Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008

Kazalo

3287. Pravilnik o varnosti strojev, stran 10729.

Na podlagi 2. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o varnosti strojev
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 24), zadnjič spremenjeno s Popravkom Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in o spremembah Direktive 95/16/ES (UL L št. 76 z dne 16. 3. 2007, str. 35) določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stroji, ki so dani na trg, da bi se zagotovila njihov prost pretok ter njihova skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Ta pravilnik se uporablja za naslednje proizvode:
a) stroje,
b) zamenljivo opremo,
c) varnostne komponente,
č) dvižne pripomočke,
d) verige, vrvi in oprtnice,
e) odstranljive naprave za mehanski prenos,
f) delno dokončane stroje.
(2) Iz področja uporabe tega pravilnika so izvzete:
a) varnostne komponente, ki se uporabljajo kot rezervni deli za zamenjavo enakih komponent in jih dobavi proizvajalec originalnih strojev,
b) posebna oprema, ki se uporablja na sejmiščih ali v zabaviščnih parkih,
c) stroji, ki so posebej načrtovani ali dani v obratovanje v jedrske namene in pri katerih lahko okvara privede do emisij radioaktivnih snovi,
č) orožje, vključno s strelnim orožjem,
d) naslednja prevozna sredstva:
– kmetijski in gozdarski traktorji za tveganja, ki jih določa predpis o ES-homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila,
– motorna in priklopna vozila, ki jih ureja predpis o ES-homologaciji motornih vozil, z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila,
– vozila, ki jih ureja predpis o ES-homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil, z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila,
– motorna vozila, ki so namenjena izključno tekmovanju, in
– prevozna sredstva v zračnem, vodnem in železniškem prometu, z izjemo strojev, ki so nameščeni nanje,
e) morska plovila in premične priobalne enote ter stroji, nameščeni na krovu takšnih plovil ali enot,
f) stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v vojaške in policijske namene,
g) stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v raziskovalne namene za začasno uporabo v laboratorijih,
h) rudarske dvižne naprave,
i) stroji, namenjeni za premikanje izvajalcev med umetniškimi predstavami,
j) električni in elektronski proizvodi, ki sodijo v naslednje skupine, kolikor jih zajema predpis o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej:
– gospodinjski aparati, namenjeni za domačo uporabo,
– zvočna in slikovna oprema,
– oprema za informacijske tehnologije,
– običajni pisarniški stroji,
– nizkonapetostna stikala in naprave za krmiljenje,
– elektromotorji,
k) naslednje vrste visokonapetostne električne opreme:
– stikalne naprave in naprave za krmiljenje in
– transformatorji.
3. člen
(opredelitev pojmov)
(1) V tem pravilniku pojem »stroj« označuje proizvode iz točk a) do e) prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) »stroj« pomeni:
– sklop, opremljen ali namenjen za opremljanje s pogonskim sistemom, ki ne izkorišča neposredno človeške ali živalske sile, sestavljen iz povezanih delov ali komponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv, in ki so povezani za določeno uporabo,
– sklop iz prejšnje alineje, ki mu manjkajo samo komponente za priključek na lokaciji ali na vire energije in gibanja,
– sklop iz prve in druge alineje te točke, pripravljen za namestitev in usposobljen za delovanje kot tak, le če je nameščen na prevoznem sredstvu ali v zgradbi ali konstrukciji,
– sklopi strojev iz prve, druge in tretje alineje te točke ali delno dokončani stroji iz f) točke tega odstavka, ki so zaradi doseganja istega cilja razmeščeni in krmiljeni tako, da delujejo kot povezana celota,
– sklop povezanih delov ali komponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv, in ki so združeni z namenom dviganja bremen in katerih edini vir energije je neposredna uporaba človeške sile,
b) »zamenljiva oprema« pomeni napravo, ki jo po začetku obratovanja stroja ali vlačilca s tem strojem ali vlačilcem sestavi sam upravljavec, da bi spremenil njegovo delovanje ali dodal novo funkcijo, če ta oprema ni orodje,
c) »varnostna komponenta« pomeni komponento:
– ki se uporablja za izvajanje varnostne funkcije,
– ki je dana na trg neodvisno,
– katere okvara ali motnja v delovanju ogroža varnost oseb, in
– ki ni nujna za delovanje stroja ali ki jo je mogoče nadomestiti z običajnimi komponentami, zato da stroj deluje.
Okvirni seznam varnostnih komponent je podan v Prilogi 5, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
č) »dvižni pripomoček« pomeni komponento ali opremo, ki ni pritrjena k dvižnim strojem in omogoča visenje bremena ter je nameščena med strojem in bremenom ali na samem bremenu ali je sestavni del bremena in je dana na trg neodvisno; k dvižnim pripomočkom se prištevajo tudi obese in njihove komponente,
d) »verige, vrvi in oprtnice« pomenijo verige, vrvi in oprtnice, ki so načrtovane in izdelane za dviganje kot del dvižnih strojev ali dvižnih pripomočkov,
e) »odstranljiva naprava za mehanski prenos« pomeni odstranljivo komponento za prenos moči med strojem z lastnim pogonom ali vlačilcem in drugim strojem z njihovo povezavo na prvem fiksnem priključku. Kadar je dan na trg z varovalom, se ga obravnava kakor en proizvod,
f) »delno dokončan stroj« pomeni sestav, ki je skoraj stroj, vendar pa se sam po sebi ne more uporabljati za določen namen. Pogonski sistem je delno dokončan stroj. Delno dokončan stroj je namenjen le vgradnji ali sestavitvi z drugimi stroji ali delno dokončanimi stroji ali opremo, da bi tvorili stroj, za katerega se uporablja ta pravilnik,
g) »dajanje na trg« pomeni prvič dati stroj ali delno dokončan stroj na voljo v Republiki Sloveniji za distribucijo ali uporabo, bodisi proti plačilu ali brezplačno,
h) »proizvajalec« pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki načrtuje ali proizvaja stroje ali delno dokončane stroje, ki jih ureja ta pravilnik, in je odgovoren za skladnost strojev ali delno dokončanih strojev s tem pravilnikom, zaradi njihovega dajanja na trg v svojem imenu ali pod svojo blagovno znamko ali pa za njegovo lastno uporabo. Če ni proizvajalca, kakor je opredeljen zgoraj, se šteje za proizvajalca vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg ali v obratovanje stroje ali delno dokončane stroje, ki jih ureja ta pravilnik,
i) »pooblaščeni zastopnik« pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja vse ali del obveznosti in formalnosti, povezanih s tem pravilnikom,
j) »dajanje v obratovanje« pomeni prvo uporabo stroja, ki ga ureja ta pravilnik, za njegov predvideni namen, v Republiki Sloveniji,
k) »harmonizirani standard« pomeni tehnično specifikacijo, ki ni zavezujoča in jo je sprejel organ za standardizacijo, to je Evropski komite za standardizacijo (CEN), Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), na podlagi predloga, ki ga je izdala Komisija Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu s postopki iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov in o pravilih za storitve informacijske družbe (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Bolgarije in Romunije.
4. člen
(posebni predpisi)
Kadar nevarnosti iz Priloge 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, v celoti ali delno podrobneje obravnavajo drugi predpisi, se ta pravilnik ne uporablja za ta stroj.
II. NADZOR
5. člen
(organi nadzora)
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in delovna področja ministrstev in organov v njihovi sestavi:
a) Tržni inšpektorat Republike Slovenije za stroje na trgu,
b) Inšpektorat Republike Slovenije za delo za stroje v delovnem procesu,
c) Rudarska inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo za stroje, namenjene za rudarska dela ter druga podzemna gradbena dela, ki se izvajajo z rudarskimi metodami dela.
6. člen
(nadzor)
(1) Inšpekcijski organi izvajajo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se stroji smejo dajati na trg ali v obratovanje le, če so v skladu z ustreznimi določbami tega pravilnika in ne ogrožajo zdravja in varnosti oseb in, kjer pride v poštev, domačih živali ali premoženja, kadar so pravilno nameščeni in vzdrževani ter se uporabljajo v predvideni namen ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti.
(2) Inšpekcijski organi izvajajo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se delno dokončani stroji smejo dajati na trg le, če izpolnjujejo ustrezne določbe tega pravilnika.
III. DAJANJE NA TRG
7. člen
(dajanje na trg in v obratovanje)
(1) Pred dajanjem stroja na trg ali v obratovanje proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik:
a) zagotovi, da izpolnjuje ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v Prilogi 1 tega pravilnika,
b) zagotovi razpoložljivost tehnične dokumentacije iz A poglavja Priloge 7, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika,
c) zagotovi zlasti potrebne informacije, kakor so na primer navodila,
d) opravi ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti v skladu s 13. členom tega pravilnika,
e) sestavi ES-izjavo o skladnosti v skladu z A točko prvega poglavja Priloge 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in zagotovi, da ta izjava spremlja stroj,
f) pritrdi oznako CE skladno s 17. členom tega pravilnika.
(2) Pred dajanjem delno dokončanega stroja na trg proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da je bil končan postopek za delno dokončani stroj iz 14. člena tega pravilnika.
(3) Za namene postopkov ugotavljanja skladnosti iz 13. člena tega pravilnika proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik razpolaga s sredstvi ali ima dostop do sredstev, s katerimi se zagotovi, da stroj izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge 1 tega pravilnika.
(4) Kadar veljajo za stroj tudi drugi predpisi, ki se nanašajo na druge vidike in predpisujejo pritrditev oznake CE, ta oznaka pomeni, da je stroj skladen tudi z določbami teh drugih predpisov.
(5) Kadar pa eden ali več drugih predpisov dovoljuje proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku izbiro sistema, ki ga bo uporabljal v prehodnem obdobju, oznaka CE označuje le skladnost z določbami tistih predpisov, ki jih je uporabil proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik. Podrobnosti o uporabljenih predpisih se navedejo v ES-izjavi o skladnosti.
8. člen
(prosti pretok)
(1) Na trg ali v obratovanje se lahko daje le tiste stroje, ki so skladni z zahtevami tega pravilnika.
(2) Na trg se lahko daje delno dokončane stroje kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik poda izjavo za vgradnjo iz B točke 1. poglavja Priloge 2 tega pravilnika, v kateri navede, da so namenjeni vgradnji v stroj ali sestavitvi z drugimi delno dokončanimi stroji, ki tako tvorijo stroj.
(3) Stroje ali delno dokončane stroje, ki niso skladni z zahtevami tega pravilnika, se lahko prikazuje na sejmih, razstavah, predstavitvah itd. le, če vidni znak jasno označuje, da niso skladni, in da dokler niso skladni, ne bodo dani na trg. Poleg tega je treba izvajati med prikazovanjem takšnih neskladnih strojev ali delno dokončanih strojev ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti oseb.
9. člen
(posebni ukrepi za potencialno nevarne stroje)
(1) Če Komisija meni, da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, ki jih pokriva in so navedene v Prilogi 1 tega pravilnika, mora pristojni inšpekcijski organ v Republiki Sloveniji na njeno zahtevo prepovedati ali omejiti dajanje na trg strojev s takšnimi tehničnimi lastnostmi, ki zaradi pomanjkljivosti standarda predstavljajo tveganje, ali uvesti za takšne stroje posebne pogoje.
(2) Če Komisija meni, da je ena od držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) upravičeno umaknila stroj s trga, prepovedala njegovo dajanje na trg ali v obratovanje ali omejila njegov prost pretok, mora pristojni inšpekcijski organ v Republiki Sloveniji na njeno zahtevo prepovedati ali omejiti dajanje na trg stroja, ki zaradi tehničnih lastnosti predstavlja enako tveganje, ali uvesti za takšen stroj posebne pogoje.
10. člen
(zaščitna klavzula)
(1) Kadar pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da lahko stroj, ki ga ureja ta pravilnik, z oznako CE in s spremljajočo ES-izjavo o skladnosti, ki se uporablja skladno s predvidenim namenom ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti, ogroža zdravje in varnost oseb in, kjer pride v poštev, domačih živali ali premoženja, sprejme vse ustrezne ukrepe za umik takšnega stroja s trga, njegovo prepoved dajanja na trg ali v obratovanje ali omejitev njegovega prostega pretoka.
(2) Pristojni inšpekcijski organ o vsakem takem ukrepu takoj obvesti ministra, pristojnega za trg in Komisijo ter druge države članice, pri čemer navede vzroke za svojo odločitev in zlasti, ali je razlog neskladnosti:
a) neizpolnjevanje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, predpisanih v Prilogi 1 tega pravilnika,
b) nepravilna uporaba harmoniziranih standardov, navedenih v tretjem odstavku 11. člena tega pravilnika,
c) pomanjkljivosti v samih harmoniziranih standardih, navedenih v tretjem odstavku 11. člena tega pravilnika.
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ki jih je uvedel pristojni inšpekcijski organ, temeljijo na pomanjkljivostih v harmoniziranih standardih, lahko minister, pristojen za trg (v nadaljnjem besedilu: minister), začne postopek za izpodbijanje harmoniziranih standardov iz 12. člena tega pravilnika.
(4) Kadar stroj ni skladen in nosi oznako CE, pristojni inšpekcijski organ primerno ukrepa proti tistemu, ki je oznako pritrdil in o tem obvesti ministra ter Komisijo.
IV. HARMONIZIRANI STANDARDI
11. člen
(domneva o skladnosti in harmonizirani standardi)
(1) Stroj, ki nosi oznako CE in ga spremlja ES-izjava o skladnosti, velja za skladnega z določbami tega pravilnika.
(2) Minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih standardov (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov), ki privzemajo harmonizirane standarde.
(3) Za stroj, ki je bil izdelan v skladu s standardi, navedenimi v seznamu standardov, se domneva, da izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih zajemajo taki standardi, in da je v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge 1 tega pravilnika.
12. člen
(postopek za izpodbijanje harmoniziranega standarda)
V primeru, če minister meni, da standard iz 11. člena tega pravilnika, katerega uporaba ustvari domnevo o skladnosti, ne izpolnjuje v celoti bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, navedenih v Prilogi 1 tega pravilnika, o tem obvesti Odbor za standarde in tehnične predpise pri Komisiji.
V. POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
13. člen
(postopki ugotavljanja skladnosti)
(1) Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za potrditev skladnosti stroja z določbami tega pravilnika uporabi enega izmed postopkov ugotavljanja skladnosti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(2) Kadar stroj ni naveden v Prilogi 4, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabi postopek ugotavljanja skladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz Priloge 8, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Kadar je stroj naveden v Prilogi 4 tega pravilnika in izdelan skladno s harmoniziranimi standardi iz 11. člena tega pravilnika in če ti standardi pokrivajo vse ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabi enega izmed naslednjih postopkov:
a) postopek za ugotavljanje skladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz Priloge 8 tega pravilnika,
b) postopek za ES-pregled tipa iz Priloge 9, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in notranje preverjanje proizvodnje strojev, predvideno v 3. točki Priloge 8 tega pravilnika,
c) postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge 10, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(4) Kadar je stroj naveden v Prilogi 4 tega pravilnika in ni izdelan skladno s harmoniziranimi standardi iz 11. člena tega pravilnika, ali je le delno skladen s takšnimi harmoniziranimi standardi, ali harmonizirani standardi ne pokrivajo vseh bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ali če za zadevni stroj ni harmoniziranih standardov, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabita enega izmed naslednjih postopkov:
a) postopek za ES-pregled tipa iz Priloge 9 tega pravilnika z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz 3. točke Priloge 8 tega pravilnika,
b) postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge 10 tega pravilnika.
14. člen
(postopek za delno končane stroje)
(1) Proizvajalec delno dokončanega stroja ali njegov pooblaščeni zastopnik, preden ga da na trg, zagotovi, da:
a) je pripravljena ustrezna tehnična dokumentacija, opisana v B poglavju Priloge 7 tega pravilnika,
b) so pripravljena navodila za montažo, opisana v Prilogi 6, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika,
c) je sestavljena izjava za vgradnjo, opisana v B točki 1. poglavja Priloge 2 tega pravilnika.
(2) Navodila za montažo in izjava o vgradnji spremljata delno dokončan stroj do njegove vgradnje v končni stroj, nato pa postaneta sestavni del tehnične dokumentacije tega stroja.
VI. PRIGLAŠENI ORGANI
15. člen
(priglašeni organi)
(1) Minister lahko imenuje za priglašene organe samo tiste fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo minimalna merila za ocenjevanje, določena v Prilogi 11 tega pravilnika.
(2) Za organe, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje, predpisana v ustreznih harmoniziranih standardih, kateri so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, se domneva, da izpolnjujejo ustrezna merila.
(3) Minister priglasi Komisiji in državam članicam organe, ki jih je imenoval za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti strojev, ki se dajejo na trg iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega pravilnika, skupaj s posebnimi postopki za ugotavljanje skladnosti in tipi strojev, za katere so bili ti organi imenovani. Minister uradno obvesti Komisijo in države članice o vsaki naknadni spremembi.
(4) Minister po potrebi izvede nadzor nad priglašenimi organi, da preveri ali upoštevajo merila iz Priloge 11, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika. Priglašeni organ na zahtevo ministra preskrbi vse ustrezne informacije, vključno s proračunskimi dokumenti, s katerimi omogoči ministru zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz Priloge 11 tega pravilnika.
(5) Minister, ki je priglasil organ, to priglasitev nemudoma umakne, če ugotovi da:
– organ ne izpolnjuje več meril iz Priloge 11 tega pravilnika, ali
– organ ne izpolnjuje resno svojih obveznosti.
16. člen
(postopek pri priglašenem organu)
(1) Če priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več ustreznih zahtev iz tega pravilnika ali da certifikat o ES-pregledu tipa ali odobritev sistema za zagotavljanje kakovosti ne bi smela biti izdana, ob upoštevanju načela sorazmernosti začasno razveljavi ali umakne izdani certifikat ali odobritev ali omeji njegovo veljavnost in pri tem podrobno navede vzroke, razen če je izpolnjevanje takšnih zahtev zagotovljeno z izvajanjem primernih popravljalnih ukrepov proizvajalca.
(2) Pri začasni razveljavitvi ali umiku certifikata ali odobritve ali kakršni koli omejitvi njune veljavnosti ali pa kadar se izkaže za potrebno posredovanje pristojnega organa, priglašeni organ o tem obvesti pristojni inšpekcijski organ iz 5. člena tega pravilnika. Pristojni inšpekcijski organ o tem nemudoma obvesti ministra, Komisijo in druge države članice.
(3) Če priglašeni organ začasno razveljavi ali umakne certifikat oziroma odobritev, lahko stranka zoper to njegovo odločitev vloži pritožbo na ministra v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
VII. OZNAKA CE
17. člen
(oznaka CE)
(1) Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz začetnic »CE«, kakor je prikazano v Prilogi 3, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(2) Oznaka CE se na stroj pritrdi tako, da je v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika vidna, čitljiva in neizbrisna.
(3) Prepovedano je pritrjevanje oznak, simbolov in napisov na stroje, ki bi lahko bili za kupce zavajajoči glede pomena ali oblike oznake CE ali obeh. Na stroje se lahko pritrdi katera koli druga oznaka, če se s tem ne zmanjša vidljivosti, čitljivosti in pomena oznake CE.
18. člen
(neskladnost oznake CE)
(1) Kot neskladne veljajo naslednje oznake:
– oznaka CE iz tega pravilnika, pritrjena na proizvode, ki jih ne ureja ta pravilnik,
– če ni oznake CE ali če ni ES-izjave o skladnosti pri stroju,
– če je na stroj pritrjena oznaka, ki ni oznaka CE in je prepovedana s 17. členom tega pravilnika.
(2) Kadar pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da oznaka ni skladna z ustreznimi določbami tega pravilnika, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uskladiti proizvod in odpraviti kršitev pod pogoji, ki jih določi ta organ.
(3) Kadar se neskladnost nadaljuje, sprejmejo pristojni inšpekcijski organi vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja na trg zadevnega proizvoda ali za zagotovitev, da je umaknjen s trga skladno s postopkom, določenim v 10. členu tega pravilnika.
VII. ZAUPNOST IN PRAVNA SREDSTVA
19. člen
(zaupnost)
(1) Vse informacije, ki so jih stranke in osebe, za katere velja ta pravilnik, pridobile pri izvajanju svojih nalog, so zaupne narave. Še posebej morajo obravnavati kot zaupne poslovne, poklicne in trgovinske skrivnosti, razen če je takšne informacije treba razkriti zaradi varovanja zdravja in varnosti oseb.
(2) Določbe prvega odstavka ne vplivajo na obveznosti ministra, pristojnosti inšpekcijskih organov in priglašenih organov v zvezi z vzajemno izmenjavo informacij, izdajanjem opozoril ter sodelovanjem s Komisijo in ostalimi državami članicami.
20. člen
(pravna sredstva)
Pristojni inšpekcijski organ natančno utemelji vsak svoj ukrep, sprejet na podlagi tega pravilnika, ki omejuje dajanje kakršnih koli strojev, ki jih ureja ta pravilnik, na trg ali v obratovanje. O takem ukrepu mora pristojni inšpekcijski organ čim prej uradno obvestiti prizadeto stranko, ki mora hkrati biti obveščena o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek in o rokih, v katerih lahko vloži pravna sredstva.
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(odstopanje)
Do 29. junija 2011 je dovoljeno dajati na trg in v obratovanje prenosne pritrjevalne in druge udarne stroje, ki so skladni s Pravilnikom o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06).
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06), za namene iz prejšnjega člena pa se uporablja do 29. junija 2011.
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 29. decembra 2009.
Št. 007-83/2008-1
Ljubljana, dne 24. junija 2008
EVA 2008-2111-0050
mag. Andrej Vizjak l.r.
Minister
za gospodarstvo
                                                        PRILOGA 1

      BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE, POVEZANE Z
                 NAČRTOVANJEM IN IZDELAVO STROJEV

                          SPLOŠNA NAČELA

   1. Proizvajalec strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik mora
zagotoviti izvedbo ocene tveganja zaradi določitve zdravstvenih
in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za stroj; stroj mora biti
nato načrtovan in izdelan ob upoštevanju rezultatov ocene
tveganja.

   S ponavljajočim postopkom ocenjevanja tveganja in zgoraj
navedenega zmanjšanja tveganja proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik:

   – določi omejitve stroja, vključno s predvideno uporabo in
njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo,

   – ugotovi nevarnosti, ki jih lahko povzroči stroj, in z njim
povezane nevarne situacije,

   – oceni tveganje, pri čemer upošteva, stopnjo morebitnih
poškodb ali okvar zdravja in verjetnost za njihov nastanek,

   – ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, ali je treba zmanjšati
tveganje skladno s cilji tega pravilnika,

   – odpravi nevarnosti ali zmanjša tveganje, povezano s temi
nevarnostmi, z uporabo varovalnih ukrepov v vrstnem redu
prioritet iz 1.1.2 b) točke.

   2. Obveznosti, ki jih določajo bistvene zdravstvene in
varnostne zahteve, se uporabljajo le tedaj, ko obstaja ustrezna
nevarnost pri uporabi zadevnega stroja v razmerah, ki jih je
predvidel proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ali v
predvidljivih nenormalnih situacijah. Vsekakor se uporabljajo
načela povezovanja varnosti iz 1.1.2 točke in obveznosti glede
označevanja strojev in navodila iz 1.7.3 in 1.7.4 točke.

   3. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v tej
prilogi, so obvezne; vendar se ob upoštevanju stanja tehnike
mogoče ne bo dalo doseči ciljev, ki jih določajo. V tem primeru
mora biti stroj, kolikor je mogoče, načrtovan in izdelan z
namenom približevanja tem ciljem.

   4. Ta priloga je razdeljena na več delov. Prvi del je splošen
in se uporablja za vse vrste strojev. Ostali deli obravnavajo
nekatere vrste bolj določenih nevarnosti. Vendar je bistveno
pregledati celotno prilogo, da bi bili prepričani o izpolnjevanju
vseh ustreznih bistvenih zahtev. Pri načrtovanju stroja se
upoštevajo zahteve iz splošnega dela in iz enega ali več ostalih
delov, glede na rezultate ocene tveganja, ki se opravi skladno s
1. točko teh splošnih načel.


   1. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE

   1.1 Splošne opombe

   1.1.1 Opredelitev pojmov

   V tej prilogi:

   a) »nevarnost« pomeni potencialni vir poškodb ali okvar
zdravja,

   b) »nevarno območje« pomeni vsako območje v stroju ali okrog
njega, v katerem je oseba izpostavljena tveganju za njeno zdravje
ali varnost,

   c) »izpostavljena oseba« pomeni vsako osebo, ki je popolnoma
ali delno v nevarnem območju,

   d) »upravljavec« pomeni osebo ali osebe, ki montirajo,
upravljajo, nastavljajo, vzdržujejo, čistijo, popravljajo ali
premikajo stroj,

   e) »tveganje« pomeni kombinacijo verjetnosti in stopnje
poškodbe ali okvare zdravja, ki lahko nastane zaradi nevarne
situacije,

   f) »varovalo« pomeni del stroja, ki se uporablja posebej za
zaščito s fizično pregrado,

   g) »varovalna naprava« pomeni napravo (ki ni varovalo), ki
zmanjšuje tveganje, bodisi samostojno bodisi v povezavi z
varovalom,

   h) »predvidena uporaba« pomeni uporabo stroja skladno z
informacijami, ki so na voljo v navodilih za uporabo,

   i) »razumno predvidljiva napačna uporaba« pomeni uporabo
stroja na način, ki ni predviden v navodilih za uporabo, lahko pa
izvira iz predvidljivega človeškega vedenja.


   1.1.2 Načela vključevanja varnosti

   a) Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da ustreza
svojemu namenu in ga je mogoče upravljati, nastavljati in
vzdrževati brez izpostavljanja oseb tveganju, kadar se te
dejavnosti izvajajo v predvidenih razmerah, vendar tudi ob
upoštevanju vsake njegove razumno predvidljive napačne uporabe.

   Cilj sprejetih ukrepov mora biti odprava vseh tveganj v vsej
predvidljivi življenjski dobi stroja, vključno s fazami prevoza,
sestavljanja, razstavljanja, onesposobitve in razreza.

   b) Pri izbiri najprimernejših načinov mora proizvajalec ali
njegov pooblaščeni zastopnik v navedenem zaporedju uporabljati
naslednja načela:

   – odprava ali čim večje zmanjšanje tveganja (varno
načrtovanje in izdelava stroja),

   – sprejetje potrebnih varovalnih ukrepov v zvezi s tveganji,
ki jih ni mogoče odpraviti,

   – obveščanje uporabnikov o preostalih tveganjih zaradi
pomanjkljivosti sprejetih varovalnih ukrepov, navedba zahtev po
posebnem usposabljanju in opredelitev potreb po zagotavljanju
osebne varovalne opreme.

   c) Pri načrtovanju in izdelavi stroja ter pri izdelavi
osnutkov navodil mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni
zastopnik poleg predvidene uporabe stroja predvideti tudi vsako
njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo.

   Stroj morajo biti načrtovan in izdelan tako, da je preprečena
neobičajna uporaba, če bi taka uporaba povzročila tveganje. Kadar
je primerno, morajo navodila opozoriti uporabnika na načine
uporabe stroja – ki so se izkazali za možne na podlagi izkušenj –
na kakršne se stroj ne bi smel uporabljati.

   d) Stroj mora biti načrtovan in izdelan ob upoštevanju
omejitev upravljavca zaradi potrebne ali predvidljive uporabe
osebne varovalne opreme.

   e) Stroj mora biti dobavljen z vso posebno opremo in dodatki,
ki so bistveni za njegovo varno nastavljanje, vzdrževanje in
uporabo.


   1.1.3 Materiali in proizvodi

   Materiali, uporabljeni za izdelavo stroja, ali proizvodi,
uporabljeni ali ustvarjeni med njegovo uporabo, ne smejo ogrožati
varnosti ali zdravja oseb. Zlasti pri uporabi tekočin morajo biti
stroj načrtovan in izdelan tako, da se prepreči tveganje zaradi
polnjenja, uporabe, ponovne uporabe ali praznjenja.


   1.1.4 Osvetlitev

   Stroj mora biti dobavljen z vgrajeno osvetlitvijo, primerno
za predvidene postopke, kadar bi njeno pomanjkanje verjetno
povzročilo tveganje, kljub normalni osvetlitvi prostora.

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da ni zasenčenih
območij, ki bi lahko povzročila neprijetnosti, ne dražečega
bleščanja in ne nevarnih stroboskopskih učinkov na gibajočih se
delih zaradi osvetlitve.

   Notranji deli, ki jih je treba pogosto pregledovati in
nastavljati in območja vzdrževanja morajo biti primerno
osvetljena.


   1.1.5 Načrtovanje strojev, ki olajšuje njihovo upravljanje

   Stroj, ali vsak njegov sestavni del, mora:

   – zagotavljati varno ravnanje in prevoz,

   – biti pakiran ali načrtovan tako, da jih je mogoče
uskladiščiti varno in brez poškodb.

   Med prevozom stroja ali njegovih sestavnih delov ne sme biti
možnosti za nenadne premike ali nevarnosti zaradi nestabilnosti,
dokler se s strojem in njegovimi sestavnimi ravna skladno z
navodili.

   Kadar teža, velikost ali oblika stroja ali njegovih različnih
sestavnih delov onemogoča njegovo ročno premikanje, morajo biti
stroj oziroma vsak njegov sestavni del:

   – opremljen s priključki za dvižno napravo, ali

   – načrtovan tako, da ga je mogoče opremiti s takšnimi
priključki, ali

   – oblikovan tako, da je mogoče nanj zlahka priključiti
standardno dvižno napravo.

   Kadar je treba stroj ali enega izmed njegovih sestavnih delov
premikati ročno, mora biti:

   – lahko gibljiv, ali

   – opremljeni za varno dviganje in premikanje.

   Za ravnanje z orodji in strojnimi deli, ki bi lahko bili
nevarni, tudi če je njihova teža majhna, je treba vzpostaviti
posebno ureditev.


   1.1.6 Ergonomija

   V predvidenih razmerah uporabe morajo biti neudobje,
utrujenost ter fizična in psihološka obremenitev upravljavca
zmanjšani na minimum z upoštevanjem ergonomskih načel, kakor so:

   – upoštevanje razlik med upravljavci glede telesnih mer, moči
in vzdržljivosti,

   – zagotavljanje zadostnega prostora za gibanje telesnih delov
upravljavca,

   – izogibanje delovnemu tempu, ki ga narekuje stroj,

   – izogibanje nadzoru, ki zahteva dolgotrajno zbranost,

   – prilagajanje vmesnika med človekom in strojem predvidljivim
lastnostim upravljavcev.


   1.1.7 Upravljalna mesta

   Upravljalno mesto mora biti načrtovano in izdelano tako, da
se preprečijo vsa tveganja zaradi izpušnih plinov ali pomanjkanja
kisika.

   Če je stroj predviden za uporabo v nevarnem okolju, ki
predstavlja tveganje za zdravje in varnost upravljavca ali če
ustvarja nevarno okolje sam stroj, morajo biti zagotovljena
ustrezna sredstva za zagotavljanje dobrih delovnih razmer in
zaščite upravljavca pred vsemi predvidljivimi nevarnostmi.

   Kadar pride v poštev, mora biti upravljalno mesto opremljeno
z ustrezno kabino, načrtovano, izdelano in opremljeno tako, da
ustreza zgornjim zahtevam. Izhod mora omogočati hiter umik. Poleg
tega mora biti, kadar je primerno, zagotovljen zasilni izhod v
smeri, ki se razlikuje od običajnega izhoda.


   1.1.8 Sedež

   Kadar pride v poštev in to dopuščajo delovne razmere, morajo
biti delovna mesta, ki so sestavni del stroja, načrtovana tako,
da omogočajo namestitev sedežev.

   Če je predvideno, da upravljavec med delovanjem sedi in je
upravljalno mesto sestavni del stroja, mora biti sedež dobavljen
s strojem.

   Sedež mora upravljavcu omogočati ohranjanje stabilnega
položaja. Poleg tega morata biti sedež in njegova oddaljenost od
krmilnih naprav prilagodljiva upravljavcu.

   Če je stroj izpostavljen tresljajem, mora biti sedež
načrtovan in izdelan tako, da blaži tresljaje, ki se prenašajo na
upravljavca, na najnižjo razumno dosegljivo raven. Nosilci sedeža
morajo prenesti vse obremenitve, ki so jim lahko izpostavljeni.
Kadar pod nogami upravljavca ni tal, morajo biti zagotovljeni
podnožniki, prekriti z materialom, odpornim proti drsenju.


   1.2 Krmilni sistemi

   1.2.1 Varnost in zanesljivost krmilnih sistemov

   Krmilni sistemi morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
preprečujejo nastanek nevarnih situacij. Predvsem morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da:

   – vzdržijo predvidene delovne obremenitve in zunanje vplive,

   – napake v strojni ali programski opremi krmilnega sistema ne
povzročajo nevarnih situacij,

   – napake v logiki krmilnega sistema ne povzročajo nevarnih
situacij,

   – razumno predvidljive človeške napake med obratovanjem ne
povzročajo nevarnih situacij.

   Posebno pozornost je treba posvetiti naslednjim točkam:

   – stroj se ne sme nepričakovano zagnati,

   – parametri stroja se ne smejo nenadzorovano spreminjati,
kadar lahko takšne spremembe povzročijo nevarne situacije,

   – ustavitev stroja ne sme biti preprečena, potem ko je bil
dan ukaz za ustavitev,

   – gibajoči se deli stroja ali deli, vpeti v stroj, ne smejo
odpasti ali odleteti,

   – samodejna ali ročna ustavitev kakršnih koli gibajočih se
delov mora biti neovirana,

   – varovalne naprave morajo ostati popolnoma učinkovite ali
sprožiti ukaz za ustavitev,

   – deli krmilnega sistema, ki so povezani z varnostjo, se
morajo skladno ujemati s celotnim sestavom stroja ali delno
dokončanih strojev.

   Pri brezžičnem krmiljenju se mora sprožiti samodejna
ustavitev, kadar ni sprejema pravilnih krmilnih signalov,
vključno z izgubo povezave.


   1.2.2 Krmilne naprave

   Krmilne naprave morajo biti:

   – jasno vidne in razpoznavne s primerno uporabo piktogramov,

   – nameščene tako, da jih je mogoče varno upravljati brez
obotavljanja ali izgube časa in brez dvoumnosti,

   – načrtovane tako, da je gib krmilne naprave skladen s svojim
učinkom,

   – nameščene zunaj nevarnih območij, razen kadar je to
potrebno za nekatere krmilne naprave, kakor so naprave za izklop
v sili ali viseči krmilniki,

   – nameščene tako, da njihovo delovanje ne more povzročiti
dodatnega tveganja,

   – načrtovane ali zaščitene tako, da je mogoče želeni učinek,
ki vključuje nevarnost, doseči le z namernim dejanjem,

   – izdelane tako, da prenesejo predvidljive sile; posebna
pozornost mora biti namenjena napravam za ustavitev v sili, ki so
lahko izpostavljene znatnim silam.

   Kadar je krmilna naprava načrtovana in izdelana za izvajanje
več različnih funkcij oziroma kadar ne obstaja ujemanje ena proti
ena, mora biti funkcija, ki bo izvedena, jasno označena in jo je
treba, kadar je potrebno, potrditi.

   Krmilne naprave morajo biti urejene tako, da so njihova
razmestitev, gibanje in odpor proti delovanju združljivi s
funkcijo, ki bo izvedena, ob upoštevanju ergonomskih načel.

   Stroj mora biti opremljen s kazalniki, ki so potrebni za
varno obratovanje. Upravljavec jih mora biti sposoben odčitati z
upravljalnega položaja.

   Upravljavcu mora biti omogočeno, da se lahko z vsakega
upravljalnega položaja prepriča, da v nevarnih območjih ni
nobenega, ali pa mora biti krmilni sistem zasnovan in izdelan
tako, da je zagon onemogočen, dokler je kdor koli v nevarnem
območju.

   Če nobena izmed teh možnosti ni izvedljiva, mora biti pred
zagonom stroja oddan zvočni ali vidni opozorilni signal.
Izpostavljene osebe morajo imeti dovolj časa, da zapustijo
nevarno območje ali preprečijo zagon stroja.

   Če je potrebno, morajo biti na voljo sredstva, ki
zagotavljajo, da je stroj mogoče krmiliti le z upravljalnih
položajev v enem ali več predhodno določenih območjih ali
položajih.

   Kadar je upravljalnih položajev več, mora biti krmilni sistem
načrtovan tako, da uporaba enega izmed njih prepreči uporabo
ostalih, razen pri ukazih za ustavitev in izklop v sili.

   Kadar ima stroj dve ali več upravljalnih mest, mora biti vsak
položaj opremljen z vsemi potrebnimi krmilnimi napravami, ne da
bi se upravljavci med seboj ovirali ali spravljali v nevarnost.


   1.2.3 Zagon

   Zagon stroja sme biti mogoč le z namerno sprožitvijo krmilne
naprave, predvidene v ta namen.

   Enaka zahteva se uporablja:

   – pri ponovnem zagonu stroja po ustavitvi, ne glede na vzrok,

   – pri izvajanju pomembne spremembe razmer obratovanja.

   Vendar pa se ponovni zagon stroja ali sprememba razmer
obratovanja lahko opravi s prostovoljno sprožitvijo naprave, ki
ni krmilna naprava, predvidena v ta namen, če to ne povzroči
nevarnosti.

   Pri stroju, ki obratuje v samodejnem načinu, so zagon stroja,
ponovni zagon po ustavitvi ali sprememba razmer obratovanja možni
brez posredovanja, če to ne povzroči nevarnosti.

   Kadar ima stroj več krmilnih naprav za zagon in lahko zato
upravljavci eden drugega spravijo v nevarnost, morajo biti za
odpravo takšnega tveganja nameščene dodatne naprave. Če se zaradi
varnosti zahteva izvedba zagona in ustavitve v posebnem
zaporedju, morajo biti nameščene naprave, ki zagotavljajo
izvajanje teh operacij v pravilnem zaporedju.


   1.2.4 Ustavitev

   1.2.4.1 Normalna ustavitev

   Stroj mora biti opremljen s krmilnimi napravami, s katerimi
ga je mogoče varno popolnoma ustaviti.

   Vsako delovno mesto mora biti opremljeno s krmilno napravo za
ustavitev nekaterih ali vseh funkcij stroja, v odvisnosti od
obstoječih nevarnosti, tako da postane stroj varen.

   Funkcija ustavitve stroja mora imeti prednost pred zagonskimi
funkcijami.

   Ko je stroj ali njegove nevarne funkcije ustavljene, mora
biti dovod energije k zadevnim sprožilom prekinjen.


   1.2.4.2 Obratovalna ustavitev

   Kadar je iz obratovalnih razlogov funkcija ustavitve taka, da
ne prekine dovoda energije k sprožilom, mora biti stanje
ustavitve nadzorovano in vzdrževano.


   1.2.4.3 Ustavitev v sili

   Stroj mora biti opremljen z eno ali več napravami za
ustavitev v sili, kar omogoča odvračanje dejanske ali grozeče
nevarnosti.

   Uporabljajo se naslednje izjeme:

   – stroji, pri katerih naprava za ustavitev v sili ne bi
zmanjšala tveganja, bodisi zato, ker ne bi skrajšala časa za
ustavitev, ali pa zato, ker ne bi omogočila izvedbe posebnih
ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja,

   – prenosni ročni ali ročno vodeni stroji.

   Naprava mora:

   – imeti jasno razpoznavne, razločno vidne in hitro dostopne
krmilne naprave,

   – kar se da hitro ustaviti nevarni proces, ne da bi ustvarila
dodatno tveganje,

   – kadar je potrebno, sprožiti ali dopustiti sprožitev
določenih varnostnih gibov.

   Ko naprava za ustavitev v sili preneha aktivno delovati
zaradi ukaza za ustavitev, mora naprava za ustavitev v sili
ohranjati ta ukaz, dokler ni izrecno razveljavljen; sprožitev
naprave ne sme biti mogoča brez ukaza za ustavitev; izklop
naprave sme biti mogoč le z ustreznim dejanjem in po izklopu ta
ne sme ponovno zagnati stroja, temveč samo dopustiti ponovni
zagon.

   Funkcija ustavitve v sili mora biti stalno na voljo in
delovati, ne glede na način obratovanja.

   Naprave za ustavitev v sili morajo biti podpora ostalim
zaščitnim ukrepom, ne pa nadomestilo zanje.


   1.2.4.4 Sestavljanje strojev

   Stroji ali strojni deli, ki so načrtovani za skupno
obratovanje, morajo biti načrtovani in izdelani tako, da lahko
krmilne naprave za ustavitev, vključno z napravami za ustavitev v
sili, poleg samega stroja ustavijo tudi vso povezano opremo, če
je lahko njeno nadaljnje obratovanje nevarno.


   1.2.5 Izbira načina krmiljenja ali obratovanja

   Izbrani način krmiljenja ali obratovanja mora razveljaviti
vse druge načine krmiljenja ali obratovanja z izjemo ustavitve v
sili.

   Če je bil stroj načrtovan in izdelan tako, da ga je mogoče
uporabljati v več načinih krmiljenja ali obratovanja, ki
zahtevajo različne varovalne ukrepe ali delovne postopke, mora
biti opremljen s stikalom za izbiro načina, ki se lahko zaskoči v
vsakem položaju. Vsak položaj izbirnega stikala mora biti jasno
razpoznaven in mora ustrezati enemu samemu načinu obratovanja ali
krmiljenja.

   Izbirno stikalo se lahko nadomesti z drugim načinom izbire,
ki omejuje uporabo določenih funkcij stroja določenim vrstam
upravljavcev.

   Če mora biti pri določenih postopkih omogočeno obratovanje
stroja z umaknjenim ali odstranjenim varovalom ali izklopljeno
varovalno napravo, mora stikalo za izbiro načina krmiljenja ali
obratovanja obenem:

   – onemogočiti vse druge načine krmiljenja ali obratovanja,

   – dopuščati upravljanje z nevarnimi funkcijami le s krmilnimi
napravami, ki zahtevajo trajno aktiviranje,

   – dopuščati delovanje nevarnih funkcij le ob zmanjšanem
tveganju in hkrati preprečevati nevarnosti iz povezanih
zaporedij,

   – preprečevati vsako delovanje nevarnih funkcij z namernim
ali nenamernim delovanjem na tipala stroja.

   Če ti štirje pogoji ne morejo biti izpolnjeni hkrati, mora
stikalo za izbiro načina krmiljenja ali obratovanja sprožiti
druge varovalne ukrepe, načrtovane in izdelane z namenom
zagotovitve varnega območja za delo.

   Poleg tega mora biti upravljavcu omogočeno krmiljenje
delovanja delov, na katerih dela, z nastavitvene točke.


   1.2.6 Izpad oskrbe z energijo

   Prekinitev, ponovna vzpostavitev po prekinitvi ali kakršno
koli nihanje oskrbe stroja z energijo ne sme povzročati nevarnih
situacij.

   Posebno pozornost je treba posvetiti naslednjemu:

   – stroj se ne sme nepričakovano zagnati,

   – parametri stroja se ne smejo nenadzorovano spreminjati, če
lahko takšne spremembe povzročijo nevarnost,

   – po ukazu za ustavitev se ustavitev stroja ne sme
preprečiti,

   – gibajoči se deli stroja ali deli, vpeti v stroj, ne smejo
pasti ali odleteti,

   – samodejna ali ročna ustavitev kakršnih koli gibajočih se
delov mora biti neovirana,

   – varovalne naprave morajo ostati popolnoma učinkovite, sicer
morajo sprožiti ukaz za ustavitev.


   1.3 Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi

   1.3.1 Tveganje izgube stabilnosti

   Stroj mora biti s svojimi sestavnimi deli in priborom dovolj
stabilen, da se med prevozom, sestavljanjem, razstavljanjem in
vsakim drugim dejanjem, ki zadeva stroj, ne prevrne, pade ali
nenadzorovano premakne.

   Če oblika samega stroja ali njegova predvidena namestitev ne
zagotavlja dovolj stabilnosti, morajo biti vgrajena in navedena v
navodilih primerna sredstva za pritrjevanje.


   1.3.2 Tveganje loma med obratovanjem

   Različni deli stroja in njihove povezave morajo prenesti
obremenitve, ki so jim izpostavljeni med uporabo.

   Trajnost uporabljenih materialov mora ustrezati naravi
delovnega okolja, ki ga je predvidel proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik, zlasti kar zadeva pojave utrujenosti,
staranja, korozije in obrabe.

   V navodilih je treba navesti vrsto in pogostost potrebnih
pregledov in vzdrževanje iz varnostnih razlogov. Kadar je
primerno, morajo biti navedeni deli, ki so izpostavljeni obrabi,
in merila za njihovo zamenjavo.

   Kadar kljub sprejetim ukrepom ostaja tveganje zloma ali
razpada, morajo biti zadevni deli vgrajeni, nameščeni ali
zavarovani tako, da bodo vsi delci prestreženi, kar preprečuje
nevarne situacije.

   Toge in gibljive cevi, po katerih se pretakajo tekočine,
zlasti tiste, ki so izpostavljene visokim tlakom, morajo prenesti
predvidene notranje in zunanje obremenitve in morajo biti čvrsto
pritrjene in zaščitene, s čimer je zagotovljeno, da ni tveganja
zaradi pretrganja.

   Kadar se obdelovani material podaja k orodju samodejno,
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji za odpravo tveganja za
osebe:

   – ko pride obdelovanec v stik z orodjem, mora slednje že
doseči normalne obratovalne razmere,

   – pri zagonu in ustavitvi orodja (namerno ali nenamerno)
morata biti podajalno gibanje in gibanje orodja usklajena.


   1.3.3 Tveganje zaradi padajočih ali izvrženih predmetov

   Sprejeti morajo biti previdnostni ukrepi za preprečevanje
tveganja zaradi padajočih ali izvrženih predmetov.


   1.3.4 Tveganje zaradi površin, robov in kotov

   Dostopni deli stroja ne smejo imeti ostrih robov, ostrih
kotov in grobih površin, ki bi lahko povzročili poškodbe, če to
dopušča njihov namen.


   1.3.5 Tveganje, povezano s kombiniranimi stroji

   Kadar je stroj namenjen za izvajanje več različnih operacij z
ročnim odstranjevanjem obdelovancev po vsaki operaciji
(kombiniran stroj), mora biti načrtovan in izdelan tako, da se
lahko vsak element uporablja posebej, ne da bi ostali elementi
predstavljali tveganje za izpostavljene osebe.

   V ta namen je treba omogočiti ločen zagon in ustavitev vseh
elementov, ki niso zaščiteni.


   1.3.6 Tveganje, povezano s spremembami razmer obratovanja

   Kadar stroj izvaja operacije v različnih razmerah
obratovanja, mora biti načrtovan in izdelan tako, da je mogoče
varno in zanesljivo izbirati in prilagajati te razmere.


   1.3.7 Tveganje, povezano z gibajočimi se deli

   Gibajoči se deli stroja morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da so preprečena tveganja dotikov, ki bi lahko povzročili
nezgode, ali, če tveganje ni odpravljeno, opremljeni z varovali
ali varovalnimi napravami.

   Sprejeti morajo biti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje
naključnega blokiranja gibajočih se delov, ki so udeleženi pri
delu. Ko se kljub previdnostnim ukrepom lahko zgodi blokiranje,
morajo biti zagotovljene, kadar je primerno, posebne varovalne
naprave in orodja, ki omogočajo varno deblokiranje opreme.

   Te posebne varovalne naprave in načini njihove uporabe so
opisani v navodilih in, po možnosti, označeni na stroju.


   1.3.8 Izbira zaščite pred tveganjem zaradi gibajočih se delov

   Varovala ali varovalne naprave, načrtovane za zaščito pred
tveganjem zaradi gibajočih se delov, morajo biti izbrani na
podlagi vrste tveganja. V pomoč pri odločitvi se morajo
uporabljati naslednje usmeritve.


   1.3.8.1 Gibajoči se deli prenosa

   Varovala, načrtovana za zaščito oseb pred nevarnostmi, ki jih
povzročajo gibajoči se deli prenosa, morajo biti:

   – bodisi nepomična varovala iz 1.4.2.1 točke, ali

   – pomična zaporna varovala iz 1.4.2.2 točke.

   Pomična zaporna varovala je treba uporabljati, kadar je
predviden pogost dostop.


   1.3.8.2 Gibajoči se deli, vključeni v proces

   Varovala ali varovalne naprave, načrtovane za zaščito oseb
pred nevarnostmi, ki jih povzročajo gibajoči se deli, vključeni v
proces, morajo biti:

   – bodisi nepomična varovala iz 1.4.2.1 točke, ali

   – pomična zaporna varovala iz 1.4.2.2 točke, ali

   – varovalne naprave iz 1.4.3 točke, ali

   – kombinacija zgoraj naštetega.

   Če pa ni mogoče doseči, da bi bili nekateri gibajoči se deli,
neposredno vključeni v proces, med potekom operacije popolnoma
nedostopni, ker operacije zahtevajo posredovanje upravljavca,
morajo biti takšni deli opremljeni z:

   – nepomičnimi varovali ali pomičnimi zapornimi varovali, ki
preprečujejo dostop do območij delov, ki se pri delu ne
uporabljajo, in

   – nastavljivimi varovali iz 1.4.2.3 točke, ki omejujejo
dostop do teh območij gibajočih se delov, kadar je ta potreben.


   1.3.9 Tveganja zaradi nenadzorovanega gibanja

   Kadar je bil del stroja ustavljen, je treba preprečiti vsak
premik iz položaja ustavitve, ki se ga ne sproži s krmilno
napravo, ali pa mora biti takšen, da ne predstavlja nevarnosti.


   1.4 Zahtevane značilnosti varoval in varovanje naprav

   1.4.1 Splošne zahteve

   Varovala in varovalne naprave:

   – morajo biti čvrste konstrukcije,

   – morajo biti trdno pritrjene,

   – ne smejo povzročati dodatnih nevarnosti,

   – ne smejo biti takšne, da jih je enostavno obiti ali
narediti nedelujoče,

   – morajo biti nameščene na primerni razdalji od nevarnega
območja,

   – morajo minimalno ovirati pregled nad proizvodnim procesom,

   – morajo omogočati izvedbo bistvenih del pri namestitvi in
zamenjavi orodij in vzdrževalnih del, tako, da omejujejo dostop
samo na območje, na katerem je treba opraviti delo, po možnosti
brez odstranjevanja varovala ali onemogočanja varovalne naprave.

   Poleg tega morajo varovala, kadar je to mogoče, varovati pred
izmetom ali odpadanjem materialov ali predmetov in pred
emisijami, ki jih povzroča stroj.


   1.4.2 Posebne zahteve za varovala


   1.4.2.1 Nepomična varovala

   Nepomična varovala morajo biti pritrjena s sistemi, ki jih je
mogoče odpreti ali odstraniti samo z orodjem.

   Kadar so varovala odstranjena, morajo sistemi za njihovo
pritrjevanje ostati pritrjeni na varovala ali na stroj.

   Kadar je možno, varovala ne smejo ostati nameščena brez
svojih pritrdil.


   1.4.2.2 Pomična zaporna varovala

   Pomična zaporna varovala morajo:

   – če je to mogoče, ostati pritrjena na stroj, kadar so
odprta,

   – biti načrtovana in izdelana tako, da jih je mogoče
nastaviti le z namernim dejanjem.

   Pomična zaporna varovala morajo biti povezana z zaporno
napravo, ki:

   – preprečuje zagon nevarnih funkcij stroja, dokler varovala
niso zaprta, in

   – sproži ukaz za ustavitev, kadar niso več zaprta.

   Kadar lahko upravljavec doseže nevarno območje, preden je
tveganje zaradi nevarnih funkcij stroja prenehalo, morajo biti
pomična varovala poleg zaporne naprave povezana še z napravo za
zaklepanje varovala, ki:

   – preprečuje zagon nevarnih funkcij stroja, dokler varovalo
ni zaprto in zaklenjeno, ter

   – zadržuje varovalo zaprto in zaklenjeno, dokler ni nevarnost
poškodb zaradi nevarnih funkcij stroja prenehala.

   Pomična zaporna varovala morajo biti načrtovana tako, da
odsotnost ali okvara enega izmed njihovih delov prepreči zagon
nevarnih funkcij stroja ali pa jih ustavi.


   1.4.2.3 Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop

   Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop do tistih območij
gibajočih se delov, do katerih je nujno potreben dostop zaradi
opravljanja dela, morajo biti:

   – ročno ali samodejno nastavljiva glede na vrsto dela, in

   – z lahkoto nastavljiva brez uporabe orodja.


   1.4.3 Posebne zahteve za varovalne naprave

   Varovalne naprave morajo biti načrtovane in vgrajene v
krmilni sistem, tako da:

   – ni možen zagon gibajočih se delov, dokler so v dosegu
upravljavca,

   – osebe ne morejo doseči gibajočih se delov, medtem ko se
gibljejo,

   – odsotnost ali okvara enega izmed njihovih delov prepreči
zagon gibajočih se delov ali jih ustavi.

   Varovalne naprave morajo biti nastavljive le z namernim
dejanjem.


   1.5 Tveganje zaradi drugih nevarnosti

   1.5.1 Električno napajanje

   Kadar ima stroj električno napajanje, mora biti načrtovan,
izdelan in opremljen tako, da so vse nevarnosti električnega
značaja preprečene ali pa jih je mogoče preprečiti.

   Za stroje se uporabljajo varnostni cilji, določeni v
predpisu, ki ureja električno opremo, namenjeno za uporabo
znotraj določenih napetostnih mej. Vendar so obveznosti glede
ugotavljanja skladnosti in dajanja strojev na trg ali v
obratovanje v zvezi z električno nevarnostjo urejene izključno s
tem predpisom.


   1.5.2 Statična elektrika

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je preprečeno
ali omejeno kopičenje potencialno nevarnih elektrostatičnih
nabojev ali opremljeni s sistemom za praznjenje.


   1.5.3 Napajanje z energijo, ki ni električna energija

   Kadar se stroj napaja z virom energije, ki ni električna
energija, mora biti načrtovan, izdelan in opremljen tako, da se
izogne vsem potencialnim tveganjem, ki so povezana s temi viri
energije.


   1.5.4 Napake pri vgrajevanju

   Napake, ki bi se verjetno pojavljale pri vgrajevanju ali
ponovnem vgrajevanju določenih delov in bi lahko bile vir
tveganja, morajo biti onemogočene z načrtovanjem in izdelavo
takšnih delov ali, če to ne uspe, z informiranjem o samih delih
ali njihovih ohišjih. Enake informacije morajo biti podane o
gibajočih se delih in njihovih ohišjih, kadar mora biti znana
smer gibanja, da bi se izognili tveganju.

   Kadar je potrebno, morajo navodila vsebovati dodatne
informacije o tem tveganju.

   Kadar je vir tveganja lahko napačna povezava, morajo biti
nepravilne povezave preprečene z zasnovo ali, če to ne uspe, z
informiranjem o elementih, ki se povezujejo in, kadar je
primerno, o načinu povezave.


   1.5.5 Ekstremne temperature

   Sprejeti je treba ukrepe za odpravo vsakega tveganja poškodb,
zaradi dotika ali bližine delov stroja ali materialov z visoko
ali nizko temperaturo.

   Treba je sprejeti tudi vse potrebne ukrepe, da bi se izognili
tveganju zaradi izmeta vročega ali zelo hladnega materiala, ali
za zaščito pred njim.


   1.5.6 Požar

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je odpravljeno
vsako tveganje, da pride do požara ali pregrevanja, ki jih
povzročajo sam stroj ali pa plini, tekočine, prah, hlapi ali
druge snovi, ki jih proizvaja ali uporablja stroj.


   1.5.7 Eksplozija

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je odpravljeno
vsako tveganje, da pride do eksplozije, ki jo povzroči sam stroj
ali pa plini, tekočine, prah, hlapi ali druge snovi, ki jih
proizvaja ali uporablja stroj.

   Kar zadeva tveganje, da pride do eksplozije zaradi uporabe
stroja v potencialno eksplozivni atmosferi, mora biti stroj
skladen z določbami posebnih direktiv Evropske unije.


   1.5.8 Hrup

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je tveganje
zaradi emisije hrupa v zraku zmanjšano na najnižjo možno raven ob
upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivosti sredstev za
zmanjševanje hrupa, zlasti pri izvoru.

   Raven emisij hrupa se lahko ocenjuje s sklicevanjem na
primerljive podatke o emisijah za podobne stroje.


   1.5.9 Tresljaji

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da so tveganja
zaradi tresljajev, ki jih proizvaja, zmanjšana na najnižjo možno
raven ob upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivosti
sredstev za zmanjševanje tresljajev, zlasti pri izvoru.

   Raven tresljajev se lahko ocenjuje s sklicevanjem na
primerljive podatke o emisijah za podobne stroje.


   1.5.10 Sevanje

   Nezaželene emisije sevanj iz stroja morajo biti odpravljene
ali znižane na ravni, ki nimajo škodljivih vplivov na osebe.

   Vse funkcionalne emisije ionizirajočega sevanja morajo biti
omejene na najnižjo raven, ki zadošča za pravilno delovanje
strojev med nastavljanjem, obratovanjem in čiščenjem. Kadar
obstaja tveganje, morajo biti sprejeti potrebni zaščitni ukrepi.

   Vse funkcionalne emisije neionizirajočega sevanja med
nastavljanjem, obratovanjem in čiščenjem morajo biti omejene na
ravni, ki nimajo škodljivih vplivov na osebe.


   1.5.11 Zunanja sevanja

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da zunanja sevanja
ne ovirajo njihovega delovanja.


   1.5.12 Laserska sevanja

   Pri uporabi laserske opreme mora biti upoštevano naslednje:

   – laserska oprema stroja mora biti načrtovana in izdelana
tako, da so preprečena vsa naključna sevanja,

   – laserska oprema stroja mora biti zaščitena tako, da
direktno sevanje, sevanje povzročeno z odbojem ali razpršitvijo
in sekundarno sevanje ne škodujejo zdravju,

   – optična oprema za opazovanje ali nastavitev laserske opreme
stroja mora biti takšna, da lasersko sevanje ne povzroča tveganja
za zdravje.


   1.5.13 Emisije nevarnih materialov in snovi

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da se je mogoče
izogniti tveganju zaradi vdihovanja, zaužitja, stika s kožo, očmi
in sluznico ter prodiranja skozi kožo nevarnih materialov in
snovi, ki jih proizvaja.

   Kadar nevarnosti ni mogoče odpraviti, mora biti stroj
opremljen tako, da je mogoče nevarne materiale in snovi zadržati,
odstraniti, oboriti z razprševanjem vode, filtrirati ali obdelati
na drug, enako učinkovit način.

   Kadar proces med normalnim obratovanjem stroja ni popolnoma
zaprt, morajo biti naprave za zadrževanje ali odstranjevanje
nameščene tako, da je njihov učinek največji.


   1.5.14 Tveganje ujetja v stroj

   Stroj mora bit načrtovan, izdelan ali opremljen s sredstvi,
ki preprečujejo zaprtje osebe v stroj ali, če je to nemogoče,
omogoča klic na pomoč.


   1.5.15 Tveganje zdrsa, spotika ali padca

   Deli stroja, na katerem se morajo gibati ali zadrževati
osebe, mora biti načrtovan in izdelan tako, da je preprečen zdrs,
spotik ali padec oseb na teh delih ali z njih.

   Kadar pride v poštev, morajo biti ti deli opremljeni z
ročaji, ki so pritrjeni glede na uporabnike, in ki jim omogočajo
ohranjanje ravnotežja.


   1.5.16 Strela

   Stroj, za katerega je med uporabo potrebna zaščita pred
učinki strele, mora biti opremljen s sistemom za odvajanje
posledičnega električnega naboja v zemljo.


   1.6 Vzdrževanje

   1.6.1 Vzdrževanje stroja

   Mesta za nastavljanje in vzdrževanje morajo ležati zunaj
nevarnih območij. Izvedba nastavljanja, vzdrževanja, popravil,
čiščenja in servisiranja mora biti omogočena, ko je stroj v
mirovanju.

   Če iz tehničnih razlogov ne more biti izpolnjen en ali več
zgornjih pogojev, morajo biti sprejeti ukrepi za zagotavljanje
varnega izvajanja teh postopkov (glej 1.2.5 točko).

   Pri avtomatiziranem stroju in, kadar je potrebno, pri drugih
strojih, mora biti zagotovljena priključna naprava za namestitev
diagnostične opreme za iskanje napak.

   Komponente avtomatskega stroja, ki jih je treba pogosto
menjavati, morajo zagotavljati enostavno in varno odstranitev in
zamenjavo. Dostop do komponent mora omogočiti izvajanje teh nalog
s potrebnimi tehničnimi sredstvi v skladu z navedenim delovnim
postopkom.


   1.6.2 Dostop do upravljalnih mest in servisnih mest

   Stroj mora bit načrtovan in izdelan tako, da je omogočen
varen dostop do vseh območij, kjer so potrebni posegi med
obratovanjem, nastavljanjem in vzdrževanjem stroja.


   1.6.3 Izolacija virov energije

   Stroj mora biti opremljen s sredstvi za izolacijo od vseh
virov energije. Takšni izolatorji morajo biti jasno razpoznavni.
Biti morajo takšni, da jih je mogoče zakleniti, če bi ponovni
priklop lahko ogrozil osebe. Izolatorji morajo biti sposobni
ostati zaklenjeni tudi, kadar upravljavec ne more preveriti z
vseh mest, do katerih ima dostop, ali je dovod energije še vedno
odklopljen.

   Če je stroj mogoče vklopiti v električno vtičnico, zadošča
izvleči vtič, če lahko upravljavec z vseh mest, do katerih ima
dostop, preveri, ali je vtič izvlečen iz vtičnice.

   Ko je energija odklopljena, mora biti brez tveganja za osebe
omogočena normalna razpršitev vse energije, ki je ostala ali je
shranjena v tokokrogih stroja.

   Kot izjema od zahtev, predpisanih v predhodnih odstavkih,
lahko določeni tokokrogi ostanejo priključeni na svoje vire
energije, na primer zaradi držanja delov, varovanja informacij,
osvetlitve notranjosti itd. V tem primeru so potrebni posebni
ukrepi za zagotavljanje varnosti upravljavca.


   1.6.4 Posredovanje upravljavca

   Stroj mora biti načrtovan, izdelan in opremljen tako, da je
potreba po posredovanju upravljavca omejena. Če se posredovanju
upravljavca ni mogoče izogniti, mora biti izvedljivo enostavno in
varno.


   1.6.5 Čiščenje notranjih delov

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je možno
čiščenje notranjih delov, ki so vsebovali nevarne snovi ali
pripravke, brez vstopanja vanje; vsako potrebno deblokiranje mora
biti omogočeno tudi od zunaj. Če se je nemogoče izogniti
vstopanju v stroj, mora biti le-ta načrtovan in izdelan tako, da
je omogočeno varno čiščenje.


   1.7 Informacije

   1.7.1 Informacije in opozorila na stroju

   Informacije in opozorila na stroju morajo biti prednostno
zagotovljena v obliki lahko razumljivih simbolov ali piktogramov.
Za stroj, ki bo dan na trg ali v obratovanje v Republiki
Sloveniji, morajo biti vse pisne ali ustne informacije in
opozorila izražena v slovenskem jeziku, na zahtevo pa jih lahko
spremljajo različice v katerih koli drugih uradnih jezikih
Evropske unije, ki jih razumejo upravljavci.


   1.7.1.1 Informacije in informacijske naprave

   Informacije, potrebne za krmiljenje stroja, morajo biti
zagotovljene v nedvoumni in lahko razumljivi obliki. Ne smejo
biti preobsežne, tako da bi preobremenjevale upravljavca.

   Optični prikazovalniki ali druga interaktivna sredstva za
komunikacijo med upravljavcem in strojem morajo biti lahko
razumljivi in enostavni za uporabo.


   1.7.1.2 Opozorilne naprave

   Kadar bi napaka v delovanju nenadzorovanega stroja lahko
ogrožala zdravje in varnost oseb, mora biti stroj opremljen tako,
da oddaja primerne zvočne ali svetlobne signale kot opozorilo.

   Kadar je stroj opremljen z opozorilnimi napravami, morajo
biti le-te nedvoumne in lahko zaznavne. Upravljavec mora vedno
imeti na voljo pripomočke da preveri delovanje takšnih
opozorilnih naprav.

   Upoštevane morajo biti zahteve posebnih predpisov glede barv
in varnostnih signalov.


   1.7.2 Opozorilo o preostalih tveganjih

   Kadar kljub ukrepom vgrajene varne zasnove, zaščite in
sprejetim dopolnilnim varovalnim ukrepom, tveganje ostaja, morajo
biti zagotovljena potrebna opozorila, vključno z opozorilnimi
napravami.


   1.7.3 Označevanje strojev

   Vsak stroj mora biti vidno, čitljivo in neizbrisljivo označen
vsaj z naslednjimi podatki:

   – ime podjetja in popolni naslov proizvajalca in, kadar pride
v poštev, njegovega pooblaščenega zastopnika,

   – oznaka stroja,

   – oznaka CE (glej Prilogo 3),

   – oznaka serije ali tipa,

   – serijska številka, če obstaja,

   – leto izdelave, to je leto končanja proizvodnega procesa.

   Ob označevanju z oznako CE je prepovedano zapisati zgodnejši
ali poznejši datum.

   Poleg tega mora biti stroj, ki je bil načrtovan in izdelan za
uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi, ustrezno označen.

   Na stroju morajo biti zapisane tudi vse informacije, ki so
pomembne za njegov tip in bistvene za varno uporabo. Za takšne
informacije veljajo zahteve iz 1.7.1 točke.

   Kadar je treba z delom stroja med uporabo ravnati z dvižno
opremo, mora biti njegova masa označena čitljivo, neizbrisljivo
in nedvoumno.


   1.7.4 Navodila

   Vsak stroj, ki je dan na trg ali v obratovanje v Republiki
Sloveniji, morajo spremljati navodila v slovenskem jeziku.

   Navodila, ki spremljajo stroj, morajo biti bodisi »izvirna
navodila« ali »prevod izvirnih navodil«, pri čemer morajo biti
prevodu priložena izvirna navodila.

   Izjemoma so lahko navodila za vzdrževanje, namenjena
specializiranemu osebju, ki ga je pooblastil proizvajalec ali
njegov pooblaščeni zastopnik, dobavljena samo v enem jeziku
Evropske unije, ki ga specializirano osebje razume.

   Osnutek navodil mora biti izdelan skladno s spodaj določenimi
načeli.


   1.7.4.1 Splošna načela za izdelavo navodil

   a) Navodila morajo biti izdelana v enem ali več uradnih
jezikih Evropske unije. Besedilo »izvirna navodila« se navede na
jezikovni(-h) različici(-ah), ki jo(jih) je potrdil proizvajalec
ali njegov pooblaščeni zastopnik.

   b) Kadar se bo stroj uporabljal v Republiki Sloveniji in ne
obstajajo »izvirna navodila« v slovenskem jeziku, mora
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki uvaja
stroj v Republiki Sloveniji, zagotoviti prevod v slovenski jezik.
Prevodi morajo biti označeni z napisom »prevod izvirnih navodil«.

   c) Vsebina navodil mora poleg predvidene uporabe stroja
upoštevati tudi vsako njegovo razumno predvidljivo napačno
uporabo.

   d) Pri strojih, ki so predvideni za uporabo s strani
nestrokovnih upravljavcev, mora biti pri izrazoslovju in zasnovi
navodil upoštevana raven splošne izobrazbe in bistroumnosti, ki
ju je mogoče razumno pričakovati od takšnih upravljavcev.


   1.7.4.2 Vsebina navodil

   Vsaka navodila za uporabo morajo, kadar je primerno,
vsebovati vsaj naslednje informacije:

   a) ime podjetja in popolni naslov proizvajalca in njegovega
pooblaščenega zastopnika,

   b) oznako stroja, kakor je navedena na samem stroju, razen
serijske številke (glej 1.7.3 točko),

   c) ES-izjavo o skladnosti ali dokument, ki določa vsebino ES-
izjave o skladnosti, kjer so navedeni podatki o stroju, ki ne
vsebujejo nujno serijske številke in podpisa,

   d) splošen opis stroja,

   e) risbe, diagrame, opise in razlage, ki so potrebni pri
uporabi, vzdrževanju in popravilih stroja in pri preskušanju
njegovega pravilnega delovanja,

   f) opis delovnega(-ih) mest(-a), ki ga/jih bodo verjetno
zasedali upravljavci,

   g) opis predvidene uporabe stroja,

   h) opozorila v zvezi z nedopustnimi načini uporabe stroja, ki
so se izkazali za možne na podlagi izkušenj,

   i) navodila za sestavljanje, namestitev in priključitev,
vključno z risbami, diagrami in pritrdilnimi sredstvi ter
določitev podstavka ali napeljave, na katero mora biti stroj
nameščen,

   j) navodila glede namestitve in sestavljanja zaradi
zmanjšanja hrupa ali tresljajev,

   k) navodila za obratovanje in dajanje v uporabo stroja in, če
je potrebno, navodila za usposabljanje upravljavcev,

   l) informacije o preostalih tveganjih, ki ostajajo kljub
ukrepom vgrajene varne zasnove, zaščite in sprejetim dopolnilnim
varovalnim ukrepom,

   m) navodila o varovalnih ukrepih, ki jih mora sprejeti
uporabnik, vključno, kadar je primerno, z zagotavljanjem osebne
varovalne opreme,

   n) bistvene lastnosti orodij, ki jih je mogoče namestiti na
stroj,

   o) razmere, v katerih stroj izpolnjuje zahtevo po stabilnosti
med uporabo, prevozom, sestavljanjem, razstavljanjem, ko ni v
obratovanju, med preskušanjem ali med predvidljivimi okvarami,

   p) navodila za zagotovitev varnega izvajanja prevoza,
premikanja in skladiščenja z navedbo mase stroja in njegovih
različnih delov, kadar se le-ti redno prevažajo ločeno,

   q) postopek ravnanja v primeru nesreče ali okvare; če je
verjetno blokiranje, postopek ravnanja, ki omogoča varno
deblokiranje opreme,

   r) opis postopkov nastavljanja in vzdrževanja, ki jih mora
izvajati uporabnik, ter preventivnih vzdrževalnih ukrepov, ki jih
je treba upoštevati,

   s) navodila za varno izvedbo nastavljanja in vzdrževanja,
vključno z varovalnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med temi
postopki,

   t) opise rezervnih delov, ki jih je treba uporabljati, kadar
vplivajo na zdravje in varnost upravljavcev,

   u) naslednje podatke o emisijah hrupa v zrak:

   – A-vrednoteno raven emisije zvočnega tlaka na delovnih
mestih, na katerih presega 70 dB(A); kjer ta raven ne presega 70
dB(A), mora biti to navedeno,

   – konično trenutno C-vrednoteno vrednost zvočnega tlaka na
delovnih mestih, na katerih presega 63 Pa (130 dB pri 20 µPa),

   – A-vrednoteno raven zvočne moči, ki jo oddaja stroj, kadar
A-vrednotena raven emisije zvočnega tlaka na delovnih mestih
presega 80 dB(A).

   Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni
stroj ali pa ugotovljene na podlagi meritev, opravljenih pri
tehnično primerljivem stroju, podobnemu stroju, ki bo izdelan.

   Pri zelo velikem stroju se lahko namesto A-vrednotene ravni
zvočne moči navede A-vrednotene ravni emisije zvočnega tlaka na
določenih mestih okoli stroja.

   Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti
ravni zvoka izmerjene po metodi, ki je najprimernejša za stroj.
Pri vsaki navedbi vrednosti emisij zvoka morajo biti opisane
negotovosti okoli teh vrednostih. Opisane morajo biti obratovalne
razmere stroja med meritvijo in uporabljene merilne metode.

   Kadar je (so) delovno(a) mesto(a) neopredeljeno(a) ali ne
more(jo) biti opredeljeno(a), morajo biti A-vrednotene ravni
zvočnega tlaka izmerjene na razdalji enega metra od površine
stroja in na višini 1,6 metra nad tlemi ali nad dostopno
ploščadjo. Položaj in vrednost največjega zvočnega tlaka morata
biti navedena.

   Kadar posebni predpisi predpisujejo druge zahteve za meritve
ravni zvočnega tlaka ali ravni zvočne moči, se morajo uporabljati
ti predpisi, ustrezne določbe te točke pa se ne uporabljajo.

   v) informacije za upravljavca in izpostavljene osebe v zvezi
z oddajanim sevanjem, kadar je verjetno, da bo stroj oddajal
neionizirajoče sevanje, ki bi lahko škodovalo osebam, zlasti
osebam z aktivnimi ali neaktivnimi vsajenimi medicinskimi
pripomočki.


   1.7.4.3 Prodajna literatura

   Prodajna literatura, ki opisuje stroj, ne sme biti v
nasprotju z navodili, kar zadeva zdravstvene in varnostne vidike.
Prodajna literatura, ki opisuje karakteristike zmogljivosti
stroja, mora vsebovati enake informacije o emisijah kot navodila.



   2.  DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE PRI
DOLOČENIH VRSTAH STROJEV

   Stroji za predelavo živil, stroji za kozmetične ali
farmacevtske proizvode, ročni ali ročno vodeni stroji, prenosni
pritrjevalni in drugi udarni stroji ter stroji za obdelavo lesa
in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi, morajo
izpolnjevati vse bistvene zdravstvene in varnostne zahteve,
opisane v tem poglavju (glej splošna načela, 4. točka).


   2.1 Stroji za predelavo živil in stroji za kozmetične ali
farmacevtske proizvode

   2.1.1 Splošno

   Stroji, namenjeni za uporabo v povezavi z živili ali
kozmetičnimi ali farmacevtskimi proizvodi, morajo biti načrtovani
in izdelani tako, da so izločena vsa tveganja infekcije, bolezni
ali okužbe.

   Upoštevane morajo biti naslednje zahteve:

   a) materiali, ki so v stiku ali so namenjeni, da bodo
prihajali v stik z živili ali kozmetičnimi ali farmacevtskimi
proizvodi, morajo ustrezati pogojem, določenim v ustreznih
posebnih predpisih. Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da
je mogoče te materiale očistiti pred vsako uporabo. Kadar to ni
mogoče, morajo biti uporabljeni odstranljivi deli.

   b) vse površine, ki so v stiku z živili ali kozmetičnimi ali
farmacevtskimi izdelki, razen površin odstranljivih delov, morajo
biti:

   – gladke in ne smejo imeti grebenov ali rež, kjer bi se lahko
nabirale organske snovi; enako velja za njihova stičišča,

   – načrtovane in izdelane tako, da sklopi vsebujejo kar
najmanj izboklin, robov in vdolbin,

   – enostavne za čiščenje in razkuževanje, kjer je to potrebno,
po odstranitvi enostavno snemljivih delov; notranje površine
morajo imeti krivine z zadostnim polmerom, da je omogočeno
temeljito čiščenje,

   c) omogočiti je treba, da se lahko tekočine, plini in
aerosoli, ki izvirajo iz živil, kozmetičnih ali farmacevtskih
proizvodov, kot tudi tekočine za čiščenje, razkuževanje in
izpiranje, popolnoma izpraznijo iz stroja (po možnosti v položaju
»čiščenje«),

   d) stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je preprečen
vstop snovi ali živih bitij, zlasti žuželk, ali kopičenje
organskih snovi v območjih, ki jih ni mogoče čistiti,

   e) stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da pomožne
snovi, ki so nevarne zdravju, vključno z uporabljenimi mazivi, ne
morejo priti v stik z živili ali kozmetičnimi ali farmacevtskimi
proizvodi. Kadar je potrebno, mora biti stroj načrtovan in
izdelan tako, da je mogoče preverjati stalno skladnost s to
zahtevo.


   2.1.2 Navodila

   Navodila za stroje za predelavo živil in stroje, namenjene za
uporabo s kozmetičnimi ali farmacevtskimi proizvodi, morajo
navajati priporočena sredstva in načine za čiščenje, razkuževanje
in izpiranje, ne le za enostavno dostopna območja, temveč tudi za
območja, do katerih je dostop nemogoč ali nepriporočljiv.


   2.2 Prenosni ročni ali ročno vodeni stroji

   2.2.1 Splošno

   Prenosni ročni ali ročno vodeni stroji:

   – morajo imeti, odvisno od tipa stroja, dovolj veliko
podporno ploskev in zadostno število primerno velikih ročajev ter
podpor, ki so razmeščene tako, da je zagotovljena njihova
stabilnost v predvidenih razmerah obratovanja,

   – če ročajev ni mogoče popolnoma varno izpustiti, morajo biti
opremljeni s krmilnimi napravami za ročni zagon in ustavitev,
razmeščenimi tako, da lahko upravljavec upravlja z njimi, ne da
bi izpustil ročaje, razen kadar je to tehnično nemogoče ali kadar
obstaja neodvisna krmilna naprava,

   – ne smejo predstavljati tveganja za naključni zagon ali
nadaljevanje obratovanja, potem ko je upravljavec izpustil
ročaje. Če je ta zahteva tehnično neizvedljiva, morajo biti
sprejeti enakovredni ukrepi.

   – morajo, kadar je potrebno, dopuščati opazovanje nevarnega
območja in delovanja orodja pri obdelavi materiala.

   Ročaji prenosnih strojev morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da omogočajo enostaven zagon in ustavitev.


   2.2.1.1 Navodila

   V navodilih morajo biti navedene naslednje informacije v
zvezi s tresljaji, ki jih prenašajo prenosni ročni in ročno
vodeni stroji:

   – skupna vrednost tresljajev, ki so ji izpostavljene roke, če
ta presega 2,5 m/s2. Kadar ta vrednost ne presega 2,5 m/s2, mora
biti to navedeno,

   – merilna negotovost.

   Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni
stroj ali pa ugotovljene na podlagi meritev, opravljenih pri
tehnično primerljivem stroju, značilnim za stroj, ki bo
proizveden.

   Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti
podatki o tresljajih izmerjeni ob uporabi predpisa o meritvah, ki
je najprimernejši za stroj.

   Navedene morajo biti razmere obratovanja med meritvijo in
uporabljene merilne metode ali pa sklic na uporabljeni
harmonizirani standard.


   2.2.2 Prenosni pritrjevalni in drugi udarni stroji

   2.2.2.1 Splošno

   Prenosni pritrjevalni in drugi udarni stroji morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da:

   – se energija prenaša na udarni element prek vmesnega dela,
ki ne zapusti naprave,

   – vklopna naprava preprečuje udarec, kadar stroj ni pravilno
in z ustreznim pritiskom postavljen na osnovni material,

   – je preprečeno nenamerno proženje; kadar je potrebno, mora
biti za sprožitev udarca zahtevano ustrezno zaporedje dejanj na
vklopni in krmilni napravi,

   – je preprečeno nenamerno proženje med rokovanjem ali v
primeru udarca,

   – je omogočeno enostavno in varno izvajanje postopkov
polnjenja in praznjenja.

   Kadar je potrebno, mora biti omogočeno opremljanje naprave z
varovalom(-i) proti drobcem, proizvajalec stroja pa mora
zagotoviti primerno(-na) varovalo(-a).


   2.2.2.2 Navodila

   Navodila morajo dati potrebne informacije o:

   – dodatkih in zamenljivi opremi, ki se lahko uporablja s
strojem,

   – primernih pritrjevalnih ali drugih udarnih elementih, ki se
lahko uporabljajo s strojem,

   – kadar je primerno, o ustreznih nabojih, ki naj bi se
uporabljali.


   2.3 Stroji za obdelavo lesa in materialov s podobnimi
fizikalnimi lastnostmi


   Stroji za obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi
lastnostmi morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

   a) stroj mora biti načrtovan in izdelan ali opremljen tako,
da je mogoče varno nameščanje in vodenje obdelovancev; kadar se
obdelovanec drži z roko na delovni mizi, mora biti slednja med
delom dovolj stabilna in ne sme ovirati premikanja obdelovanca,

   b) kadar je verjetna uporaba stroja v razmerah, ki
vključujejo tveganje izmeta obdelovancev ali njihovih delov, mora
biti stroj načrtovan, izdelan ali opremljen tako, da je takšen
izmet preprečen ali, če to ni mogoče, tako, da izmet ne povzroča
tveganja za upravljavca ali izpostavljene osebe,

   c) stroj mora biti opremljen s samodejno zavoro, ki dovolj
hitro ustavi orodje, če med ustavljanjem nastopi tveganje dotika
orodja,

   d) kadar je orodje vgrajeno v stroj, ki ni popolnoma
avtomatiziran, mora biti tak stroj načrtovan in izdelan tako, da
je odpravljeno ali zmanjšano tveganje slučajnih poškodb.


   3.  DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE ZA
ODPRAVO NEVARNOSTI ZARADI PREMIČNOSTI STROJEV

   Stroji, ki predstavljajo nevarnost zaradi svoje mobilnosti,
morajo izpolnjevati vse bistvene zdravstvene in varnostne in
zahteve, opisane v tem poglavju (glej splošna načela, 4. točka).


   3.1 Splošno

   3.1.1 Opredelitev pojmov

   a) »Stroj, ki predstavlja nevarnost zaradi svoje premičnosti«
pomeni:

   – stroj, katerega obratovanje zahteva bodisi premičnost med
delom ali pa neprekinjeno ali pol-prekinjeno premikanje med nizom
stalnih delovnih položajev, ali

   – stroj, ki deluje brez premikanja, vendar pa je lahko
opremljen tako, da ga je mogoče enostavno premikati z enega na
drugo mesto.

   b) »voznik« pomeni upravljavca, odgovornega za premikanje
stroja. Voznik se lahko vozi na stroju, lahko ga spremlja peš ali
pa ga vodi na daljavo.


   3.2 Delovna mesta

   3.2.1 Voznikovo mesto

   Preglednost z voznikovega mesta mora biti takšna, da lahko
voznik popolnoma varno zase in za izpostavljene osebe upravlja
stroj in njegova orodja v predvidljivih razmerah njihove uporabe.
Kadar je potrebno, morajo biti zagotovljene primerne naprave za
odpravo nevarnosti zaradi neustrezne neposredne preglednosti.

   Stroj, na katerem se voznik vozi, mora biti načrtovan in
izdelan tako, da za voznika na njegovih mestih ne obstaja
tveganje nenamernega dotika s kolesi in tirnicami.

   Voznikovo mesto na stroju, na katerem se vozi, mora biti
načrtovano in izdelano tako, da je mogoče namestiti vozniško
kabino, če se s tem ne poveča tveganje in če je na voljo dovolj
prostora zanjo. V kabini mora biti prostor za navodila, ki jih
potrebuje voznik.


   3.2.2 Sedeži

   Kadar obstaja tveganje za zmečkanje upravljavca ali drugih
oseb, ki se vozijo na stroju, med deli stroja in tlemi, če se
stroj prevrača ali prevrne, zlasti pri stroju, ki je opremljen z
varovalno konstrukcijo iz 3.4.3 ali 3.4.4 točke, morajo biti
njegovi sedeži načrtovani ali opremljeni z zadrževalnim sistemom,
ki zadrži osebe na njihovih sedežih, ne da bi omejeval gibe, ki
so potrebni za obratovanje, ali premikanje glede na konstrukcijo
zaradi vzmetenja sedežev. Takšni zadrževalni sistemi se ne smejo
vgraditi, če povečujejo tveganje.


   3.2.3 Mesta drugih oseb

   Če razmere uporabe poleg voznika predvidevajo priložnostne
ali redne prevoze oseb na stroju ali njihovo delo na stroju,
morajo biti zagotovljena zanje primerna mesta, ki omogočajo
njihov prevoz ali delo na stroju brez tveganja.

   Drugi in tretji odstavek 3.2.1 točke se uporabljata tudi za
mesta, predvidena za osebe, ki niso voznik.


   3.3 Krmilni sistemi

   Če je potrebno, morajo biti sprejeti ukrepi za preprečevanje
nepooblaščene uporabe krmilij.

   Pri daljinskem vodenju mora biti na vsakem krmilju jasno
označeno, kateri stroj krmili.

   Sistem za daljinsko vodenje mora biti načrtovan in izdelan
tako, da deluje le na:

   – zadevni stroj,

   – zadevne funkcije.

   Daljinsko vodeni stroj mora biti načrtovan in izdelan tako,
da se odziva le na signale s predvidenih krmilnih enot.


   3.3.1 Krmilne naprave

   Voznik mora biti sposoben sprožiti vse krmilne naprave, ki so
potrebne za upravljanje stroja z voznikovega mesta, razen
funkcij, ki jih je mogoče varno sprožiti le z uporabo krmilnih
naprav, nameščenih kjerkoli. Med takšne funkcije sodijo zlasti
tiste, za katere so odgovorni drugi upravljavci in ne voznik ter
tiste, zaradi katerih varnega krmiljenja mora voznik zapustiti
voznikovo mesto.

   Kadar ima stroj pedala, morajo biti le-ta načrtovana,
izdelana in nameščena tako, da omogočajo vozniku varno
upravljanje ob minimalnem tveganju nepravilne uporabe. Njihova
površina mora biti odporna proti drsenju in enostavna za
čiščenje.

   Kadar lahko njihova uporaba povzroči nevarnosti, zlasti
nevarne premike, se morajo krmilne naprave, razen tistih s
predhodno nastavljenimi položaji, vrniti v nevtralni položaj,
takoj ko jih upravljavec izpusti.

   Pri strojih na kolesih mora biti krmilni sistem načrtovan in
izdelan tako, da blaži silo nenadnih premikov volana ali krmilne
ročice, ki jih povzročajo udarci v krmiljena kolesa.

   Vsako krmilje, ki blokira diferencial, mora biti načrtovano
in urejeno tako, da omogoča deblokiranje diferenciala, ko se
stroj premika.

   Šesti odstavek 1.2.2 točke, ki zadeva zvočne ali optične
opozorilne signale, se uporablja le pri vzvratni vožnji.


   3.3.2 Zagon/premikanje

   Vsa potovalna premikanja stroja z lastnim pogonom, na katerem
se voznik vozi, smejo biti možni le, če je voznik pri krmilju.

   Kadar je iz obratovalnih razlogov stroj opremljen z
napravami, ki presegajo njegove običajne mere (npr.
stabilizatorji, krak žerjava itd.), mora imeti voznik pred
premikom stroja na voljo sredstva za enostavno preverjanje, ali
so takšne naprave v takem položaju, ki dopušča varno premikanje.

   To velja tudi za vse druge dele, ki morajo biti zaradi
varnega premikanja v posebnem položaju, če je potrebno,
blokirani.

   Kadar to ne povzroča drugih tveganj, mora biti premikanje
stroja odvisno od varne namestitve predhodno omenjenih delov.

   Med zagonom motorja ne sme biti možno nenamerno premikanje
stroja.


   3.3.3 Funkcija vožnje

   Ne glede na cestnoprometne predpise morajo stroji z lastnim
pogonom in njihove prikolice izpolnjevati zahteve po
upočasnjevanju, ustavljanju, zaviranju in imobilizaciji na način,
ki zagotavlja varnost v vseh dovoljenih razmerah obratovanja,
obremenitvah, hitrostih, terenih in nagibih.

   Voznik mora imeti možnost upočasniti in ustaviti stroj
lastnim pogonom z glavno napravo. Kadar to zahteva varnost, mora
obstajati zasilna naprava s popolnoma neodvisno in lahko dostopno
krmilno napravo za upočasnjevanje in ustavljanje v primeru okvare
glavne naprave ali odsotnosti napajanja z energijo, potrebno za
njeno sprožitev.

   Kadar to zahteva varnost, mora biti vgrajena parkirna
naprava, ki imobilizira nepremičen stroj. Ta naprava je lahko
združena z eno izmed naprav iz drugega odstavka, če je popolnoma
mehanska.

   Stroj na daljinsko vodenje mora biti opremljen z napravami za
samodejno in takojšnjo ustavitev in preprečevanje potencialno
nevarnega obratovanja v naslednjih situacijah:

   – če voznik izgubi nadzor,

   – če sprejme signal za ustavitev,

   – če je ugotovljena napaka na delu sistema, ki je povezan z
varnostjo,

   – če v določenem času ne zazna potrdilnega signala.

   1.2.4 točka se ne uporablja za funkcijo vožnje.


   3.3.4 Premikanje stroja, ki ga upravlja pešec

   Stroj z lastnim pogonom, ki ga upravlja pešec, se sme gibati
le, če voznik trajno deluje na ustrezno krmilno napravo. Zlasti
ne sme biti mogoče gibanje med zagonom motorja.

   Krmilni sistemi stroja, ki ga upravlja pešec, morajo biti
načrtovani tako, da minimizirajo tveganja zaradi nenamernega
gibanja stroja proti vozniku, zlasti tveganja:

   – zmečkanja,

   – poškodb od vrtečih se orodij.

   Hitrost premikanja stroja mora biti združljiva s hitrostjo
hoje voznika.

   Ko je na stroj mogoče namestiti vrtljivo orodje, se to ne sme
sprožiti, kadar je vključeno krmilje za vzvratno premikanje,
razen kadar je premikanje stroja posledica gibanja orodja. V
slednjem primeru mora biti hitrost vzvratnega premikanja takšna,
da ne ogroža voznika.


   3.3.5 Odpoved krmilnega tokokroga

   Odpoved napajanja servo-ojačanega krmila, kadar je vgrajeno,
z energijo, ne sme preprečiti krmiljenja stroja v času, ki je
potreben za njegovo ustavitev.


   3.4 Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi

   3.4.1 Nenadzorovani premiki

   Stroj mora biti načrtovan, izdelan in kadar je primerno,
postavljen na pomični podstavek tako, da je zagotovljeno, da pri
premikanju nenadzorovano nihanje njegovega težišča ne vpliva na
njihovo stabilnost ali povzroča pretirane napetosti v njegovi
konstrukciji.


   3.4.2 Gibajoči se deli prenosa

   Kot izjema od 1.3.8.1 točke pri motorjih niso potrebne
zaporne naprave za pomična varovala, ki preprečujejo dostop do
gibajočih se delov v prostoru motorja, če se ta odpirajo bodisi z
orodjem ali ključem ali pa s krmiljem, ki je nameščeno na
voznikovem mestu, če je slednje v popolnoma zaprti kabini s
ključavnico, ki preprečuje nepooblaščen dostop.


   3.4.3 Prevračanje in prevrnitev

   Kadar obstaja pri stroju z lastnim pogonom, na katerem se
vozi(-jo) voznik, upravljavec(-ci) ali druga(-e) oseba(-e),
nevarnost prevračanja ali prevrnitve, mora biti stroj opremljen s
ustrezno varovalno konstrukcijo, razen če se s tem poveča
tveganje.

   Ta konstrukcija mora biti takšna, da pri prevračanju ali
prevrnitvi osebi(-am) na stroju omogoča zadosten volumen mejne
deformacije.

   Zaradi potrditve skladnosti konstrukcije z zahtevo,
predpisano v drugem odstavku, mora proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik za vsak zadevni tip konstrukcije opraviti
ustrezne preskuse ali dati take preskuse izvesti.


   3.4.4 Padajoči predmeti

   Kadar obstaja pri stroj z lastnim pogonom, na katerem se vozi
(-jo) voznik, upravljavec(-ci) ali druga(-e) oseba(-e), tveganje
zaradi padajočih predmetov ali materiala, mora biti stroj
načrtovan in izdelan ob upoštevanju tega tveganja in opremljen z
ustrezno varovalno konstrukcijo, če to dopušča njegova velikost.

   Ta konstrukcija mora biti takšna, da pri padcu predmetov ali
materiala zagotavlja osebi(-am) na stroju zadosten volumen mejne
deformacije.

   Zaradi potrditve skladnosti konstrukcije z zahtevo, določeno
v drugem odstavku, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni
zastopnik za vsak zadevni tip konstrukcije opraviti ustrezne
preskuse ali dati take preskuse izvesti.


   3.4.5 Sredstva za dostop

   Ročaji in stopnice morajo biti načrtovani, izdelani in
razmeščeni tako, da jih upravljavci uporabljajo nagonsko in ne
uporabljajo krmilnih naprav za pomoč pri dostopu.


   3.4.6 Vlečne naprave

   Vsi stroji, ki se uporabljajo za vleko ali so vlečeni, morajo
biti opremljeni z vlečnimi ali sklopnimi napravami, ki so
načrtovane, izdelane in razmeščene tako, da zagotavljajo lahek in
varen priklop in odklop ter preprečujejo naključen odklop med
uporabo.

   Če to zahteva obremenitev vlečnega droga, morajo biti takšni
stroji opremljeni s podporo z nosilno ploskvijo, ki je
prilagojena bremenu in terenu.


   3.4.7 Prenos moči med strojem z lastnim pogonom (ali
vlačilcem) in gnanim strojem

   Odstranljive naprave za mehanski prenos, ki povezujejo stroj
z lastnim pogonom (ali vlačilec) s prvim fiksnim ležajem gnanega
stroja, morajo biti načrtovane in izdelane tako, da so vsi deli,
ki se med obratovanjem gibljejo, zaščiteni na svoji celotni
dolžini.

   Na strani stroja z lastnim pogonom (ali vlačilca) mora biti
odjem moči, na katerega je priključena odstranljiva naprava za
mehanski prenos, zaščiten bodisi z varovalom, pritrjenim na stroj
z lastnim pogonom (ali vlačilec), ali pa z drugo napravo, ki
omogoča enakovredno zaščito.

   Zaradi dostopa do odstranljive naprave za prenos mora biti
omogočeno odpiranje tega varovala. Ko je varovalo nameščeno, mora
biti dovolj prostora, da pogonska gred ne poškoduje varovala, ko
se stroj (ali vlačilec) premika.

   Na strani gnanega stroja mora biti vstopna gred obdana z
zaščitnim ohišjem, ki je pritrjeno na stroj.

   Kardanske gredi so lahko opremljene z omejevalniki navora ali
kolesi za prosti tek samo na strani priključitve h gnanemu
stroju. Odstranljiva naprava za mehanski prenos mora biti
ustrezno označena.

   Vsi gnani stroji, za obratovanje katerih je potrebna
odstranljiva naprava za mehanski prenos, ki jih povezuje s
strojem z lastnim pogonom (ali vlačilcem), morajo imeti takšen
sistem za priključevanje odstranljive naprave za mehanski prenos,
da se odstranljiva naprava za mehanski prenos in njeno varovalo
ne poškodujeta pri stiku z zemljo ali z deli stroja, kadar je
stroj odklopljen.

   Zunanji deli varovala morajo biti načrtovani, izdelani in
nameščeni tako, da se ne morejo vrteti z odstranljivo napravo za
mehanski prenos. Varovalo mora pokrivati prenosno gred do koncev
notranjih zglobnih vilic v primeru preprostih kardanskih zglobov
in vsaj do sredine zunanjega zgloba ali zglobov v primeru
širokokotnih kardanskih zglobov.

   Če so sredstva za dostop do delovnih mest nameščena v bližini
naprave za mehanski prenos, morajo biti načrtovana in izdelana
tako, da varoval gredi ni mogoče uporabiti namesto stopnic, razen
če so načrtovana in izdelana v ta namen.


   3.5 Varovanje pred drugimi nevarnostmi

   3.5.1 Akumulatorji

   Ohišje akumulatorja mora biti načrtovano in izdelano tako, da
preprečuje izlitje elektrolita na upravljavca pri prevračanju ali
prevrnitvi in onemogoča nabiranje hlapov v prostorih, kjer se
zadržujejo upravljavci.

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je akumulator
mogoče odklopiti s pomočjo lahko dostopne naprave, ki je
predvidena za ta namen.


   3.5.2 Požar

   Odvisno od nevarnosti, ki jih je predvidel proizvajalec, mora
stroj, kadar to dopušča njegova velikost:

   – bodisi omogočati namestitev lahko dostopnih gasilnih
aparatov, ali

   – biti opremljen z vgrajenimi gasilnimi sistemi.


   3.5.3 Emisije nevarnih snovi

   Drugi in tretji odstavek 1.5.13 točke se ne uporabljata,
kadar je glavna funkcija stroja pršenje proizvodov. Vendar mora
biti upravljavec zaščiten pred tveganjem izpostavljenosti takšnim
nevarnim emisijam.


   3.6 Informacije in označevanje

   3.6.1 Znaki, signali in opozorila

   Zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti oseb mora imeti vsak
stroj, kadar koli je to potrebno, znake ali tablice z navodili za
uporabo, nastavljanje in vzdrževanje. Izbrani, načrtovani in
izdelani morajo biti tako, da so jasno vidni in neizbrisljivi.

   Ne glede na določbe cestnoprometnih predpisov morajo imeti
stroji, na katerih se voznik vozi, naslednjo opremo:

   – zvočni opozorilni signal za opozarjanje oseb,

   – sistem svetlobnih signalov, ki ustreza predvidenim razmeram
uporabe; slednja zahteva se ne uporablja za stroje, ki so
izključno namenjeni za delo pod zemljo in so brez električne
energije,

   – kadar je potrebno, mora med priklopnikom in strojem
obstajati primerna povezava za delovanje signalov.

   Daljinsko vodeni stroji, pri katerih so v normalnih razmerah
uporabe osebe izpostavljene tveganju udarcev ali zmečkanja,
morajo biti opremljeni s primernimi sredstvi za signaliziranje
njihovega premikanja ali s sredstvi za varovanjem oseb pred
takšnimi tveganji. Enako velja za stroje, katerih uporaba
vključuje nenehno ponavljanje premikov naprej in nazaj v eni osi,
pri čemer voznik nima neposrednega pregleda nad zadnjo stranjo
stroja.

   Stroj mora biti izdelan tako, da ni mogoče nehote izklopiti
opozorilnih in signalnih naprav. Kadar je to bistvenega pomena za
varnost, morajo biti takšne naprave opremljene s sredstvi za
preverjanje brezhibnosti, njihova okvara pa mora biti upravljavcu
očitna.

   Kadar je premikanje stroja ali njegovih orodij posebej
nevarno, mora biti stroj opremljen z znaki, ki opozarjajo pred
približevanjem stroju med obratovanjem; znaki morajo biti
čitljivi z zadostne razdalje, da je zagotovljena varnost oseb, ki
morajo biti v bližini.


   3.6.2 Označevanje

   Na vsakem stroju mora biti čitljivo in neizbrisljivo označeno
naslednje:

   – imenska moč, izražena v kilovatih (kW),

   – masa v kilogramih (kg) za najbolj običajno izvedbo,
 in, kadar pride v poštev:

   – največja vlečna sila na vlečnem kavlju v newtonih (N),

   – največjo navpično obremenitev na vlečnem kavlju v newtonih
(N).


   3.6.3 Navodila

   3.6.3.1 Tresljaji

   V navodilih morajo biti navedene naslednje informacije v
zvezi s tresljaji, ki jih stroj prenaša na roke ali na celotno
telo:

   – skupna vrednost tresljajev, ki so ji izpostavljene roke, če
presega 2,5 m/s2. Kadar ta vrednost ne presega 2,5 m/s2, mora
biti to navedeno,

   – največja povprečna vrednost korena vsote uteženih kvadratov
pospeškov, ki jim je izpostavljeno celotno telo, če presega 0,5
m/s2. Kadar ta vrednost ne presega 0,5 m/s2, mora biti to
navedeno,

   – merilna negotovost.

   Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni
stroj ali pa ugotovljene na podlagi meritev, opravljenih pri
tehnično primerljivem stroju, značilnim za stroj, ki bo
proizvedeni.

   Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti
tresljaji izmerjeni po predpisu za meritve, ki je najprimernejši
za zadevni stroj.

   Opisane morajo biti obratovalne razmere stroja med meritvijo
in kateri predpis za meritve je bil uporabljen.


   3.6.3.2 Večnamenska uporaba

   Navodila za stroje, ki omogočajo večnamensko uporabo glede na
uporabljeno opremo in navodila za zamenljivo opremo morajo
vsebovati informacije, ki so potrebne za varno sestavljanje in
uporabo osnovnega stroja in zamenljive opreme, s katero ga je
mogoče opremiti.



   4.  DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE ZA
ODPRAVO NEVARNOSTI ZARADI POSTOPKOV DVIGANJA

   Stroji, ki predstavljajo nevarnost zaradi postopkov dviganja,
morajo izpolnjevati vse ustrezne bistvene zdravstvene in
varnostne zahteve, opisane v tem poglavju (glej splošna načela,
4. točka).


