenih podatkov o kakovosti svojih storitev ali jih ne dostavi agenciji (86. člen);
6. svojim uporabnikom ne omogoči tonskega izbiranja ali prikaza identitete kličočega, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo (87. člen);
7. zavrne priključitev radijske ali telekomunikacijske terminalske opreme v nasprotju z določbo prvega odstavka 88. člena;
8. na javno komunikacijsko omrežje priključi radijsko ali telekomunikacijsko terminalsko opremo v nasprotju z določbo drugega odstavka 88. člena;
9. ne omogoči vsem svojim naročnikom vpisa v univerzalen imenik, ki se zagotavlja v okviru univerzalne storitve (prvi odstavek 89. člena);
10. ne da na voljo ustreznih informacij za potrebe zagotavljanja javno dostopnih imenikov ali imeniške službe pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno usmerjenimi in nediskriminatornimi pogoji (drugi odstavek 89. člena);
11. vsem uporabnikom ne zagotovi dostopa do univerzalne imeniške službe oziroma do ustreznih imeniških služb v drugih državah (tretji odstavek 89. člena);
12. ne omogoči pomoči pri posredovanju klicev (90. člen);
13. pri izvajanju elektronske komunikacijske storitve, ki omogoča preusmeritev klicev, ne omogoči naročnikom, da za posamezen klic ali priključek, brezplačno in z enostavnimi sredstvi preprečijo avtomatsko preusmeritev klicev s strani tretjih oseb na svoj terminal (prvi odstavek 108. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
43. člen
155. člen se spremeni tako, da se glasi:
»155. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 151. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 152. člena tega zakona.
(3) Z globo od 250 do 3.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 153. člena tega zakona.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 154. člena tega zakona.
(5) Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki kljub opozorilom organa, ki sprejema klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili (šesti odstavek 72. člena).«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
44. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda splošni akt iz drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 84. člena in četrtega odstavka 107.c člena zakona.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis iz petega odstavka 104.a člena zakona.
45. člen
Člani Sveta za elektronske komunikacije nadaljujejo z delom do izteka obdobja, za katerega so bili imenovani na podlagi drugega odstavka 148. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZDRad).
46. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-02/09-23/53
Ljubljana, dne 18. decembra 2009
EPA 666-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik