Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2008 z dne 11. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2008 z dne 11. 7. 2008

Kazalo

3025. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C), stran 9557.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. junija 2008.
Št. 003-02-6/2008-16
Ljubljana, dne 7. julija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-C)
1. člen
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 1. člena za zadnjo alinejo pika nadomesti z vejico in dodajo naslednje alineje:
»– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 22),
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 191 z dne 22. julija 2005, str. 29),
– Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/32 z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 64).«.
2. člen
V 4. členu se doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– bilančna pogodba: je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba z organizatorjem trga za električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme oziroma organizator trga oblikuje bilančno skupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne službe;«.
Za dosedanjo prvo alinejo, ki postane druga alineja, se doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– celotni izkoristek soproizvodnje: je kvocient med letno vsoto proizvedene električne in mehanske energije ter koristne toplote in energijskim vložkom goriva, izračunanim na podlagi »neto kurilne vrednosti« goriv (imenovani tudi »spodnja kurilna vrednost«), ki se porabi za proizvodnjo toplote v soproizvodnji, ter bruto proizvodnjo električne in mehanske energije;«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta četrta in peta alineja.
Za dosedanjo četrto alinejo, ki postane šesta alineja, se doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– deklaracija za proizvodno napravo: je odločba, ki jo izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo) proizvajalcu električne energije za posamezno napravo za proizvodnjo električne energije, s katero se potrjuje, da proizvodna naprava izpolnjuje pogoje, predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije;«.
Dosedanje peta do deveta alineja postanejo osma do dvanajsta alineja.
Dosedanja deseta alineja, ki postane trinajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– dodatki k omrežnini: so dodatki namenjeni za pokrivanje stroškov:
a) delovanja Agencije za energijo;
b) sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina;
c) stroškov dobaviteljev zaradi neustavljive dobave električne energije;
d) delovanje organizatorja trga, razen stroškov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore iz 64.p člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: center za podpore);«.
Dosedanji enajsta in dvanajsta alineja postaneta štirinajsta in petnajsta alineja.
Dosedanja trinajsta alineja, ki postane šestnajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije je:
– električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije,
– del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, ter
– obnovljiva električna energija, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje energije, vendar brez električne energije, proizvedene kot rezultat delovanja sistemov za skladiščenje;«.
Za šestnajsto alinejo se dodata novi sedemnajsta in osemnajsta alineja, ki se glasita:
»– električna energija iz soproizvodnje: je električna energija proizvedena v postopku, ki je povezan s proizvodnjo koristne toplote, in se izračuna na način, določen s predpisom iz 64.e člena tega zakona;
– energija iz soproizvodnje: je vsota električne in mehanske energije ter koristne toplote, ki so pridobljene v soproizvodnji;«.
Dosedanji štirinajsta in petnajsta alineja postaneta devetnajsta in dvajseta alineja.
Dosedanja šestnajsta alineja, ki postane enaindvajseta alineja se spremeni, tako da se glasi:
»– energetska storitev: je fizikalni učinek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije energije in energetsko učinkovite tehnologije in/ali dejavnosti, in ki lahko vključuje obratovanje, vzdrževanje in nadzor, nujne za opravljanje storitve, ter se opravi na podlagi pogodbe in običajno vodi k preverljivemu in merljivemu oziroma ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;«.
Za enaindvajseto alinejo se doda nova dvaindvajseta alineja, ki se glasi:
»– energetski pregled: je sistematični postopek za ugotavljanje porabe energije stavbe ali skupine stavb, tehnološkega procesa in/ali industrijskega obrata ali pri izvajanju zasebnih ali javnih storitev, s katerim se opredeli in oceni gospodarne možnosti za varčevanje z energijo ter pripravi poročilo o ugotovitvah;«.
Dosedanje sedemnajsta do triindvajsete alineje postanejo triindvajseta do devetindvajseta alineja.
Za dosedanjo triindvajseto alinejo, ki postane devetindvajseta alineja, se doda nova trideseta alineja, ki se glasi:
»– končni odjemalec: je fizična ali pravna oseba, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;«.
Dosedanja štiriindvajseta alineja, ki postane enaintrideseta alineja se spremeni, tako da se glasi:
»– koristna toplota: je toplota proizvedena v postopku soproizvodnje za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po toploti oziroma hlajenju. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje pa je povpraševanje, ki ne presega potreb po toploti ali hladu in ki bi jih sicer zadovoljili po pogojih na trgu s postopki za proizvodnjo toplote ali hladu različnimi od soproizvodnje;«.
Za dosedanjo petindvajseto alinejo, ki postane dvaintrideseta alineja se dodajo nove triintrideseta, štiriintrideseta, petintrideseta in šestintrideseta alineja, ki se glasijo:
»– mala soproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z instalirano močjo manjšo od 1 MWe;
– mikrosoproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z maksimalno močjo manjšo od 50 kWe;
– nazivna električna moč proizvodne naprave: je najvišja trajna električna moč (brez časovnih omejitev) proizvodne naprave, za katero je ta izdelana in je navedena na napisni ploščici na proizvodni napravi oziroma jo je mogoče razbrati iz proizvajalčevih specifikacij ali pa je določena na podlagi prevzemnih meritev;
– neto proizvedena električna energije: je proizvedena električna energija v proizvodni napravi zmanjšana za električno energijo porabljeno za delovanje same naprave;«.
Dosedanje šestindvajseta do devetindvajseta alineja postanejo sedemintrideseta do štirideseta alineja.
Dosedanja trideseta alineja, ki postane enainštirideseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– obnovljivi viri energije: so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, vodna energija, biomasa, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin);«.
Dosedanje enaintrideseta do triintrideseta alineja postanejo dvainštirideseta do štiriinštirideseta alineja.
Za dosedanjo štiriintrideseto alinejo, ki postane petinštirideseta alineja, se dodata novi šestinštirideseta in sedeminštirideseta alineja, ki se glasita:
»– odprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, ki določa bilančno pripadnost prevzemno predajnih mest;
– pogodba o članstvu v bilančni shemi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, ki fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo;«.
Za dosedanjo petintrideseto alinejo, ki postane oseminštirideseta alineja, se doda nova devetinštirideseta alineja, ki se glasi:
»– podjetje za maloprodajo energije: je fizična ali pravna oseba, ki prodaja energijo končnim odjemalcem;«.
Dosedanja šestintrideseta alineja, ki postane petdeseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– dejavnost energetske borze: je organizirana izmenjava povpraševanj po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije in energentov ter trgovanje s standardiziranimi produkti za dan časovni okvir, ki pod enakimi pogoji omogoča sodelovanje vsakemu tržnemu udeležencu ter zagotavlja pregledno in nediskriminatorno oblikovanje sklenitvene cene;«.
Za petdeseto alinejo se dodajo nove enainpetdeseta, dvainpetdeseta, triinpetdeseta in štiriinpetdeseta alineja, ki se glasijo:
»– pogodba o izravnavi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, s katerimi pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme oziroma izvajalec gospodarske javne službe iz 20. člena tega zakona oblikuje bilančno podskupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne službe;
– poraba električne energije: je proizvedena električna energija v državi vključno s samoproizvodnjo plus uvoz minus izvoz (bruto nacionalna poraba električne energije);
– potrdilo o izvoru električne energije: je javna listina, ki dokazuje, da je določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije;
– prevzemno predajno mesto: je mesto, kjer se vršita prevzem in predaja električne energije;«.
Dosedanja sedemintrideseta alineja postane petinpetdeseta alineja.
Za dosedanjo osemintrideseto alinejo, ki postane šestinpetdeseta alineja, se doda nova sedeminpetdeseta alineja, ki se glasi:
»– prihranek primarne energije: je prihranek energije dovedene z gorivom, ki ga ustvari proizvodna naprava s soproizvodnjo, v primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote;«.
Za dosedanjo devetintrideseto alinejo, ki postane oseminpetdeseta alineja, se doda nova devetinpetdeseta alineja, ki se glasi:
»– primarna energija: je energija, ki je vsebovana v energetskih surovinah in v kakršni koli vrsti energije v naravi, ki vstopa v procese transformacije v električno, toplotno ali mehansko energijo;«.
Za dosedanjo štirideseto alinejo, ki postane šestdeseta alineja, se doda nova enainšestdeseta alineja, ki se glasi:
»– proizvodna naprava: je sklop opreme in instalacij, ki pretvarjajo druge vrste energij v električno energijo in lahko samostojno obratuje;«.
Dosedanji enainštirideseta in dvainštirideseta alineja postaneta dvainšestdeseta in triinšestdeseta alineja.
Za dosedanjo triinštirideseto alinejo, ki postane štiriinšestdeseta alineja se doda nova petinšestdeseta alineja, ki se glasi:
»– program za izboljšanje energetske učinkovitosti: je načrtovanje dejavnosti,ki je osredotočena na skupino končnih odjemalcev in običajno vodi k preverljivemu, merljivemu ali ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;«.
Dosedanje štiriinštirideseta in petinštirideseta alineja postaneta šestinšestdeseta in sedeminšestdeseta alineja.
Dosedanja šestinštirideseta alineja, ki postane oseminšestdeseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– soproizvodnja: je postopek istočasne proizvodnje toplote in električne oziroma mehanske energije;«.
Za oseminšestdeseto alinejo se doda nova devetinšestdeseta alineja, ki se glasi:
»– soproizvodnja z visokim izkoristkom: je soproizvodnja, pri kateri je prihranek primarne energije večji od 10%, ter vsa mikrosoproizvodnja in mala soproizvodnja, če je prihranek primarne energije pri tej soproizvodnji večji od nič;«.
Dosedanje sedeminštirideseta do štiriinpetdeseta alineja postanejo sedemdeseta do sedeminsedemdeseta alineja.
Za dosedanjo petinpetdeseto alinejo, ki postane oseminsedemdeseta alineja, se doda nova devetinsedemdeseta alineja, ki se glasi:
»– ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti: je ukrep, ki običajno vodi k preverljivemu in merljivemu ali ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;«.
Dosedanje šestinpetdeseta in sedeminpetdeseta alineja postaneta osemdeseta in enainosemdeseta alineja.
Za dosedanjo oseminpetdeseto alinejo, ki postane dvainosemdeseta alineja se dodajo nove triinosemdeseta in štiriinosemdeseta alineja, ki se glasijo:
»– vrednost referenčnega izkoristka za ločeno proizvodnjo: je izkoristek nadomestne ločene proizvodnje toplote in električne energije, ki se ju namerava nadomestiti s soproizvodnjo;
– zaprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje med člani bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo, pri katerem je količina dobavljene električne energije v relevantnem časovnem obdobju fiksno določena za vsak obračunski interval; med zaprte pogodbe sodijo tudi zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki se štejejo kot zaprte pogodbe za dobavo električne energije preko meja Republike Slovenije, in ki vključujejo tudi uporabo pravic čezmejnega prenosa;«.
3. člen
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»13.a člen
Za izvedbo nacionalnega energetskega programa ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, predpisov, strategij in programov Evropske unije, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju oskrbe z energijo in rabe energije, ministrstvo, pristojno za energijo oziroma ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu s svojo pristojnostjo, pripravi operativne programe ali akcijske načrte za oskrbo oziroma rabo energije, ki jih sprejme vlada.
V operativnem programu ali akcijskem načrtu iz prejšnjega odstavka se določijo cilji, usmeritve in razčlenijo naloge aktov iz prejšnjega odstavka v celoti ali na posameznem področju oskrbe z energijo in rabe energije.«.
4. člen
Tretja alineja prvega odstavka 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter učinkovito rabo primarne energije za proizvodnjo električne energije.«.
5. člen
Za tretjim odstavkom 15. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»Zaradi zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo v državi lahko vlada ob sprejemanju letne energetske bilance določi količino primarne energije iz domačih virov, ki jo morajo proizvajalci električne energije uporabiti v obravnavanem letu za proizvodnjo električne energije. Količina primarne energije iz domačih virov v posameznem koledarskem letu ne sme preseči 15% skupne primarne energije potrebne za proizvodnjo električne energije in porabljene v koledarskem letu v državi.
Če cena proizvedene električne energije iz primarne energije iz prejšnjega odstavka tega člena na pragu proizvodne naprave preseže tržno ceno iz primerljivih proizvodnih naprav, ki te energije ne uporabljajo, se proizvajalcem, ki so prevzeli obvezo uporabljati primarno energijo iz domačih virov, v okviru količine iz prejšnjega odstavka, pokrijejo upravičeni stroški, ki so jih imeli z izvajanjem te obveznosti.
Za izbiro proizvajalcev, ki bodo prevzeli obveznost uporabljati domače vire za proizvodnjo električne energije v obsegu količine iz četrtega odstavka tega člena, objavi ministrstvo, pristojno za energijo, razpis, na katerem izbere tistega ponudnika ali ponudnike, ki prevzamejo obveznost z najnižjim pokritjem upravičenih stroškov.
Če na javnem razpisu ni ponudnikov ali ni mogoče izbrati nobenega ponudnika, lahko vlada z odločbo naloži proizvajalcem, ki lahko uporabljajo domače vire primarne energije za proizvodnjo električne energije, da glede na svoj obseg proizvodnje uporabijo sorazmerni delež te energije in jim določi ustrezno pokritje upravičenih stroškov.
Pokritje upravičenih stroškov izplačuje izbranim proizvajalcem električne energije center za podpore iz 64.p člena tega zakona, glede na dejansko porabljeno količino primarne energije iz domačih virov za proizvodnjo električne energije.
Vsi odjemalci električne energije so za vsako prevzemno predajno mesto dolžni plačevati prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije. Prispevke zbira center za podpore in jih namenja za pokritje upravičenih stroškov izbranim ali določenim proizvajalcem električne energije iz prejšnjega odstavka tega člena.
Vlada podrobneje predpiše način izvedbe javnega razpisa, vrste in ravni upravičenih stroškov, višino prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije ter druga vprašanja izvedbe določb o proizvodnji električne energije iz domačih virov primarne energije.«.
6. člen
Za drugim odstavkom 17. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V lokalnih energetskih konceptih se določi, da za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja oziroma na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
7. člen
V drugem odstavku 19. člena se besedilo »neposredno na organiziranem trgu z električno energijo« nadomesti z besedilom« na energetski borzi«.
V četrtem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter najmanjši delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki ga morajo v okviru svojih dobav v določenem obdobju zagotoviti dobavitelji električne energije končnim odjemalcem električne energije v državi. Delež porabljene električne energije iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje se dokazuje centru za podpore s potrdili o izvoru.«
8. člen
Četrti, peti in šesti odstavek 22.a člena se črtajo.
9. člen
Drugi odstavek 23.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operater iz prejšnjega odstavka lahko po predhodnem soglasju vlade s pogodbo prenese izvajanje nekaterih nalog iz prejšnjega odstavka na tretjo pravno osebo, ki razpolaga z ustreznimi kadri in tehnično opremo, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti, ki se prenaša.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V primeru prenosa nalog na tretjo pravno osebo iz prejšnjega odstavka lahko vodijo in odločajo v postopku iz drugega odstavka 71. člena tega zakona osebe, ki so zaposlene pri tej pravni osebi in izpolnjujejo pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek se črtata.
10. člen
V tretjem odstavku 23.c člena se besedilo »dobave električne energije tarifnim odjemalcem« nadomesti z besedilom »sistemskega operaterja distribucijskega omrežja«.
11. člen
Besedilo 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu z električno energijo. Trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo organizira oseba, ki pridobi izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo organiziranja trga z električno energijo na celotnem ozemlju Republike Slovenije na podlagi koncesije.
Gospodarska javna služba organiziranja trga z električno energijo obsega:
– upravljanje bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo,
– evidentiranje pogodb o članstvu v bilančni shemi, odprtih pogodb in zaprtih pogodb,
– izvajanje izravnalnega trga z električno energijo,
– izvajanje dejavnosti centra za podpore,
– izvajanje bilančnega obračuna,
– zbiranje in objava podatkov za zagotavljanje preglednosti delovanja organiziranega trga z električno energijo in
– izvajanje obračuna in poravnave poslov povezanih z nalogami iz prejšnjih alinej.
Organizator trga za izvajanje gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo po javnem pooblastilu izdaja naslednje predpise:
– pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo, ki jih izda po predhodnem usklajevanju z Agencijo za energijo in za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje vlade;
– pravila za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo, ki jih izda po predhodnem usklajevanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja in za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo in
– pravila za delovanje centra za podpore, za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje vlade.
Kadar terjatve oseb v okviru izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka tega člena preidejo na organizatorja trga in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v stečajnem postopku nad temi osebami ne uporabljajo določbe predpisa, ki ureja stečajni postopek o nedovoljenosti pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka in prepovedi pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka.
Prejšnji odstavek tega člena se uporablja tudi za terjatve oseb, ki v okviru izvajanja dejavnosti energetske borze in kliringa borznih poslov preidejo na izvajalca te dejavnosti in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti.
Izvajalci energetskih dejavnosti so organizatorju trga dolžni omogočiti sproten in neomejen dostop do podatkov, ki jih organizator trga potrebuje za izvajanje nalog v okviru gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo. Vrste podatkov in način dostopa se uredi s predpisi iz tretjega odstavka tega člena.«.
12. člen
Za 25. členom se dodajo novi 25.a, 25.b in 25.c členi, ki se glasijo:
»25.a člen
Organizirani trg z električno energijo je hierarhično urejen v bilančno shemo, kjer so razmerja med člani bilančne sheme ter vodenje bilanc prilivov in odlivov članov bilančne sheme enolično določeni s pogodbami o članstvu v bilančni shemi. Članstvo in struktura bilančne sheme sta določena z bilančnimi pogodbami in pogodbami o izravnavi, ki so podrobneje urejene s predpisom iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona.
V bilančno shemo se posamezna fizična ali pravna oseba vključi kot član bilančne sheme le z eno bilančno pogodbo ali eno pogodbo o izravnavi, razen izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena tega zakona, ki lahko za potrebe transparentnega in ekonomsko učinkovitejšega izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne službe poleg obvezne ustanovitve lastne bilančne skupine oblikujejo ločene bilančne podskupine.
Članstvo bilančne sheme preneha s prenehanjem veljavnosti bilančne pogodbe ali pogodbe o izravnavi. S predpisi iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona se lahko določi posebne statuse članov bilančne sheme.
Za namene upravljanja bilančne sheme, vpisa podatkov o pravnih poslih in drugih razmerjih, ki vplivajo na bilanco prilivov in odlivov članov bilančne sheme, organizator trga na podlagi druge alineje drugega odstavka 24. člena tega zakona, vzpostavi in vodi evidenco, ki obsega najmanj naslednje podatke o:
– pogodbah o članstvu v bilančni shemi,
– odprtih pogodbah,
– zaprtih pogodbah in
– obstoju in uporabi pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Zaprta pogodba se lahko sklene le med dvema članoma bilančne sheme, razen zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kjer je ena izmed strank član bilančne sheme, druga pa udeleženec tujega trga. Odprta pogodba se lahko sklene le med članom bilančne sheme in pravno ali fizično osebo, ki je upravičena skleniti odprto pogodbo za prevzemno predajno mesto v Republiki Sloveniji, ki je predmet pogodbe. V odprtih pogodbah in zaprtih pogodbah z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti lahko na obeh straneh nastopa ista pravna ali fizična oseba.
Dejanska realizacija prevzemno predajnega mesta se upošteva v bilanci člana bilančne sheme, katerega bilančno pripadnost ima. Knjigovodstvo organiziranega trga se zaradi zagotavljanja preglednosti in sledljivosti vodi dvostavno, in sicer tako, da ima vsaka vknjižba svojo protivknjižbo.
25.b člen
Vsaka zaprta pogodba mora biti evidentirana pri organizatorju trga na način, določen s predpisi iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona. Organizator trga na podlagi količin prodane in kupljene električne energije v evidentiranih zaprtih pogodbah izračunava tržni plan članov bilančne sheme, ki je osnova za bilančni obračun.
Obratovalno napoved oddaje ali odjema vsakega prevzemno predajnega mesta mora član bilančne sheme, čigar bilančni skupini ali bilančni podskupini oziroma hierarhično nižji bilančni podskupini prevzemno predajno mesto pripada, dnevno napovedati organizatorju trga na način, določen s predpisi iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona.
Obratovalna napoved prevzemno predajnih mest proizvodnih enot s skupno električno nazivno močjo nižjo od 5 MW in prevzemno predajnih mest porabniških enot s priključno močjo nižjo od 5 MW, je lahko na način, določen s predpisi iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona, agregirana na omrežje, na katerega so priključeni, ali njegov del.
Organizator trga na podlagi obratovalnih napovedi pripravi okvirni obratovalni vozni red, ki ga sistemski operater prenosnega omrežja uporabi za izdelavo končnega obratovalnega voznega reda za potrebe obratovanja prenosnega omrežja in je osnova za obračun poslov na izravnalnem trgu.
25.c člen
Za potrebe učinkovitega in transparentnega delovanja izravnalnega trga so proizvodne in porabniške enote dolžne sodelovati na izravnalnem trgu glede na njihove tehnične parametre ter druge relevantne lastnosti in okoliščine. Način sodelovanja proizvodnih in porabniških enot na izravnalnem trgu se podrobneje uredi s predpisi iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona.«.
13. člen
Drugi stavek drugega odstavka 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »V cenah za uporabo omrežja za električno energijo iz proizvodnih naprav električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu z električno energijo končnim odjemalcem, ki so priključeni na isto distribucijsko omrežje, ne smejo biti upoštevane postavke, ki niso utemeljene kot minimalni stroški.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Agencija za energijo podrobneje določi metodologijo in način obračunavanja minimalnih stroškov v omrežnini za proizvajalce električne energije iz prejšnjega odstavka.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
14. člen
Besedilo 29. člena se črta.
15. člen
Besedilo 29.a člena se črta.
16. člen
Peti odstavek 40. člena se črta.
Dosedanji šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.
17. člen
V 48. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij:
– dajejo v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določajo projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in dajejo soglasja k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in tem zakonom.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sistemski operaterji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko po predhodnem soglasju vlade s pogodbo prenesejo izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka na tretjo pravno osebo.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Za tretjim odstavkom se dodajo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. Pogoje ob katerih se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij predpiše minister, pristojen za energijo.
Varovalni pas plinovodnega omrežja zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu plinovodnega omrežja se smejo graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
Pogoje za načrtovane posege v območju varovalnega pasu iz prejšnjega odstavka ter območje varnostnega pasu, v katerem je lastniku oziroma sistemskemu operaterju plinovodnega omrežja zagotovljena pravica dostopa do plinovoda in objektov tega omrežja, predpiše minister, pristojen za energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda. V primerih kadar je načrtovana gradnja objektov ali postavljanje naprav tehnično izvedljiva le na oddaljenosti manjši od predpisane, odloči o dovolitvi načrtovanega posega v varovalni pas minister, pristojen za energijo, z določitvijo posebnih varnostnih ukrepov in ob predhodnem mnenju sistemskega operaterja plinovoda.
Pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in objektov plinovodnega omrežja, ter posebne varnostne ukrepe, s katerimi se zagotovi povečana stopnja varnosti obratovanja tega omrežja, predpiše minister, pristojen za energijo.«.
18. člen
V šestem odstavku 52.a člena se na koncu stavka črta pika in doda besedilo »in okoljska sprejemljivost proizvodnje električne energije«.
Za sedmim odstavkom se dodata osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»Vsi odjemalci električne energije so dolžni za posamezno prevzemno predajno mesto plačevati prispevek za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti v državi.
Zbiranje sredstev za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti za oskrbe z energijo ter dodeljevanje spodbud na razpisu izbranim ponudnikom izvaja center za podpore.«.
19. člen
Na koncu tretjega odstavka 59. člena se doda stavek, ki se glasi: »Pogodbe o pridobitvi služnosti v javno korist se sklepajo za čas obratovanja infrastrukture in v korist vsakokratnega izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja posamezne infrastrukture.«.
20. člen
Za 59. členom se dodajo novi 59.a, 59.b, 59.c, 59.č, 59.d in 59.e členi, ki se glasijo:
»59.a člen
Kot dokazilo o pravici graditi infrastrukturo državnega pomena se poleg dokazil iz 56. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 92/05 – ZJC, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS, in 126/07) štejejo tudi naslednje listine:
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98, 76/98 – odločba US, 66/2000 – obvezna razlaga, 66/2000, 11/01 – odločba US, 54/04 – ZDoh in 18/05 – odločba US);
– potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 117/2000 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ in 73/04 – ZN) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 – odločba US);
– historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 – odločba US, 56/99, 72/2000 in 51/04 – odločba US);
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
– izjava investitorja, da je vročil lastnikom zemljišča ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti oziroma ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom 59. člena tega zakona in odločbo pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
Po končanju vsakega izmed postopkov, ki so navedeni v alinejah iz prejšnjega odstavka, izvede investitor infrastrukture z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo razlastitev.
Investitor infrastrukture prične z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem.
59.b člen
Investitor ali upravljavec infrastrukture državnega pomena je stranka v postopku agrarnih operacij (npr. komasacije, melioracije ali arondacije), če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju, ki je z državnim prostorskim načrtom predvideno kot območje gradnje infrastrukture ali je na tem območju zgrajena infrastruktura.
Če investitor infrastrukture pred začetkom postopka ene izmed agrarnih operacij z lastniki zemljišč, še nima sklenjene ustrezne pogodbe o služnosti v javno korist ali o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist, investitor infrastrukture pridobi to pravico graditi v javno korist z upravno odločbo, ki se izda pri izvajanju agrarne operacije. Organ, ki vodi agrarno operacijo, mora pri vodenju agrarne operacije upoštevati državni prostorski načrt in izvesti agrarno operacijo tako, da bo zagotovil investitorju infrastrukture pridobitev ustrezne pravice graditi. Kot dokazilo o pravici graditi po 56. členu Zakona o graditvi objektov se na območju, kjer se izvajajo agrarne operacije, šteje tudi odločba upravnega organa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo ali potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek ene izmed agrarnih operacij.
Investitor infrastrukture lahko začne, nadaljuje ali dokonča gradnjo infrastrukture ne glede na to, da je uveden in še ni pravnomočno končan postopek ene izmed agrarnih operacij.
59.c člen
Investitor infrastrukture ima za namen sklenitve pogodbe o služnosti v javno korist ali pogodbe o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist, pravico pridobiti podatek iz uradnih evidenc. Investitor infrastrukture mora organu, ki vodi uradno evidenco izkazati pravni interes za pridobitev podatka. Investitor infrastrukture je odgovoren, da s tako pridobljenimi podatki ravna skrbno in jih neupravičeno ne posreduje tretjim osebam.
Investitor infrastrukture je upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za namen sklenitve pogodbe o služnosti v javno korist ali pogodbe o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist.
59.č člen
Če investitor infrastrukture za namen sklenitve pogodbe o služnosti v javno korist ali o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist, ne uspe pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo oziroma organi, ki vodijo uradne evidence s podatkom ne razpolagajo, investitor infrastrukture posreduje pristojnemu organu predlog za postavitev skrbnika za poseben primer. Pristojni organ imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem infrastrukture sklene ustrezno pogodbo o služnosti v javno korist ali o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist.
59.d člen
Investitor infrastrukture lahko prične z raziskavami zemljišč, ureditvijo meje ureditvenega območja, parcelacijo zemljišč ali merjenji, ko je sprejet državni prostorski načrt.
Investitor o izvajanju pripravljalnih del pisno obvesti lastnike zemljišč najmanj osem dni pred začetkom izvajanja teh del.
Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop na svoja zemljišča osebam, ki po pooblastilu investitorja infrastrukture izvajajo pripravljalna dela. Lastniku zemljišča, ki mu je zaradi izvajanja pripravljalnih del nastala škoda, investitor infrastrukture plača odškodnino, ki jo določi na podlagi dejansko ugotovljene škode sodni cenilec ustrezne stroke.
59.e člen
Z izvajanjem prenosa lege gradbenih parcel na teren se lahko prične takoj po uveljavitvi prostorskega načrta.
Nenavzočnost pravilno vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč v postopku zamejničenja posestnih meja ali njihovo nestrinjanje s tako izvršenim zamejničenjem, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novonastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.«.
21. člen
Za prvim odstavkom 61. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Objekti, naprave ali napeljave ter pripadajoča zemljišča, ki sestavljajo infrastrukturo, ne morejo postati del stečajne mase družbe, ki je v postopku stečaja.«.
22. člen
V 63. členu se besedilo »126. in 127. člena ter 133. do 136. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99)« nadomesti z besedilom »oddelka 5.7. Končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika po Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07).«.
23. člen
Za VIII. poglavjem se doda novo VIIIa. poglavje in novi 64.a, 64.b, 64.c, 64.č, 64.d, 64.e, 64.f, 64.g, 64.h, 64.i, 64.j, 64.k, 64.l, 64.m, 64.n, 64.o, 64.p, 64.r in 64.s členi, ki se glasijo:
»VIIIa. ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN IZ SOPROIZVODNJE TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z VISOKIM IZKORISTKOM
a) Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
64.a člen
Vlada vsakih pet let sprejme in objavi nacionalne okvirne cilje za naslednjih deset let za prihodnjo porabo električne energije proizvedeno iz obnovljivih virov energije, izražene v odstotkih porabe električne energije v državi.
Pri sprejemanju nacionalnih okvirnih ciljev mora vlada:
– upoštevati nacionalne referenčne vrednosti, ki jih določa Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo oziroma drugi mednarodni sporazumi s tega področja,
– zagotoviti, da so cilji združljivi z nacionalnimi zavezami, sprejetimi v zvezi s podnebnimi spremembami.
Ministrstvo, pristojno za energijo, najkasneje šest mesecev pred sprejetjem in objavo ciljev iz prvega odstavka tega člena pripravi poročilo, v katerem analizira doseganje že zastavljenih ciljev ter predlaga nove ukrepe za doseganje sprejetih ciljev v obravnavanem obdobju. V poročilu mora oceniti tudi obstoječe zakonodajne in druge pravne okvire v zvezi s postopki za pridobitev energetskega dovoljenja, postopki za umeščanje v prostor ter postopki za priklop na omrežje, ki se uporabljajo za proizvodne naprave za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije ter predlagati spremembe.
b) Soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom
64.b člen
Vlada vsakih pet let sprejme in objavi nacionalne okvirne cilje za naslednjih deset let, in to:
– za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom izražene kot odstotek v porabi električne energije;
– za delež prihranjene primarne energije pri proizvodnji toplote in električne energije ter
– za delež prihranjenih toplogrednih plinov pri proizvodnji toplote in električne energije.
Za določitev nacionalnih okvirnih ciljev mora vlada:
– zagotoviti združljivost ciljev z nacionalnimi zavezami, sprejetimi v zvezi s podnebnimi spremembami,
– upoštevati rezultate študije o analizi nacionalnega potenciala za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora najkasneje šest mesecev pred sprejetjem in objavo prej omenjenih ciljev, v poročilu analizirati doseganje že zastavljenih ciljev ter predlagati ukrepe, ki spodbujajo gradnjo naprav za soproizvodnjo električne energije in toplote za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po koristni toploti, vključno z določitvijo vrste in obsegom potrebnih podpor, ki bodo za doseganje nacionalnih okvirnih ciljev sprejeti na nacionalni ravni.
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora v poročilu iz prejšnjega odstavka oceniti obstoječe zakonodajne in druge pravne okvire ter predlagati spremembe, da bi se:
– zmanjšale administrativne in druge ovire za povečanje deleža soproizvodnje;
– racionalizrali in pospešili upravni postopki v zvezi z izgradnjo naprav za soproizvodnjo ter
– zagotovila objektivna, pregledna in nediskriminatorna pravila za različne tehnologije za soproizvodnjo.
64.c člen
Ministrstvo, pristojno za energijo, vsake štiri leta oceni napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom in o tem obvesti Evropsko Komisijo.
64.č člen
Agencija za energijo na vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem analizira uspeh pri doseganju sprejetih nacionalnih okvirnih ciljev iz prvega odstavka 64.a in prvega odstavka 64.b člena tega zakona. V poročilu se morajo upoštevati tudi podnebni dejavniki, ki lahko vplivajo na doseganje sprejetih ciljev, in ugotoviti v kakšni meri so sprejeti ukrepi skladni z nacionalnimi zavezami v zvezi s podnebnimi spremembami.
Sestavni del poročila je tudi navedba ukrepov, ki so sprejeti v državi, da bi se zagotovila zanesljivost sistema jamstev, da so potrdila o izvoru natančna in zanesljiva.
64.d člen
Državni organ pristojen za statistiko, v skladu z metodologijo za določanje električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter ustvarjenim prihrankom primarne energije v soproizvodnji, ki je določena s predpisom iz 64.e člena tega zakona, predloži Evropski Komisiji vsako leto statistične podatke o nacionalni proizvodnji električne energije in toplote v soproizvodnji, letno statistične podatke o zmogljivostih soproizvodnje in gorivih, ki se uporabljajo za soproizvodnjo ter statistične podatke o prihrankih primarne energije, doseženih z uporabo soproizvodnje.
64.e člen
Za posamezne vrste tehnologij proizvodnih naprav s soproizvodnjo vlada predpiše način določanja izkoristka soproizvodnje z visokim izkoristkom, način izračunavanja količine električne energije iz soproizvodnje, ki se šteje za električno energijo proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter način izračunavanja prihranka primarne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom.
c) Potrdila o izvoru električne energije
64.f člen
Potrdilo o izvoru električne energije (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o izvoru) je dokument, ki omogoča proizvajalcem, da dokažejo, da je električna energija, ki so jo proizvedli, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom oziroma iz obnovljivih virov energije. Potrdilo o izvoru se lahko prenese na drugo osebo oziroma se z njim izkazuje proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije pri pridobitvi podpor za tekoče poslovanje ali za zagotovljeni odkup električne energije.
Potrdilo o izvoru lahko pridobi proizvajalec za električno energijo proizvedeno v napravi za proizvodnjo električne energije, ki ima veljavno deklaracijo in ki izkaže, da je v obdobju, na katero se nanaša potrdilo, proizvodna naprava obratovala tako, da je dosegala pogoje in zahteve predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom oziroma za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Agencija za energijo izda na zahtevo proizvajalca električne energije za napravo za proizvodnjo električne energije deklaracijo za proizvodno napravo, če izpolnjuje predpisane pogoje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali za proizvodnjo iz obnovljivih virov, Deklaracija se izda za določen čas. Za naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom se izda deklaracija z veljavnostjo enega leta, za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije pa z veljavnostjo do petih let.
Imetnik deklaracije mora najkasneje do konca januarja v naslednjem letu po pridobitvi deklaracije, z vlogo Agenciji za energijo dokazati, da je s svojimi parametri in drugimi značilnostmi obratovanja v preteklem letu izpolnjeval pogoje in zahteve iz deklaracije. Če imetnik deklaracije ne izkaže, da je naprava za proizvodnjo električne energije s svojimi parametri in drugimi značilnostmi obratovanja v preteklem letu izpolnjevala pogoje za pridobitev deklaracije in druge zahteve iz deklaracije, Agencija za energijo po uradni dolžnosti uvede postopek odvzema.
Pooblaščene osebe Agencije za energijo iz 89.a člena tega zakona nadzirajo izpolnjevanje pogojev in zahtev iz deklaracije in imajo pri izvrševanju tega nadzora pooblastila, ki jih zakon določa za inšpektorja.
Agencija za energijo z odločbo odvzame deklaracijo, če naprava za proizvodnjo električne energije ne obratuje ali ni vzdrževana in obnavljana tako, da izpolnjuje pogoje iz deklaracije, ter v primeru, da je bila spremenjena tako, da to vpliva na pogoje in zahteve iz deklaracije. Pritožba zoper odločbo o odvzemu deklaracije ne zadrži njene izvršitve.
Agencija za energijo vodi register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. V registru se vodijo podatki o proizvodni napravi, merilnih mestih za energijske tokove, na podlagi katerih se izdaja deklaracija in potrdila o izvoru za proizvedeno električno energijo, značilnostih in obratovanju proizvodne naprave ter o izdaji, veljavnosti ter prenehanju veljavnosti deklaracije. Če je proizvajalec električne energije fizična oseba, se v register vpišejo tudi naslednji osebni podatki:
– ime in priimek proizvajalca električne energije;
– stalno prebivališče;
– rojstni podatki.
Podatki iz registra, razen osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so javni.
Osebni podatki se lahko uporabljajo samo za namene vodenja registra deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru.
Vlada predpiše vsebino in obrazec vloge za pridobitev deklaracije, podrobneje uredi način izdajanja deklaracije, pogoje za merilno-registrirne naprave ter za meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov, ki jih morajo proizvajalci imeti pri oziroma v napravah za proizvodnjo električne energije in vsebino ter način vodenja registra proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom.
64.g člen
Potrdilo o izvoru izda Agencija za energijo v upravnem postopku na zahtevo proizvajalca električne energije. Vlada lahko predpiše, da se potrdilo o izvoru izda zgolj v elektronski obliki.
Sistemski operaterji omrežij, na katere so priključene naprave za proizvodnjo električne energije, za katere se izdajajo potrdila o izvoru, so dolžni sporočati Agenciji za energijo vse podatke v zvezi s proizvedeno električno energijo, za katero Agencija za energijo izdaja potrdila o izvoru.
Za določeno količino električne energije iz določene naprave za proizvodnjo električne energije je mogoče izdati le eno potrdilo o izvoru.
Potrdilo o izvoru velja 5 let od dneva izdaje.
Če pridobi proizvajalec za električno energijo iz proizvodne naprave eno od podpor po tem zakonu, se vsa potrdila o izvoru, ki jih je proizvajalec pridobil za električno energijo iz te naprave v času prejemanja podpor, prenesejo na center za podpore.
Vlada z uredbo podrobneje uredi način izdaje potrdil o izvoru in način sporočanja podatkov iz drugega odstavka tega člena.
64.h člen
Potrdilo o izvoru električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije mora vsebovati podatke o energetskem viru, iz katerega je bila električna energija proizvedena, z natančno navedbo datumov in krajev proizvodnje, v primeru hidroelektrarn pa tudi podatke o zmogljivosti.
Potrdilo o izvoru električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom mora vsebovati:
– spodnjo kurilno vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena, uporabo toplote, proizvedene skupaj z električno energijo, in natančno navedbo datumov in krajev proizvodnje,
– podrobno navajati količino električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom, skladno s predpisom vlade iz 64.e člena tega zakona,
– podrobno navajati prihranke primarne energije, izračunane v skladu predpisom vlade iz 64.e člena tega zakona.
Vlada lahko predpiše tudi druge podatke, ki jih mora vsebovati potrdilo o izvoru, vrsto podatkov, ki jih morajo za pridobitev potrdila o izvoru proizvajalci zagotavljati in način uporabe potrdil o izvoru.
Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije na način in pod pogoji iz Direktive 2001/77/ES in Direktive 2004/8/ ES, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena, kot potrdila o izvoru, ki jih izda Agencija za energijo. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza, mora temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih.
Oseba, ki je zavrnila priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije, je dolžna na zahtevo Evropske Komisije, priznati potrdilo o izvoru.
64.i člen
Agencija za energijo vodi register potrdil o izvoru.
Register iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj podatke o:
– proizvedeni električni energiji po posameznih napravah za proizvodnjo električne energije,
– potrdilih o izvoru, ki jih ima posamezen imetnik, vključno s podatkom o državi, v kateri je bilo posamezno potrdilo izdano,
– vseh prenosih posameznega potrdila o izvoru,
– uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov (unovčenje potrdila) z vsemi podatki o unovčenem potrdilu in podatki o lastniku unovčenega potrdila,
– seznam potrdil o izvoru, ki so bila izvožena in uvožena.
Če je imetnik potrdila fizična oseba, se v registru potrdil vodijo tudi naslednji osebni podatki:
– ime in priimek imetnika;
– njegovo stalno prebivališče;
– rojstni podatki.
Osebni podatki se lahko uporabljajo samo za namene vodenja registra deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru.
Del registra potrdil o izvoru je tudi račun v registru, v katerega so vneseni podatki o posameznem imetniku potrdil o izvoru in podatki o vseh potrdilih o izvoru, s katerimi je imetnik opravljal prenose ali unovčenja (v nadaljnjem besedilu: transakcije). Račun proizvajalca se lahko odpre le za proizvajalca električne energije, ki ima za napravo za proizvodnjo električne energije veljavno deklaracijo, račun trgovca pa tudi za vsako drugo osebo, ki pridobi ali opravlja transakcije s potrdili o izvoru.
Posamezni imetnik računa ima vpogled le v podatke, ki so v njegovem računu ali računih.
Agencija za energijo s splošnim aktom podrobneje določi način in pravila za vodenje registra potrdil o izvoru, pogoje za odprtje računa v registru, vodenje računa in zaprtje računa v registru ter način in obliko sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije.
č) Priključitev na omrežje ter dispečiranje
64.j člen
Sistemski operater distribucijskega omrežja in sistemski operater prenosnega omrežja sta dolžna vsako napravo za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ima veljavno energetsko dovoljenje, soglasje za priključitev na omrežje ter veljavno deklaracijo za proizvodno napravo, na podlagi zahteve investitorja priključiti na omrežje pod pogoji in na način kot jih določa ta zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
Zahtevo za priključitev proizvodne naprave na omrežje lahko vloži tudi investitor, ki še nima veljavne deklaracije, mora pa jo pridobiti v roku šestih mesecev po dokončanju izgradnje in pričetku rednega obratovanja proizvodne naprave.