   4.1 Splošno

   4.1.1 Opredelitev pojmov

   a) »Postopek dviganja« pomeni premik enot bremena, ki jih
sestavljajo blago ali osebe, ki v danem trenutku potrebujejo
spremembo višine.

   b) »Vodena obremenitev« pomeni obremenitev, pri kateri
celotno premikanje poteka vzdolž togih ali premičnih vodil,
katerih položaj je določen s fiksnimi točkami.

   c) »Obratovalni koeficient« pomeni aritmetično razmerje med
obremenitvijo, za katero proizvajalec ali njegov pooblaščeni
zastopnik jamči, da jo je komponenta sposobna prenesti, in
največjo obratovalno obremenitvijo, ki je označena na komponenti.

   d) »Preskusni koeficient« pomeni aritmetično razmerje med
obremenitvijo, ki je bila uporabljena za izvedbo statičnih ali
dinamičnih preskusov dvižnega stroja ali dvižnega pripomočka in
največjo obratovalno obremenitvijo, ki je označena na dvižnem
stroju ali na dvižnem pripomočku.

   e) »Statični preskus« pomeni preskus, med katerim se dvižni
stroj ali dvižni pripomoček najprej pregleda in izpostavi sili,
ki ustreza največji obratovalni obremenitvi, pomnoženi z
ustreznim statičnim preskusnim koeficientom in nato, po
prenehanju omenjene obremenitve, ponovno pregleda zaradi
zagotovitve, da ni prišlo do poškodb.

   f) »Dinamični preskus« pomeni preskus, med katerim se dvižni
stroj uporablja v vseh možnih položajih pri največji obratovalni
obremenitvi, pomnoženi z ustreznim dinamičnim preskusnim
koeficientom, pri čemer se zaradi preveritve njegovega pravilnega
delovanja upošteva dinamično vedenje dvižnega stroja.

   g) »Nosilec« pomeni del stroja, na ali v katerem so pri
dviganju osebe ali blago.


   4.1.2 Zaščita pred mehanskimi nevarnostmi

   4.1.2.1 Tveganje zaradi pomanjkljive stabilnosti

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da se stabilnost,
zahtevana v 1.3.1 točki, ohranja med obratovanjem in v mirovanju,
vključno z vsemi fazami prevoza, sestavljanja in razstavljanja,
ob predvidljivih okvarah komponent in tudi med preskusi, ki se
izvajajo skladno s priročnikom z navodili. Zato mora proizvajalec
ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabljati ustrezne metode
preverjanja.


   4.1.2.2 Stroj, ki se premika po tirnih vodilih in tirnicah

   Stroj mora biti opremljen z napravami, ki z delovanjem na
tirna vodila ali tirnice preprečujejo iztirjenje.

   Če kljub takšnim napravam tveganje iztirjenja ali okvare
tirnice ali tekalne komponente ostane, morajo biti zagotovljene
naprave, ki preprečujejo padec opreme, komponente ali tovora
oziroma prevrnitev stroja.


   4.1.2.3 Mehanska trdnost

   Stroj, dvižni pripomočki in njihove komponente morajo biti
sposobni prenesti obremenitve, ki so jim izpostavljeni med
uporabo in, kadar je uporabno, izven nje, pri danih razmerah
namestitve in obratovanja ter v vseh ustreznih izvedbah, ob
dolžnem upoštevanju, kadar je primerno, učinkov atmosferskih
dejavnikov in sil, ki jih povzročajo osebe. Ta zahteva mora biti
izpolnjena tudi med prevozom, sestavljanjem in razstavljanjem.

   Stroj in dvižni pripomočki morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da so preprečene okvare zaradi utrujenosti in obrabe, ob
upoštevanju njihove predvidene uporabe.

   Uporabljeni materiali morajo biti izbrani na podlagi
predvidenih delovnih okolij zlasti glede na korozijo, obrabo,
udarce, ekstremne temperature, utrujenost, krhkost in staranje.

   Stroj in dvižni pripomočki morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da na statičnih preskusih prenesejo preobremenitve brez
trajnih deformacij ali očitnih poškodb. Izračuni trdnosti morajo
upoštevati vrednost statičnega preskusnega koeficienta, izbranega
tako, da zagotavlja ustrezno raven varnosti. Ta koeficient ima
praviloma naslednje vrednosti:

   a) pri ročno krmiljenih strojih in dvižnih pripomočkih: 1,5,

   b) pri drugih strojih: 1,25.

   Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da brez okvare
prestane dinamične preskuse, ki se opravijo pri največji
obratovalni obremenitvi, pomnoženi z dinamičnim preskusnim
koeficientom. Ta dinamični preskusni koeficient se izbere tako,
da zagotavlja zadostno raven varnosti: koeficient je praviloma
enak 1,1. Praviloma se preskusi izvajajo pri imenskih predvidenih
hitrostih. Če krmilno vezje stroja omogoča več hkratnih gibov,
morajo biti preskusi opravljeni v najmanj ugodnih razmerah,
praviloma pri kombinaciji zadevnih gibov.


   4.1.2.4 Škripci, bobni, kolesa, vrvi in verige

   Premeri škripcev, bobnov in koles morajo biti sorazmerni
velikosti vrvi ali verig, s katerimi so lahko opremljeni.

   Bobni in kolesa morajo biti načrtovani, izdelani in nameščeni
tako, da se lahko vrvi ali verige, s katerimi so opremljeni,
navijajo, ne da bi se snele.

   Vrvi, ki se uporabljajo neposredno za dviganje ali držanje
bremena, ne smejo biti prepletene drugje kot na konceh. Vendar pa
je prepletanje dovoljeno v napeljavah, ki so v zasnovi namenjeni
rednemu prilagajanju potrebam.

   Obratovalni koeficient celih vrvi in njihovih koncev mora
biti izbran tako, da je zagotovljena zadostna raven varnosti;
praviloma je ta koeficient enak 5.

   Obratovalni koeficient verig za dviganje mora biti izbran
tako, da je zagotovljena zadostna raven varnosti; praviloma je ta
koeficient enak 4.

   Zaradi potrditve, da je bil dosežen ustrezen obratovalni
koeficient, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za
vsak tip verige in vrvi, ki se uporablja neposredno za dviganje
bremen in za konce vrvi opraviti primerne preskuse ali dati take
preskuse izvesti.


   4.1.2.5 Dvižni pripomočki in njihovi sestavni deli

   Dvižni pripomočki in njihovi sestavni deli morajo biti
dimenzionirani z upoštevanjem procesov utrujanja in staranja za
število obratovalnih ciklov, ki je skladno z njihovo pričakovano
življenjsko dobo, navedeno v obratovalnih razmerah za dano
uporabo.

   Razen tega:

   a) obratovalni koeficient kombinacij žičnih vrvi/koncev vrvi
mora biti izbran tako, da je zagotovljena zadostna raven
varnosti; praviloma je ta koeficient enak 5. Vrvi ne smejo
vsebovati prepletov ali zank, razen na konceh.

   b) kadar se uporabljajo verige z varjenimi členi, morajo biti
izvedene s kratkimi členi. Obratovalni koeficient verig mora biti
izbran tako, da je zagotovljena zadostna raven varnosti;
praviloma je ta koeficient enak 4.

   c) obratovalni koeficient tekstilnih vrvi ali obes je odvisen
od materiala, načina izdelave, velikosti in uporabe. Ta
koeficient mora biti izbran tako, da je zagotovljena zadostna
raven varnosti; praviloma je ta koeficient enak 7, če je izkazana
zelo dobra kakovost uporabljenih materialov in če način izdelave
ustreza predvideni uporabi. Če ni tako, je praviloma izbran višji
koeficient, z namenom zagotoviti enako raven varnosti. Tekstilne
vrvi in obese ne smejo imeti vozlov, povezav ali prepletov drugje
kot na konceh obese, razen pri neskončni obesi.

   d) pri vseh kovinskih sestavnih delih, ki tvorijo obeso ali
se uporabljajo skupaj z njo, mora biti obratovalni koeficient
izbran tako, da je zagotovljena zadostna raven varnosti;
praviloma je ta koeficient enak 4,

   e) največja obratovalna obremenitev več krake obese je
določena na podlagi obratovalnega koeficienta najšibkejšega
kraka, števila krakov in faktorja zmanjšanja, ki je odvisen od
izvedbe obese,

   f) zaradi potrditve, da je bil dosežen zadosten obratovalni
koeficient, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za
vsak tip sestavnega dela iz a), b), c) in d) točke opraviti
primerne preskuse ali dati take preskuse izvesti.


   4.1.2.6 Krmiljenje premikov

   Naprave za krmiljenje premikov morajo delovati tako, da je
stroj, na katerem so nameščene, varen.

   a) Stroj mora biti načrtovan in izdelan ali opremljen z
napravami tako, da ostane razpon premikanja njegovih komponent v
predpisanih mejah. Delovanje takšnih naprav mora biti, kadar je
primerno, napovedano z opozorilom.

   b) Kadar je mogoče na istem kraju hkrati manevrirati z več
nepomičnimi ali tirnimi stroji in obstaja tveganje trkov, morajo
biti takšni stroji načrtovani in izdelani tako, da jih je mogoče
opremiti s sistemi za izogibanje tem tveganjem.

   c) Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da bremena ne
morejo nepričakovano nevarno zdrseti ali prosto pasti, celo pri
delnem ali popolnem izpadu napajanja z energijo ali kadar
upravljavec preneha upravljati stroj.

   d) V normalnih obratovalnih razmerah ne sme biti možno
spuščanje tovora zgolj s torno zavoro, razen pri strojih, katerih
funkcija zahteva tak način delovanja.

   e) Držalne naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako,
da je onemogočen nenameren izpust bremen.


   4.1.2.7 Premiki bremen med rokovanjem

   Upravljalno mesto strojev mora biti locirano tako, da
zagotavlja kar najširši pregled poti gibajočih se delov, da bi se
izognili morebitnim trkom z osebami, opremo ali drugimi stroji,
ki bi lahko manevrirali hkrati in bi lahko predstavljali
nevarnost.

   Stroji z vodenimi bremeni morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da so preprečene poškodbe oseb zaradi premikanja bremena,
nosilca ali morebitnih protiuteži.


   4.1.2.8 Stroji, ki delujejo med stalnimi etažami

   4.1.2.8.1 Premikanja nosilca

   Premikanje nosilca pri stroju, ki deluje med stalnimi
etažami, mora biti togo vodeno proti in na kraju etaže. Škarjasti
sistemi se prav tako štejejo kot togo vodenje.


   4.1.2.8.2 Dostop do nosilca

   Kadar je nosilec dostopen osebam, morata zasnova in izdelava
stroja zagotavljati, da nosilec med dostopom ostane negiben,
zlasti med natovarjanjem ali iztovarjanjem.

   Načrt in izdelava stroja morata zagotavljati, da razlika med
nivojem nosilca in etaže ne povzroča tveganja za zdrs.


   4.1.2.8.3 Tveganje zaradi stika s premikajočim se nosilcem

   Kadar je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahteve, izražene v
drugem odstavku 4.1.2.7 točke, mora biti območje gibanja med
normalnim obratovanjem nedostopno.

   Kadar obstaja med pregledovanjem ali vzdrževanjem tveganje
zmečkanja oseb, ki se nahajajo pod ali nad nosilcem, med nosilcem
in nepomičnimi deli, mora biti na voljo dovolj prostora, bodisi v
obliki fizičnih izogibališč ali pa to omogočajo mehanske naprave,
ki blokirajo premikanje nosilca.


   4.1.2.8.4 Tveganje zaradi padca bremena z nosilca

   Kadar obstaja tveganje zaradi padca bremena z nosilca, mora
biti stroj načrtovan in izdelan tako, da je to tveganje
preprečeno.


   4.1.2.8.5 Etaže

   Tveganje zaradi stika oseb s premikajočim se nosilcem ali
drugimi gibajočimi se deli na etažah je treba preprečiti.

   Kadar obstaja tveganje zaradi padca oseb v območje gibanja
nosilca, kadar nosilca ni na etaži, je treba namestiti varovala,
ki to tveganje preprečujejo. Takšna varovala se ne smejo odpirati
v smeri območja gibanja. Opremljena morajo biti z zaporno
napravo, ki jo krmili položaj nosilca in ki preprečuje:

   – nevarne premike nosilca, preden so varovala zaprta in
zaklenjena,

   – nevarno odpiranje varovala, dokler se nosilec ni ustavil na
ustrezni etaži.


   4.1.3 Ustrezanje namenu

   Kadar se dvižni stroj ali dvižni pripomočki dajejo na trg ali
prvič dajejo v obratovanje, mora proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik z izvedbo ustreznih ukrepov ali naročanjem
njihove izvedbe zagotoviti, da dvižni stroj in dvižni pripomočki
– na ročni ali motorni pogon – ki so pripravljeni za uporabo,
lahko varno opravljajo določene funkcije.

   Statični in dinamični preskusi iz 4.1.2.3 točke morajo biti
opravljeni pri vsakem dvižnem stroju, ki je pripravljen za
dajanje v obratovanje.

   Kadar stroj ne more biti sestavljen v prostorih proizvajalca
ali njegovega pooblaščenega zastopnika, morajo biti ustrezni
ukrepi izvedeni na kraju uporabe. Sicer so lahko ukrepi izvedeni
bodisi v prostorih proizvajalca ali pa na kraju uporabe.


   4.2 Zahteve za stroje, pri katerih vir energije ni ročna sila

   4.2.1 Krmiljenje premikov

   Za krmiljenje premikov stroja ali njegove opreme se morajo
uporabljati krmilne naprave, ki jih je treba med obratovanjem
držati. Vendar se pri delnih ali popolnih premikih, pri katerih
ni tveganja trkov bremena ali stroja, omenjene naprave lahko
nadomestijo s krmilnimi napravami, ki dopuščajo samodejno
ustavljanje na pred-nastavljenih položajih, ne da bi upravljavec
držal krmilno napravo, ki jo je treba med obratovanjem držati.


   4.2.2 Nadzor obremenitve

   Stroji, pri katerih znaša največja obratovalna obremenitev
vsaj 1.000 kg ali pri katerih znaša moment prevračanja vsaj
40.000 Nm, morajo biti opremljeni z napravami, ki opozarjajo
voznika in preprečujejo nevarna premikanja v primeru:

   – preobremenitve, bodisi zaradi preseganja največje
obratovalne obremenitve ali največjega obratovalnega momenta, ali

   – preseganja momenta prevračanja.


   4.2.3 Naprave, vodene z vrvmi

   Nosilne vrvi, vlečne vrvi ali transportne vrvi morajo biti
napete s protiutežmi ali z napravo, ki omogoča stalen nadzor
napetosti.


   4.3 Informacije in oznake

   4.3.1 Verige, vrvi in oprtnice

   Vsak kos verige za dviganje, vrvi ali oprtnice, ki ni del
sestava, mora biti označen z oznako ali, kjer to ni mogoče, s
ploščico ali neodstranljivim obročkom, na katerem je zapisan ime
in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ter
identifikacijski sklic na ustrezno potrdilo.

   Zgoraj omenjeno potrdilo mora vsebovati najmanj naslednje
informacije:

   a) ime in naslov proizvajalca in njegovega morebitnega
pooblaščenega zastopnika,

   b) opis verige ali vrvi, ki obsega:

   – njeno imensko velikost,

   – njeno zgradbo,

   – material, iz katerega je izdelana, in

   – katero koli posebno metalurško obdelavo materiala,

   c) uporabljeno preskusno metodo,

   d) največjo obremenitev, ki ji je lahko veriga ali vrv
izpostavljena med obratovanjem. Na podlagi predvidene uporabe je
lahko podan razpon vrednosti.


   4.3.2 Dvižni pripomočki

   Pri vsakem dvižnem pripomočku morajo biti navedeni naslednji
podatki:

   – identifikacija materiala, kadar je ta podatek potreben za
varno uporabo,

   – največja obratovalna obremenitev.

   Pri dvižnih pripomočkih, na katerih je označevanje fizično
neizvedljivo, morajo biti podatki iz prvega odstavka prikazani na
ploščici ali drugem enakovrednem sredstvu in čvrsto pritrjeni na
pripomoček.

   Podatki morajo biti čitljivi in nameščeni na mestu, kjer ne
morejo izginiti zaradi obrabe ali ogrožati trdnosti pripomočka.


   4.3.3 Dvižni stroji

   Največja obratovalna obremenitev mora biti vidno označena na
stroju. Ta oznaka mora biti čitljiva, neizbrisljiva in ne sme
biti v kodirani obliki.

   Kadar je največja obratovalna obremenitev odvisna od položaja
stroja, mora biti vsako upravljalno mesto opremljeno s tablico
bremen, ki prikazuje, po možnosti v obliki diagrama ali tabel,
dovoljeno obratovalno obremenitev za vsak položaj.

   Stroji, ki so namenjeni samo za dviganje blaga in so
opremljeni z nosilcem, ki omogoča dostop osebam, morajo biti
opremljeni z jasnim in neizbrisljivim opozorilom, ki prepoveduje
dviganje oseb. To opozorilo mora biti vidno na vsakem mestu,
kamor je mogoč dostop.


   4.4 Navodila

   4.4.1 Dvižni pripomočki

   Vsak dvižni pripomoček ali vsako komercialno nedeljivo serijo
dvižnih pripomočkov morajo spremljati navodila, v katerih so
navedeni vsaj naslednji podatki:

   a) predvidena uporaba,

   b) omejitve pri uporabi (zlasti za dvižne pripomočke, kot so
magnetne ali vakuumske plošče, ki niso popolnoma skladne s
4.1.2.6 e) točko),

   c) navodila za sestavljanje, uporabo in vzdrževanje,

   d) uporabljeni statični preskusni koeficient.


   4.4.2 Dvižni stroji

   Dvižni stroji morajo biti opremljeni z navodili, ki vsebujejo
informacije o:

   a) tehničnih značilnostih stroja, zlasti:

   – največjo obratovalno obremenitev in, kadar je primerno,
kopijo tablice bremen ali tabelo bremen, opisano v drugem
odstavku 4.3.3 točke,

   – reakcijske sile na podporah ali pritrdilnih točkah in,
kadar je primerno, značilnosti tirnic,

   – kadar je primerno, opredelitev in način namestitve balasta,

   b) vsebini kontrolne knjige, če slednja ni dobavljena s
strojem,

   c) nasvetih za uporabo, zlasti za nadomestitev pomanjkanja
neposrednega pregleda upravljavca nad bremenom,

   d) kadar pride v poštev, poročilu o preskušanju s
podrobnostmi o statičnih in dinamičnih preskusih, ki jih je
opravil ali naročil proizvajalec ali njegov pooblaščeni
zastopnik,

   e) potrebnih navodilih za izvajanje ukrepov iz 4.1.3 točke za
stroje, ki niso bili sestavljeni v prostorih proizvajalca v
obliki, v kateri se bodo uporabljali, preden bodo prvič dani v
obratovanje.


   5.  DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE IN ZAHTEVE PRI
STROJIH, NAMENJENIH ZA DELO POD ZEMLJO

   Stroji, ki so namenjeni za delo pod zemljo, morajo
izpolnjevati vse bistvene zdravstvene in varnostne zahteve,
opisane v tem poglavju (glej splošna načela, 4. točka).


   5.1 Tveganja zaradi pomanjkanja stabilnosti

   Stropne podpore s pogonom morajo biti načrtovane in izdelane
tako, da vzdržujejo dano smer premikanja in ne spodrsavajo pred
in med obremenitvijo ter po razbremenitvi. Opremljene morajo biti
s pritrdilnimi točkami za zgornje plošče posameznih hidravličnih
opornikov.


   5.2 Gibanje

   Stropne podpore s pogonom morajo dopuščati neovirano gibanje
oseb.


   5.3 Krmilne naprave

   Krmilja za pospeševanje in zaviranje pri gibanju strojev, ki
se premikajo po tirnicah, morajo biti ročna. Vendar se naprave za
aktiviranje lahko upravljajo z nogo.

   Krmilne naprave stropne podpore s pogonom morajo biti
načrtovane in nameščene tako, da so med premikanjem upravljavci
zaščiteni z nameščeno podporo. Krmilne naprave morajo biti
zaščitene pred nenamerno sprožitvijo.


   5.4 Ustavitev

   Stroji z lastnim pogonom, ki se premikajo po tirih, namenjeni
za delo pod zemljo, morajo biti opremljeni s takšno napravo za
aktiviranje, delujočo na vezje za krmiljenje premikanja stroja,
ki ustavi stroj, če premikanje ni več pod voznikovim nadzorom.


   5.5 Požar

   Druga alineja 3.5.2 točke je obvezna za stroje, ki vsebujejo
lahko vnetljive dele.

   Zavorni sistem strojev, namenjenih za uporabo pri delih pod
zemljo, mora biti načrtovan in izdelan tako, da ne povzroča
iskrenja ali požarov.

   Stroji z motorji z notranjim izgorevanjem, namenjeni za dela
pod zemljo, smejo biti opremljeni samo z motorji, ki uporabljajo
gorivo z nizkim parnim tlakom in v njih ne prihaja do iskrenja
električnega izvora.


   5.6 Izpušne emisije

   Izpušne emisije iz motorjev z notranjim izgorevanjem ne smejo
biti usmerjene navzgor.


   6.  DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE PRI
STROJIH, KI PREDSTAVLJAJO POSEBNE NEVARNOSTI ZARADI DVIGANJA OSEB

   Stroji, ki predstavljajo nevarnosti zaradi dviganja oseb,
morajo izpolnjevati vse ustrezne bistvene zdravstvene in
varnostne zahteve, opisane v tem poglavju (glej splošna načela,
4. točka).


   6.1 Splošno

   6.1.1 Mehanska trdnost

   Nosilec, vključno z morebitnimi zaklopnimi vrati, mora biti
načrtovan in izdelan tako, da nudi prostor in trdnost ustrezno
največjemu dovoljenemu številu oseb na nosilcu in največji
obratovalni obremenitvi.

   Obratovalni koeficienti za komponente, določeni v 4.1.2.4 in
4.1.2.5 točki, so nezadostni za stroje, namenjene dviganju oseb
in morajo biti praviloma podvojeni. Stroj, ki je namenjen
dviganju oseb ali oseb in blaga, mora biti opremljen s sistemom
za obešanje ali podporo nosilca, ki je načrtovan in izdelan tako,
da zagotavlja zadostno celotno raven varnosti in preprečuje
tveganje padca nosilca.

   Če so za obešanje nosilca uporabljene vrvi ali verige, sta
praviloma potrebni vsaj dve neodvisni vrvi ali verigi, vsaka s
svojo pritrdilno točko.


   6.1.2 Nadzor obremenitve pri strojih, ki jih ne poganja
človeška sila

   Zahteve iz 4.2.2 točke se uporabljajo ne glede na največjo
obratovalno obremenitev in moment prevračanja, razen če lahko
proizvajalec izkaže, da ni tveganja preobremenitve ali
prevračanja.


   6.2 Krmilne naprave

   Kadar varnostne zahteve ne narekujejo drugih rešitev, mora
biti nosilec praviloma načrtovan in izdelan tako, da so osebam v
njem na voljo sredstva za krmiljenje premikov navzgor in navzdol
ter, če je to primerno, drugih premikov nosilca.

   Med obratovanjem morajo te krmilne naprave razveljaviti
delovanje vseh drugih naprav, ki krmilijo isti premik, z izjemo
naprav za ustavitev v sili.

   Krmilne naprave za te premike morajo biti takšne, da jih je
treba med obratovanjem držati, razen kadar je nosilec popolnoma
zaprt.


   6.3 Tveganje za osebe v/na nosilcu

   6.3.1 Tveganje zaradi premikov nosilca

   Stroj za dviganje oseb mora bit načrtovan, izdelan ali
opremljen tako, da pospešek ali pojemek nosilca ne povzroča
tveganja za osebe.


   6.3.2 Tveganje padca oseb z nosilca

   Nosilec se ne sme nagibati toliko, da bi nastalo tveganje
padca potnikov, tudi kadar se stroj in nosilec premikata.

   Kadar je nosilec načrtovan kot delovno mesto, je treba
zagotoviti stabilnost in preprečiti nevarna premikanja.

   Če ukrepi iz 1.5.15 točke niso zadostni, morajo biti nosilci
opremljeni z zadostnim številom primernih pritrdilnih točk za
dovoljeno število oseb na nosilcu. Pritrdilne točke morajo biti
dovolj trdne za uporabo osebne varovalne opreme za varovanje pred
padcem z višine.

   Morebitna zaklopna vrata v tleh ali stropih ali stranska
vrata morajo biti načrtovana in izdelana tako, da preprečujejo
nenamerno odpiranje in se morajo odpirati v smeri, ki preprečuje
vsako tveganje padca pri nepričakovanem odpiranju.


   6.3.3 Tveganje zaradi padca predmetov na nosilec

   Kadar obstaja tveganje zaradi padca predmetov na nosilec in
ogrožanja oseb, mora biti nosilec opremljen z varovalno streho.


   6.4 Stroji, ki delujejo med stalnimi etažami

   6.4.1 Tveganje za osebe v ali na nosilcu

   Nosilec mora biti načrtovan in izdelan tako, da je preprečeno
tveganje zaradi stika med osebami ali predmeti v ali na nosilcu z
nepomičnimi ali gibljivimi elementi. Kadar je potrebno za
izpolnitev te zahteve, mora biti nosilec popolnoma zaprt in
opremljen z vrati z zaporno napravo, ki preprečuje nevarna
premikanja nosilca, razen če so vrata zaprta. Če se nosilec
ustavi med etažami, kjer obstaja tveganje padca z nosilca, morajo
vrata ostati zaprta.

   Stroj mora biti načrtovan, izdelan in kadar je potrebno,
opremljen z napravami za preprečevanje nenadzorovanega premikanja
nosilca navzgor ali navzdol. Te naprave morajo biti sposobne
ustaviti nosilec pri največji obratovalni obremenitvi in pri
največji predvidljivi hitrosti.

   Zaviralni učinek ne sme povzročiti pojemka, škodljivega za
potnike, ne glede na razmere obremenitve.


   6.4.2 Krmilja na etažah

   Krmilja na etažah, razen tistih za uporabo v sili, ne smejo
sprožiti premikanja nosilca, kadar:

   – so v uporabi krmilne naprave v nosilcu,

   – nosilec ni na etaži.


   6.4.3 Dostop do nosilca

   Varovala na etažah in na nosilcu morajo biti načrtovana in
izdelana tako, da zagotavljajo varen prehod na nosilec in z njega
ob upoštevanju predvidljivega obsega blaga in oseb, ki jih je
treba dvigniti.


   6.5 Označevanje

   Nosilec mora biti opremljen z informacijami, potrebnimi za
zagotavljanje varnosti, vključno z:

   – dovoljenim številom oseb na nosilcu,

   – največjo obratovalno obremenitvijo.

                                                        PRILOGA 2

                              IZJAVE

   1. VSEBINA

   A. ES-izjava o skladnosti strojev

   Ta izjava in njeni prevodi morajo biti sestavljeni pod
enakimi pogoji kot navodila (glej Prilogo 1, 1.7.4.1 a) in b)
točko) in morajo biti natipkani ali napisani z roko z velikimi
črkami.

   Ta izjava se nanaša izključno na stroje v stanju, v katerem
so bili dani na trg, in izključuje komponente, ki jih je naknadno
dodal, ali operacije, ki jih je naknadno opravil končni
uporabnik.

   ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

   1. ime podjetja in popolni naslov proizvajalca in, kadar
pride v poštev, njegovega pooblaščenega zastopnika,

   2. ime in naslov osebe, pooblaščene za sestavljanje tehnične
dokumentacije, ki mora imeti sedež v Evropski uniji,

   3. opis in istovetnost stroja, ki vsebuje splošno
poimenovanje, funkcijo, model, tip, serijsko številko in trgovsko
ime,

   4. navedbo, ki izrecno navaja, da stroj izpolnjuje vse
zadevne določbe tega pravilnika in, kadar pride v poštev, podobno
navedbo o skladnosti z drugimi posebnimi predpisi ali zadevnimi
določbami, s katerimi je stroj skladen. Ta sklicevanja morajo
biti sklicevanja iz besedil, objavljenih v Uradnem listu Evropske
unije.

   5. ime, naslov in identifikacijsko številko priglašenega
organa, ki je opravil ES-pregled tipa, navedenega v Prilogi 9 in
številko certifikata o ES-pregledu tipa, v kolikor je bil ta
pregled uporabljen pri postopkih ugotavljanja skladnosti,

   6. ime, naslov in identifikacijsko številko priglašenega
organa, ki je potrdil sistem popolnega zagotavljanja kakovosti,
navedenega v Prilogi 10, v kolikor je bil stroj proizveden po tem
sistemu,

   7. sklic na harmonizirane standarde iz tretjega odstavka 11.
člena tega pravilnika, kadar so bili ti uporabljeni,

   8. sklic na druge standarde in tehnične specifikacije, kadar
so bile te uporabljene,

   9. kraj in datum izdaje izjave,

   10. istovetnost in podpis osebe, ki je pooblaščena za
sestavljanje izjave v imenu proizvajalca ali njegovega
pooblaščenega zastopnika.

   B. Izjava o vgradnji delno dokončanih strojev

   Ta izjava in njeni prevodi morajo biti sestavljeni pod
enakimi pogoji kot navodila (glej Prilogo 1, 1.7.4.1 a) in b)
točko) in morajo biti natipkani ali napisani z roko z velikimi
črkami.

   Izjava o vgradnji mora vsebovati naslednje podatke:
   1. ime in popolni naslov proizvajalca delno dokončanega

stroja in, kadar pride v poštev, njegovega pooblaščenega
zastopnika,

   2. ime in naslov osebe, pooblaščene za sestavljanje zadevne
tehnične dokumentacije, ki mora imeti sedež v Evropski uniji,

   3. opis in istovetnost delno dokončanega stroja, ki vsebuje
splošno poimenovanje, funkcijo, model, tip, serijsko številko in
trgovsko ime,

   4. navedbo o tem, katere bistvene zahteve tega pravilnika so
uporabljene in izpolnjene, in da je bila sestavljena zadevna
tehnična dokumentacija v skladu z B poglavjem Priloge 7 in
navedbo o skladnosti delno dokončanega stroja z drugimi zadevnimi
posebnimi predpisi, kadar so bili ti uporabljeni. Ta sklicevanja
morajo biti sklicevanja iz besedil objavljenih v Uradnem listu
Evropske unije.

   5. zavezo o posredovanju ustreznih informacij o delno
dokončanem stroju na utemeljeno zahtevo nacionalnih organov. To
vključuje način posredovanja in se izvaja ne glede na pravice iz
intelektualne lastnine proizvajalca delno dokončanega stroja.

   6. navedbo, da delno dokončan stroj ne sme biti dan v
obratovanje, dokler ni končni stroj, v katerega bo vgrajen,
razglašen za skladnega z določbami tega pravilnika,

   7. kraj in datum izdaje izjave,

   8. istovetnost in podpis osebe, ki je pooblaščena za
sestavljanje izjave v imenu proizvajalca ali njegovega
pooblaščenega zastopnika.


   2. SKRBNIŠTVO

   Proizvajalec strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik mora
hraniti izvirno ES-izjavo o skladnosti vsaj deset let po datumu
izdelave zadnjega stroja.

   Proizvajalec delno dokončanih strojev ali njegov pooblaščeni
zastopnik mora hraniti izvirno izjavo o vgradnji vsaj deset let
po datumu izdelave zadnjega delno dokončanega stroja.
                                                        PRILOGA 4

    VRSTE STROJEV, PRI KATERIH MORA BITI UPORABLJEN EDEN IZMED
              POSTOPKOV IZ 13. ČLENA TEGA PRAVILNIKA

   1. Krožne žage (z enim ali več orodji) za obdelavo lesa in
materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi ali za obdelavo
mesa in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi, naslednjih
tipov:

   1.1 stroji za žaganje z nepomičnim(-i) orodjem(-i) med
žaganjem, ki imajo nepomično mizo ali podstavek z ročnim
podajanjem obdelovanca ali s strojnim podajanjem, ki ga je mogoče
odstraniti,

   1.2 stroji za žaganje z nepomičnim(-i) orodjem(-i) med
žaganjem, ki imajo ročno vodenje gibanja mize ali vozička naprej
in nazaj,

   1.3 stroji za žaganje z nepomičnim(-i) orodjem(-i) med
žaganjem, ki imajo vgrajeno mehansko podajalno napravo za
obdelovance, z ročnim nameščanjem ali odstranjevanjem,

   1.4 stroji za žaganje s pomičnim(-i) orodjem(-i) med
žaganjem, ki imajo mehansko podajanje orodja, z ročnim
nameščanjem ali odstranjevanjem.

   2. Skobeljniki za površinsko poravnavo lesa, z ročnim
podajanjem.

   3. Debelinski skobeljniki za enostransko obdelavo lesa, ki
imajo vgrajeno mehansko podajalno napravo, z ročnim nameščanjem
ali odstranjevanjem.

   4. Tračne žage z ročnim nameščanjem ali odstranjevanjem, za
obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi
ali za obdelavo mesa in materialov s podobnimi fizikalnimi
lastnostmi, naslednjih tipov:

   4.1 stroji za žaganje z nepomičnim orodjem med žaganjem,
katerih delovna miza ali podstavek za obdelovanec je nepomičen
ali se giblje naprej in nazaj,

   4.2 stroji za žaganje z orodjem(-i), nameščenim na voziček,
ki se giblje naprej in nazaj.

   5. Kombinirani stroji tipov, navedenih od 1. do 4. točke in v
7. točki za obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi
lastnostmi.

   6. Stroji za izdelovanje čepov in utorov, z ročnim
podajanjem, z več vpenjali za orodja, za obdelavo lesa.

   7. Navpični mizni frezalniki, z ročnim podajanjem, za
obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi.

   8. Prenosne verižne žage za obdelavo lesa.

   9. Stiskalnice, vključno z utopnimi stiskalnicami, za hladno
preoblikovanje kovin, z ročnim nameščanjem ali odstranjevanjem,
katerih gibajoči se delovni deli imajo lahko hod, večji od 6 mm
in hitrost, večjo od 30 mm/s.

   10. Stroji za brizgalno ulivanje ali oblikovno stiskanje
plastike, z ročnim nameščanjem in odstranjevanjem.

   11. Stroji za brizgalno ulivanje ali oblikovno stiskanje
gume, z ročnim nameščanjem in odstranjevanjem.

   12. Stroji za dela pod zemljo naslednjih tipov:

   12.1 lokomotive in vagoni z zavoro,

   12.2 stropne podpore s hidravličnim pogonom.

   13. Tovornjaki z ročnim natovarjanjem za zbiranje
gospodinjskih odpadkov, z vgrajenim stiskalnim mehanizmom.

   14. Odstranljive naprave za mehanski prenos, vključno z
njihovimi varovali.

   15. Varovala odstranljivih naprav za mehanski prenos.

   16. Dvigala za servisiranje vozil.

   17. Naprave za dviganje oseb ali oseb in blaga, pri katerih
obstaja nevarnost padca z višine, večje od treh metrov.

   18. Prenosni pritrjevalni in drugi udarni stroji z naboji.

   19. Varovalne naprave, načrtovane za zaznavanje prisotnosti
oseb.

   20. Pomična zaporna varovala s pogonom, načrtovana za uporabo
kot varovala pri strojih iz 9., 10. in 11. točke.

   21. Logične enote za zagotavljanje varnostnih funkcij.

   22. Varovalne konstrukcije za primer prevrnitve (ROPS).

   23. Varovalne konstrukcije pred padajočimi predmeti (FOPS).
                                                        PRILOGA 5

 OKVIRNI SEZNAM VARNOSTNIH KOMPONENT IZ TOČKE C) DRUGEGA ODSTAVKA
                     3. ČLENA TEGA PRAVILNIKA


   1. Varovala odstranljivih naprav za mehanski prenos.

   2. Varovalne naprave, načrtovane za zaznavanje oseb.

   3. Pomična zaporna varovala s pogonom, načrtovana za uporabo
kot varovala pri strojih iz 9., 10. in 11. točke Priloge 4.

   4. Logične enote za zagotovitev varnostne funkcije.

   5. Ventili z dodatnimi sredstvi za ugotavljanje napak,
namenjeni za krmiljenje nevarnih gibov pri strojih.

   6. Sistemi za izločanje emisij pri strojih.

   7. Varovala in varovalne naprave, načrtovane za varovanje
izpostavljenih oseb pred gibajočimi se deli, ki so vključeni v
delovanje stroja.

   8. Nadzorne naprave natovarjanja in kontrolo gibanja pri
dvižnih strojih.

   9. Sistemi za zadrževanje oseb na njihovih sedežih.

   10. Naprave za ustavitev v sili.

   11. Razelektritveni sistemi za preprečevanje kopičenja
potencialno nevarnih elektrostatičnih nabojev.

   12. Omejevalniki energije in blažilne naprave iz 1.5.7, 3.4.7
in 4.1.2.6 točke Priloge 1.

   13. Sistemi in naprave za zmanjšanje emisij hrupa in
tresljajev.

   14. Varovalne konstrukcije za primer prevrnitve (varovalni
lok) (ROPS).

   15. Varovalne konstrukcije pred padajočimi predmeti (FOPS).

   16. Dvoročne krmilne naprave.

   17. Komponente strojev, načrtovanih za dviganje ali spuščanje
oseb med različnimi etažami in vključene v naslednji seznam:

   a) naprave za zaklepanje etažnih vrat,

   b) naprave za preprečevanje padca ali nenadzorovanega premika
navzgor nosilca bremena,

   c) naprave za omejevanje obratov motorja,

   d) blažilniki za akumulacijo energije:

   – nelinearni, ali

   – z dušenjem povratnega gibanja,

   e) blažilniki za porabo energije,

   f) varnostne naprave, nameščene v mehanizme hidravličnih
tokokrogov, kadar se ti uporabljajo kot naprave za preprečevanje
padcev,

   g) električne varnostne naprave v obliki varnostnih stikal,
ki vsebujejo elektronske komponente.
                                                        PRILOGA 6

        NAVODILA ZA SESTAVLJANJE DELNO DOKONČANEGA STROJA

   Navodila za sestavljanje delno dokončanega stroja morajo
vsebovati opis pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pravilno
vgradnjo v končni stroj, tako da nista ogrožena varnost in
zdravje.

   Navodila za sestavljanje morajo biti napisana v uradnem
jeziku Evropske unije, ki je sprejemljiv za proizvajalca stroja,
v katerega bo delno dokončani stroj vgrajen, ali za njegovega
pooblaščenega zastopnika.
                                                        PRILOGA 7

   A. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA STROJE

   To poglavje opisuje postopek za sestavljanje tehnične
dokumentacije. Tehnična dokumentacija mora izkazovati, da je
stroj skladen z zahtevami tega pravilnika. Zajemati mora
načrtovanje, izdelavo in obratovanje stroja, kolikor je potrebno
za ugotavljanje skladnosti. Tehnična dokumentacija mora biti
sestavljena v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije, z
izjemo navodil za stroj, za katere se uporabljajo posebne določbe
Priloge 1, 1.7.4.1 točka.

   1. Tehnična dokumentacija obsega naslednje:

   a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki vsebuje:

   – splošen opis stroja,

   – sestavno risbo stroja in risbe krmilnih tokokrogov ter
primerne opise in razlage, potrebne za razumevanje delovanja
stroja,

   – podrobne risbe s priloženimi vsemi izračuni, rezultati
preskusov, potrdili itd., potrebnimi za preverjanje skladnosti
stroja z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami,

   – dokumentacijo o oceni tveganja, ki izkazuje uporabljeni
postopek, vključno s:

       (i) seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev,
   ki se uporabljajo za zadevni stroj,

       (ii) opisom varovalnih ukrepov, izvedenih za odpravo
   ugotovljenih nevarnosti ali zmanjšanje tveganja in, kadar
   pride v poštev, navedbo preostalih tveganj, povezanih s
   strojem,

   – uporabljene standarde in druge tehnične specifikacije z
navedbo bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki jih
pokrivajo ti standardi,

   – vsa tehnična poročila, v katerih so navedeni izidi
preskusov, ki jih je opravil proizvajalec ali organ, izbran s
strani proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika,

   – izvod navodil za stroj,

   – kadar pride v poštev, izjavo o vgradnji vključenih delno
dokončanih strojev in ustrezna navodila za sestavljanje takih
strojev,

   – kadar pride v poštev, izvode ES-izjav o skladnosti stroja
ali drugih proizvodov, vgrajenih vanj,

   – izvod ES-izjave o skladnosti,

   b) pri serijski proizvodnji interne ukrepe, ki se bodo
izvajali za zagotavljanje, da bodo stroji ostali skladni z
določbami tega pravilnika.