64.k člen
Investitor proizvodne naprave, ki ima veljavno deklaracijo, ne nosi stroškov morebitnih okrepitev prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki so potrebne zaradi priključitve proizvodne naprave. Ne glede na tretjo alinejo tretjega odstavka 71. člena tega zakona sistemski operater ne sme zavrniti soglasja za priključitev na omrežje investitorju naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Stroške vseh analiz za izdajo soglasja za priključitev na omrežje nosi sistemski operater omrežja.
Stroške izdelave priključnega voda od proizvodne naprave do priključka na omrežje sistemskega operaterja nosi investitor naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Če investitor proizvodne naprave, ki se priključi na omrežje na podlagi drugega odstavka 64.j člena v šestih mesecih od pričetka rednega obratovanja proizvodne naprave ne pridobi deklaracije za proizvodno napravo, mora povrniti sistemskemu operaterju stroške okrepitve omrežja ter ostale stroške, ki jih je ta imel z okrepitvijo omrežja zaradi priključitve proizvodne naprave.
64.l člen
Sistemski operater prenosnega omrežja oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja mora zagotavljati prenos oziroma distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom.
Sistemski operater prenosnega omrežja oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja mora v okviru svojih aktivnosti uravnavanja delovanja omrežja, dispečiranja enot ter v okviru možnosti sistema, dajati prednost elektrarnam na obnovljive vire in soproizvodnji z visokim izkoristkom.
64.m člen
V okviru sistemskih obratovalnih navodil iz 40. člena tega zakona mora sistemski operater distribucijskega omrežja za priključitev vsake naprave za proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, katere nazivna električna moč ne presega 10 MW, pripraviti in objaviti principe določanja priključnih mest ter, na podlagi operaterjevih obvez za zagotavljanje zanesljivega delovanja omrežja, objaviti zahteve po tehnične opremljenosti naprav, na podlagi katerih jim bo izdano dovoljenje za priključitev na omrežje.
Za proizvodne naprave večje od 10 MW se zahteve po tehnični opremljenosti proizvodnih naprav za zagotavitev zanesljivega delovanja omrežja določijo v energetskem dovoljenju za posamezno proizvodno napravo.
V okviru sistemskih obratovalnih navodil iz 40. člena tega zakona mora sistemski operater distribucijskega omrežja določiti standardna pravila za določanje stroškov tehnične izvedbe priključka od proizvodne naprave, ki oddaja električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v omrežje, do priključitve na omrežje. Ta pravila morajo biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter morajo, za proizvodne naprave z močjo do 10 MW, temeljiti na enakih izhodiščih kot se uporabljajo za priključevanje odjemalcev električne energije.
Na zahtevo investitorja proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, katere nazivna električna moč presega 10 MW in za katero je pridobil veljavno energetsko dovoljenje, je sistemski operater omrežja, na katerega naj bi se izvedla priključitev, dolžan v 60 dneh od prejema zahteve, pripraviti celovito in podrobno oceno stroškov priključitve ter terminski plan za izvedbo priključitve na omrežje.
Če se investitor z oceno stroškov in terminskim planom ne strinja, lahko pripravi svoj predlog za priključitev. Če predloga investitorja sistemski operater ne sprejme, o oceni stroškov in o terminskem planu odloči ministrstvo, pristojno za energijo.
Vlada z uredbo podrobneje uredi način priključevanja na omrežje proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
d) Podpore proizvodnji električni energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom
64.n člen
Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo, lahko dodelijo podpore.
Podpore se namenjajo za proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči naprave.
Podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.
Podpora se izvaja kot:
– zagotovljen odkup proizvedene električne energije, dobavljene v javno omrežje električne energije po ceni, ki jo določi vlada, in sicer za mikro in male proizvodne naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom in za proizvodne naprave na obnovljive vire energije z nazivno električno močjo manjšo od 5 MW;
– kot finančna pomoč za tekoče poslovanje za ostale proizvajalce.
Če lastnik ali upravljavec proizvodne naprave iz prve alineje prejšnjega odstavka namesto zagotovljenega odkupa samostojno proda proizvedeno električno energijo, je upravičen do finančne pomoči za tekoče poslovanje. V tem primeru je za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo odgovoren član bilančne sheme, ki mu proizvodna naprava pripada. Vlada določi največje število dovoljenih menjav glede načinov izvajanja podpor ter minimalno trajanje.
Podpora se lahko podeli proizvodnim napravam s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, pri katerih od začetka prvega obratovanja ali obratovanja po obnovi, katere investicija predstavlja več kot 50% investicije v enako novo napravo, ni preteklo več kot deset let ter za proizvodno napravo na obnovljive vire energije ni preteklo več kot petnajst let.
Podporo je mogoče pridobiti le za neto proizvedeno električno energijo, za katero je predloženo veljavno potrdilo o izvoru.
Posamezna podpora se lahko izvaja:
– za proizvodne naprave električne energije s soproizvodnjo z visokim izkoristkom deset let;
– za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije petnajst let oziroma tudi za krajši čas, ki predstavlja razliko med dejansko starostjo proizvodne naprave in zgornjima dovoljenima rokoma za izvajanje podpor.
Vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Pri tem mora upoštevati naslednje kriterije:
– višina in trajanje potrebne pomoči glede na velikost in tehnologijo proizvodnje električne energije upoštevajoč pri tem vse že pridobljene koristi;
– trajnostno naravo proizvodnje električne energije s posebnim poudarkom na trajnostnem načinu proizvodnje biomase;
– pozitivne učinke pri doseganju zastavljenih ciljev, še posebej pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije;
– velikost družbe, ki za proizvodno napravo prejema pomoč, in njen tržni delež, ki ga ima na trgu z električno energijo oziroma ga bo imela.
Za proizvajalce električne energije v proizvodnih napravah na obnovljive vire energije z nazivno močjo proizvodne naprave do 5 MW in mikro in male soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki imajo sklenjene pogodbe o zagotovljenem odkupu, je za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo odgovoren center za podpore.
Proizvajalci električne energije iz mikro soproizvodnje in male soproizvodnje ter proizvajalci z napravami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih nazivna električna moč ne presega 5 MW, ki prejemajo potrdila o izvoru, vendar zaradi starosti proizvodnih naprav ne prejemajo podpor, se lahko dogovorijo s centrom za podpore, da od njih odkupi vso električno energijo, ki jo ne porabijo sami, po ceni, po kateri center za podpore prodaja električno energijo iz zagotovljenega odkupa na trgu z električno energijo ter, da je odgovoren za ureditev izravnave razlik med njihovo napovedano in realizirano proizvodnjo. Stroške centra za podpore za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo ter stroške povezane s prodajo električne energije v sorazmerju s količino odkupljene energije, in vrsto proizvodnje nosijo ti proizvajalci.
Agencija za energijo pripravi vsako leto do 31. oktobra napoved položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo. Ta napoved se uporabi za določitev cene električne energije iz prvega odstavka tega člena in služi kot podlaga za določanje potrebne višine obratovalnih podpor v prihodnjem letu. Vlada podrobneje predpiše pravila za pripravo napovedi.
64.o člen
O upravičenosti do podpore odloča Agencija za energijo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja.