   Proizvajalec mora izvajati potrebne raziskave in preskuse
komponent, opreme ali dokončanega stroja, s katerimi ugotavlja,
ali njihova zasnova in izdelava zagotavljata varno montažo in
dajanje v obratovanje. Ustrezna poročila in rezultati so
vključeni v tehnično dokumentacijo.

   2. Tehnična dokumentacija iz prve točke mora biti na voljo
pristojnim inšpektoratom Republike Slovenije vsaj deset let po
datumu proizvodnje stroja ali zadnjega proizvedenega primerka pri
serijski proizvodnji.

   Tehnične dokumentacije ni treba hraniti na ozemlju Republike
Slovenije, niti ni nujno, da je trajno na voljo v materialni
obliki. Vendar pa jo mora oseba, določena v ES-izjavi o
skladnosti, biti sposobna sestaviti in dati na voljo v časovnem
obdobju, sorazmernem z njeno zahtevnostjo.

   Ni treba, da tehnična dokumentacija vsebuje podrobne načrte
ali druge natančne informacije, ki zadevajo podsklope,
uporabljene pri proizvodnji stroja, razen če je njihovo
poznavanje bistvenega pomena za ugotavljanje skladnosti z
bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.

   3. Če se tehnična dokumentacija na obrazloženo zahtevo
pristojnih nacionalnih organov ne predloži, je to lahko zadostna
podlaga za dvom o skladnosti zadevnega stroja z bistvenimi
zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.

   B. USTREZNA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA DELNO DOKONČANE STROJE

   To poglavje opisuje postopek za sestavljanje ustrezne
tehnične dokumentacije. Dokumentacija mora izkazati, katere
zahteve tega pravilnika so uporabljene in izpolnjene. Zajemati
mora načrtovanje, izdelavo in obratovanje delno dokončanega
stroja, kolikor je potrebno za ugotavljanje skladnosti z
uporabljenimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.
Dokumentacija mora biti sestavljena v enem ali več uradnih
jezikih Evropske unije.

   Obsegati mora naslednje:

   a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki vsebuje:

   – sestavno risbo delno dokončanega stroja in risbe krmilnih
tokokrogov,

   – podrobne risbe s priloženimi izračuni, rezultati preskusov,
potrdili itd., potrebnimi za preverjanje skladnosti delno
dokončanega stroja z uporabljenimi bistvenimi zdravstvenimi in
varnostnimi zahtevami,

   – dokumentacijo o oceni tveganja, ki izkazuje uporabljeni
postopek, vključno s:

       (i) seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev,
   ki so bile uporabljene in izpolnjene,

       (ii) opisom varovalnih ukrepov, izvedenih za odpravo
   ugotovljenih nevarnosti ali zmanjšanje tveganja in, kadar
   pride v poštev, navedbo preostalih tveganj,

       (iii) uporabljene standarde in druge tehnične
   specifikacije z navedbo bistvenih zdravstvenih in varnostnih
   zahtev, ki jih pokrivajo ti standardi,

       (iv) vsa tehnična poročila z izidi preskusov, ki jih je
   opravil proizvajalec ali organ, izbran s strani proizvajalca
   ali njegovega pooblaščenega zastopnika,

       (v) izvod navodil za sestavljanje delno dokončanega
   stroja,

   b) pri serijski proizvodnji, interne ukrepe, ki se bodo
izvajali za zagotovitev, da bodo delno dokončani stroji ostali
skladni z uporabljenimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi
zahtevami.

   Proizvajalec mora izvajati potrebne raziskave in preskuse
komponent, opreme ali delno dokončanega stroja, s katerimi
ugotavlja, ali po svoji zasnovi in izdelavi zagotavljajo varno
sestavljanje in uporabo. Ustrezna poročila in rezultati se
vključijo v tehnično dokumentacijo.

   Ustrezna tehnična dokumentacija mora biti na voljo vsaj deset
let po datumu proizvodnje delno dokončanega stroja ali zadnjega
proizvedenega primerka pri serijski proizvodnji in na zahtevo
predložena pristojnim inšpektoratom Republike Slovenije.
Dokumentacije ni treba hraniti na ozemlju Republike Slovenije,
niti ni nujno, da je trajno na voljo v materialni obliki. Oseba,
določena v izjavi za vgradnjo, jo mora biti sposobna sestaviti in
predložiti ustreznemu organu.

   Če se ustrezna tehnična dokumentacija na obrazloženo zahtevo
pristojnih nacionalnih organov ne predloži, je to lahko zadostna
podlaga za dvom o skladnosti delno dokončanega stroja z
uporabljenimi in preskušenimi bistvenimi zdravstvenimi in
varnostnimi zahtevami.
                                                        PRILOGA 8

   UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z NOTRANJIM PREVERJANJEM PROIZVODNJE
                             STROJEV

   1. Ta priloga opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali
njegov pooblaščeni zastopnik, ki izvaja obveznosti, določene v 2.
in 3. točki, zagotavlja in izjavlja, da zadevni stroj izpolnjuje
ustrezne zahteve tega pravilnika.

   2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik sestavi
tehnično dokumentacijo iz A poglavja Priloge 7 za vsak
reprezentativni tip zadevne serije.

   3. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da se v
proizvodnem procesu zagotovi skladnost proizvedenih strojev s
tehnično dokumentacijo iz A poglavja Priloge 7 in z zahtevami
tega pravilnika.
                                                        PRILOGA 9

                         ES-PREGLED TIPA

   ES-pregled tipa je postopek, v katerem priglašeni organ
ugotovi in potrdi, da reprezentativni vzorec stroja iz Priloge 4
(v nadaljevanju: »tip«) izpolnjuje določbe tega pravilnika.

   1. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za vsak tip
sestavi tehnično dokumentacijo iz A poglavja Priloge 7.

   2. Za vsak tip proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik
odda vlogo za ES-pregled tipa poljubno izbranemu priglašenemu
organu.

   Ta vloga vsebuje:

   – ime in naslov proizvajalca in, kadar pride v poštev,
njegovega pooblaščenega zastopnika,

   – pisno izjavo, da vloga ni bila oddana drugemu priglašenemu
organu,

   – tehnično dokumentacijo.

   Poleg tega da vlagatelj priglašenemu organu na razpolago
vzorec tipa. Priglašeni organ lahko zahteva dodatne vzorce, če to
zahteva program preskušanja.

   3. Priglašeni organ:

   3.1 pregleda tehnično dokumentacijo, preveri, ali je bil tip
proizveden v skladu z njo in ugotovi, kateri elementi so bili
načrtovani skladno z ustreznimi določbami standardov iz 11. člena
tega pravilnika, in kateri elementi niso bili načrtovani skladno
z ustreznimi določbami teh standardov,

   3.2 izvaja ali da izvesti primerne preglede, meritve in
preskuse, s katerimi ugotovi, ali uporabljene rešitve ustrezajo
bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam tega pravilnika,
kadar niso bili uporabljeni standardi iz 11. člena tega
pravilnika,

   3.3 kadar so bili uporabljeni harmonizirani standardi iz 11.
člena tega pravilnika, izvede ali da izvesti primerne preglede,
meritve in preskuse, s katerimi potrdi, da so bili ti standardi
dejansko uporabljeni,

   3.4 z vlagateljem se dogovori za kraj izvedbe preskusa, ali
je bil tip proizveden skladno s pregledano tehnično
dokumentacijo, ter potrebnih pregledov, meritev in preskusov.

   4. Če tip ustreza določbam tega pravilnika, izda priglašeni
organ vlagatelju certifikat o ES-pregledu tipa. Certifikat
vsebuje ime in naslov proizvajalca in njegovega pooblaščenega
zastopnika, podatke, ki so potrebni za ugotavljanje istovetnosti
odobrenega tipa, ugotovitve pregleda in morebitne pogoje, pod
katerimi je bil izdan certifikat.

   Proizvajalec in priglašeni organ hranita izvod tega
certifikata, tehnične dokumentacije in vseh ustreznih dokumentov
petnajst let po datumu izdaje certifikata.

   5. Če tip ne ustreza določbam tega pravilnika, priglašeni
organ vlagatelju zavrne izdajo certifikata o ES-pregledu tipa in
navede podrobne vzroke za zavrnitev. O tem obvesti vlagatelja,
druge priglašene organe in državo članico, ki ga je prijavila. Na
voljo mora biti pritožbeni postopek.

   6. Vlagatelj mora obvestiti priglašeni organ, ki hrani
tehnično dokumentacijo, povezano s certifikatom o ES-pregledu
tipa, o vseh spremembah odobrenega tipa. Priglašeni organ te
spremembe pregleda in nato bodisi potrdi veljavnost obstoječega
certifikata o ES-pregledu tipa, ali pa izda novega, če lahko
spremembe vplivajo na skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in
varnostnimi zahtevami ali na predvidene delovne razmere za tip.

   7. Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko
na zahtevo pridobijo izvod certifikata o ES-pregledu tipa. Na
utemeljeno zahtevo lahko Komisija in države članice pridobijo
izvod tehnične dokumentacije in rezultate pregledov, ki jih je
opravil priglašeni organ.

   8. Dokumentacija in korespondenca, ki zadevajo postopke ES-
pregleda tipa, morajo biti zapisani v uradnem jeziku države
članice, v kateri ima sedež priglašeni organ, ali v katerem koli
drugem uradnem jeziku Evropske unije, ki je sprejemljiv za
priglašeni organ.

   9. Veljavnost certifikata o ES-pregledu tipa

   9.1 Priglašeni organ je trajno odgovoren za zagotavljanje
veljavnosti certifikata o ES-pregledu tipa. Proizvajalca mora
obvestiti o vseh večjih spremembah, ki bi lahko vplivale na
veljavnost certifikata. Priglašeni organ mora preklicati
certifikate, ki niso več veljavni.

   9.2 Proizvajalec zadevnega stroja je trajno odgovoren za
zagotavljanje skladnosti omenjenega stroja z ustreznim stanjem
tehnike.

   9.3 Proizvajalec mora zahtevati od priglašenega organa
pregled veljavnosti certifikata o ES-pregledu tipa na vsakih pet
let.

   Če priglašeni organ ob upoštevanju stanja tehnike ugotovi, da
certifikat ostaja veljaven, ta certifikat obnovi za naslednjih
pet let.

   Proizvajalec in priglašeni organ morata hraniti izvod tega
certifikata, tehnične dokumentacije in vseh ustreznih dokumentov
petnajst let po datumu izdaje tega certifikata.

   9.4 Če veljavnost certifikata o ES-pregledu tipa ni
podaljšana, mora proizvajalec prenehati dajati na trg zadevni
stroj.

                                                       PRILOGA 10

                 POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

   Ta priloga opisuje ugotavljanje skladnosti strojev iz Priloge
4, proizvedenih z uporabo sistema za popolno zagotavljanje
kakovosti in opisuje postopek, po katerem priglašeni organ
ocenjuje in odobri sistem kakovosti in spremlja njegovo uporabo.

   1. Proizvajalec mora pri načrtovanju, proizvodnji, končni
kontroli in preskušanju izvajati odobren sistem kakovosti, kakor
je opredeljen v 2. točki in biti pod nadzorom iz 3. točke.

   2. Sistem kakovosti

   2.1 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik vloži vlogo
za presojo svojega sistema kakovosti poljubno izbranemu
priglašenemu organu.

   Ta vloga vsebuje:

   – ime in naslov proizvajalca in, kadar pride v poštev,
njegovega pooblaščenega zastopnika,

   – kraje načrtovanja, proizvodnje, kontrole, preskušanja in
skladiščenja strojev,

   – tehnično dokumentacijo, opisano v A poglavju Priloge 7, po
en vzorec iz vsake vrste strojev iz Priloge 4, ki ga namerava
proizvajati,

   – dokumentacijo o sistemu kakovosti,

   – pisno izjavo, da vloga ni bila oddana drugemu priglašenemu
organu.

   2.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost strojev z
določbami tega pravilnika. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki
jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno
dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil.
Dokumentacija o sistemu kakovosti mora dopuščati enotno
tolmačenje postopkovnih ukrepov in ukrepov zagotavljanja
kakovosti, na primer programov kakovosti, načrtov, priročnikov in
zapisnikov.

   Vsebovati mora zlasti ustrezen opis:

   – ciljev kakovosti, organizacijske strukture ter odgovornosti
in pooblastil vodstva v zvezi z načrtovanjem in kakovostjo
strojev,

   – tehničnih zahtev za načrtovanje, vključno s standardi, ki
se bodo uporabljali in, kadar se standardi iz 11. člena tega
pravilnika ne uporabljajo v celoti, sredstva, ki se bodo
uporabljala za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zdravstvenih
in varnostnih zahtev tega pravilnika,

   – pregleda načrtovanja in tehnik potrjevanja načrtovanja,
postopkov in sistematičnih dejanj, ki se bodo uporabljali pri
načrtovanju strojev, za katere velja ta pravilnik,

   – ustreznih proizvodnih tehnik, kontrole kakovosti in tehnik
zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih dejanj, ki se
bodo uporabljali,

   – pregledov in preskusov, ki se bodo izvajali pred
proizvodnjo, med njo in po njej ter pogostost njihovega
izvajanja,

   – zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledu in podatki
o preskušanju, podatki o kalibriranju in poročila o
usposobljenosti udeleženega osebja,

   – sredstev za spremljanje doseganja zahtevanega načrtovanja
in kakovosti strojev ter učinkovitega delovanja sistema
kakovosti.

   2.3 Priglašeni organ presoja sistem kakovosti, da ugotovi,
ali izpolnjuje zahteve iz 2.2 točke.

   Elementi sistema kakovosti, ki so skladni z ustreznim
harmoniziranim standardom, štejejo za skladne z ustreznimi
zahtevami iz 2.2 točke.

   Vsaj en član ekipe presojevalcev mora imeti izkušnje pri
presoji tehnologije strojev. Postopek presoje vključuje pregled,
ki se opravi v prostorih proizvajalca. Med presojo skupina
presojevalcev izvede pregled tehnične dokumentacije iz tretje
alineje drugega odstavka 2.1 točke, da zagotovi njihovo skladnost
z ustreznimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami.

   Proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika se
obvesti o sklepu. Obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in
utemeljitev sklepa presoje. Na voljo mora biti pritožbeni
postopek.

   2.4 Proizvajalec izpolni obveznosti, ki izhajajo iz
odobrenega sistema kakovosti in zagotoviti, da ta sistem ostane
primeren in učinkovit.

   Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik obvesti
priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh
načrtovanih spremembah sistema.

   Priglašeni organ ovrednoti predlagane spremembe in se odloči,
ali bo spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še naprej
izpolnjeval zahteve iz 2.2 točke, ali pa bo potrebna ponovna
presoja.

   O svoji odločitvi obvesti proizvajalca. Obvestilo vsebuje
ugotovitve pregleda in utemeljitev sklepa presoje.

   3. Nadzor v pristojnosti priglašenega organa

   3.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec pravilno
izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema
kakovosti.

   3.2 Zaradi razlogov nadzora proizvajalec omogoči priglašenemu
organu dostop do krajev načrtovanja, proizvodnje, pregleda,
preskušanja in skladiščenja, in mu preskrbi vse potrebne
informacije, kot so:

   – dokumentacija, ki zadeva sistem kakovosti,

   – zapisi o kakovosti, ki so bili pripravljeni v delu sistema
kakovosti, ki se tiče načrtovanja, kot so rezultati analiz,
izračunov, preskusov itd.,

   – zapisov o kakovosti, ki so bili pripravljeni v delu sistema
kakovosti, ki se tiče proizvodnje, kot so poročila o pregledu in
podatki o preskušanju, podatki o kalibriranju, poročila o
usposobljenosti udeleženega osebja itd.

   3.3 Priglašeni organ izvaja redne preglede, da se prepriča,
ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti;
proizvajalcu zagotovi poročilo o pregledu. Pogostost rednih
pregledov je takšna, da je popolna ponovna presoja opravljena na
vsaka tri leta.

   3.4 Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče
proizvajalca. Potreba po teh dodatnih obiskih in njihovi
pogostosti se določi na podlagi sistema za spremljanje obiskov, s
katerim upravlja priglašeni organ. Pri sistemu za spremljanje
obiskov se upoštevajo zlasti naslednji dejavniki:

   – rezultati predhodnih nadzornih obiskov,

   – potreba po spremljanju popravnih ukrepov,

   – kadar pride v poštev, posebni pogoji, povezani z
odobritvijo sistema,

   – pomembne spremembe organizacije proizvodnega procesa,
ukrepov ali tehnik.

   Ob takšnih obiskih lahko priglašeni organ, če je potrebno,
izvede ali da izvesti preskuse, s katerimi preverja pravilno
delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ preskrbi
proizvajalcu poročilo o obisku in, če je bil opravljen preskus,
poročilo o preskusu.

   4. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hrani za
nacionalne organe vsaj deset let po datumu proizvodnje zadnjega
stroja:

   – dokumentacijo iz 2.1 točke,

   – sklepe in poročila priglašenega organa iz tretjega in
četrtega odstavka 2.4 točke ter 3.3 in 3.4 točke.
                                                       PRILOGA 11

 MINIMALNA MERILA, KI JIH MORA UPOŠTEVATI REPUBLIKA SLOVENIJA ZA
                       PRIGLASITEV ORGANOV

   1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za izvajanje
preskusov za preverjanje, ne smejo biti projektant, proizvajalec,
dobavitelj ali monter strojev, ki jih pregledujejo, niti
pooblaščeni zastopnik katere koli izmed teh strank. V
načrtovanje, izdelavo, trženje ali vzdrževanje teh strojev se ne
smejo vključevati niti neposredno niti kot pooblaščeni
zastopniki. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih
informacij med proizvajalcem in organom.

   2. Organ in njegovo osebje morajo izvajati preskuse za
preverjanje z najvišjo stopnjo poklicne neoporečnosti in tehnične
usposobljenosti ter morajo biti prosti vseh pritiskov in motivov,
zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali na
rezultate pregleda, zlasti od oseb ali skupin, ki so
zainteresirane za rezultate preverjanj.

   3. Za vsako vrsto strojev, za katero je priglašen, mora organ
razpolagati z osebjem s tehničnim znanjem in zadostnimi ter
primernimi izkušnjami za ugotavljanje skladnosti. Imeti mora
potrebna sredstva za izvajanje tehničnih in upravnih nalog,
povezanih z izvajanjem pregledov na primeren način; imeti mora
tudi dostop do opreme, potrebne za izredne preglede.

   4. Osebje, odgovorno za nadzor mora imeti:

   – dobro tehnično in strokovno izobrazbo,

   – zadovoljivo poznavanje zahtev za preskuse, ki jih izvajajo
in ustrezne izkušnje pri takšnih preskusih,

   – sposobnost sestavljanja certifikatov, zapisov in poročil,
ki so potrebni za overjanje izvedbe preskusov.

   5. Zagotoviti je treba nepristranskost nadzornega osebja.
Njihov zaslužek ne sme biti odvisen od števila opravljenih
preskusov ali od rezultatov takšnih preskusov.

   6. Organ sklene zavarovanje odgovornosti, razen če njegovo
odgovornost skladno z nacionalno zakonodajo prevzame država, ali
pa je država sama neposredno odgovorna za preskuse.

   7. Osebje organa je zavezano k upoštevanju poslovne
skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi pri
izvajanju svojih nalog (razen nasproti pristojnim državnim
organom Republike Slovenije), v skladu s tem pravilnikom in
drugimi predpisi nacionalne zakonodaje.

   8. Priglašeni organi sodelujejo pri usklajevalnih
dejavnostih. Neposredno sodelujejo ali so zastopani tudi pri
evropski standardizaciji ali pa zagotavljajo, da poznajo ustrezne
standarde.

   9. Minister lahko sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev,
da bo pri prenehanju dejavnosti priglašenega organa dokumentacija
njegovih strank poslana drugemu organu, ali da bo na voljo
ministru, ki ga je priglasil.