Agencija za energijo lahko na zahtevo vlagatelja po uradni dolžnosti spremeni ali prekliče veljavnost odločbe o dodelitvi podpore, če se spremeni tržna cena električne energije ali druge okoliščine, zaradi katerih bi podpora po tej odločbi omogočala njenemu prejemniku, da so njegovi prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka prejšnjega člena.
O pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za energijo.
64.p člen
Dejavnost centra za podpore obsega naslednje naloge:
– upravljanje s sredstvi prispevkov iz 64.s člena tega zakona;
– sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor;
– odkup električne energije po prvi alineji četrtega odstavka 64.n člena tega zakona po ceni, ki jo določi vlada;
– odkup električne energije od proizvajalcev iz enajstega odstavka 64.n člena tega zakona;
– izplačevanje finančnih podpor za tekoče poslovanje;
– ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo za odkupljeno električno energijo;
– prodaja odkupljene električne energije na trgu.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so povezane s podporami proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom izvaja center tudi druge dejavnosti, in sicer:
– dejavnosti povezane z zagotavljanjem zanesljive oskrbe z električno energijo v državi na podlagi uporabe domačih virov primarne energije iz 15. člena tega zakona,
– dejavnosti povezane z zagotavljanjem zadostnih proizvodnih zmogljivosti iz 52.a člena tega zakona,
– dejavnosti povezane z izvajanje programov za varčevanje z električno energijo iz 66.b člena tega zakona.
Izvajalec dejavnosti centra za podpore ne sme izvajati dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega ali distribucijskega omrežja.
Center za podpore je dolžan po dokončnosti odločbe o dodelitvi podpore z upravičencem najkasneje v 15 dneh skleniti pogodbo, s katero uredita zagotavljanje podpore in druga vprašanja medsebojnih razmerij v zvezi s tem. Če pogodba ni v skladu z odločbo, se glede neusklajenih vprašanj neposredno uporablja odločba. Če je odločba o dodelitvi podpore spremenjena, se do uskladitve pogodbe uporablja spremenjena odločba. Če je odločba o dodelitvi podpore razveljavljena, mora center za podpore z dokončnostjo odločbe prenehati izplačevati podporo, ne glede na pogodbo.
Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih, zbranih s prispevki za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki jih plačujejo odjemalci električne energije po tem zakonu in uporabo teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje centra za podpore in druge predpisane namene.
Vlada podrobneje predpiše način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena ter ločenega vodenja računovodskih evidenc in obračunov.
Osebe, ki od centra za podpore prejemajo podporo ali prodajajo električno energijo preko centra za podpore, sistemski operaterji, na katerih omrežje so prej navedene osebe priključene ter druge osebe, ki zbirajo za center relevantne podatke, so centru za podpore na njegovo zahtevo dolžni posredovati vse podatke, ki jih ta potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.
Center za podpore vodi register prejemnikov podpor. Podatke o prejetih podporah lahko center za podpore posreduje pristojnim organom v okviru poročanj, ki jih je dolžan izvajati.
64.r člen
Vsak končni odjemalec električne energije mora plačevati za posamezno prevzemno predajno mesto prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
64.s člen
Vlada podrobneje predpiše način določanja in obračunavanja prispevka iz prejšnjega člena, devetega odstavka 15. člena in osmega odstavka 52.a člena tega zakona.
Višina posameznega prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno predajnega mesta, kategorije odjemalca ter namena uporabe električne energije.
Višino prispevkov za posamezno koledarsko leto določi vlada najkasneje do 1. decembra v predhodnem letu na podlagi ocene Agencije za energijo in centra za podpore o obsegu potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in druge namene, za katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo.
Odjemalec plačuje prispevek kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino.
Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora nemudoma in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.
Prispevki so prihodek centra za podpore.
Sredstva prispevkov se uporabljajo za:
– delovanje centra za podpore;
– zagotavljanje podpor;
– odkup električne energije po prvi alineji četrtega odstavka 64.n člena tega zakona;
– ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije;
– druge z zakonom določene namene.«.
24. člen
Besedilo 66.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sistemski operaterji ter dobavitelji električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) morajo zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih. Za doseganje prihrankov energije morajo zbirati prispevek iz prvega odstavka in dodatek iz četrtega odstavka 67. člena tega zakona ter pripraviti in izvajati programe za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena obveznost priprave in izvajanja programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ne velja za dobavitelje toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo manj kot 75 GWh toplote letno, in dobavitelje električne energije, plinastih in tekočih goriv, ki dobavljajo manj kot 200 GWh energije letno (v nadaljnjem besedilu: mali zavezanci). Programe za izboljšanje energetske učinkovitosti namesto malih zavezancev ter programe izboljšanje energetske učinkovitosti za porabo sredstev, zbranih v skladu s petim in šestim odstavkom 67. člena tega zakona, pripravi in po potrditvi vlade izvaja Ekološki sklad Republike Slovenije.
Vlada predpiše zavezancem iz prvega odstavka tega člena in Ekološkemu skladu Republike Slovenije najmanjšo višino doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih, vrste energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za doseganje prihrankov energije, obseg in obvezne sestavine programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter roke in obseg poročanja o izvajanju programov. Vlada določi tudi višino prispevka iz prvega odstavka in višini dodatka iz četrtega odstavka 67. člena tega zakona.
Pri pripravi, izvajanju in vrednotenju programov za izboljšanje energetske učinkovitosti se za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, upoštevajo metode določanja prihrankov energije, ki jih predpiše minister, pristojen za okolje.
Programe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih pripravijo zavezanci iz prvega odstavka, potrdi Agencija za energijo. O izvajanju programov in stroških za njihovo izvedbo zavezanci poročajo Agenciji za energijo. Agencija za energijo ugotavlja doseganje prihrankov energije, določenih v programih za izboljšanje energetske učinkovitosti zavezancev, in o tem obvešča center za podpore in zavezance iz prvega odstavka.
Agencija za energijo in Ekološki sklad Republike Slovenije sta dolžna enkrat letno objaviti poročilo o izvedenih programih, doseženih prihrankih energije in višini porabljenih sredstev za izvajanje programov.«.
25. člen
Besedilo 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe električne energije iz prvega in drugega odstavka 66.b člena tega zakona zagotavljajo vsi končni odjemalci električne energije, ki so dolžni za posamezno prevzemno prodajno mesto dobavitelju plačevati prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena dobavitelji električne energije nakazujejo centru za podpore. Center za podpore nakazuje zbrana sredstva zavezancem za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe električne energije iz prvega odstavka 66.b člena tega zakona. Zbrana sredstva od dobaviteljev električne energije, ki so mali zavezanci po prvem odstavku 66.b člena, center za podpore nakazuje Ekološkemu skladu Republike Slovenije za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe električne energije iz drugega odstavka 66.b člena tega zakona.
Zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ni dosegel v programu določenih ciljev, mora sorazmerni del prejetih finančnih sredstev, ki ga določi Agencija za energijo, skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti centru za podpore.
Finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv iz prvega in drugega odstavka 66.b člena tega zakona zagotavljajo vsi končni odjemalci z dodatkom k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti, ki so ga dolžni plačevati dobavitelju toplote oziroma dobavitelju goriv. Dobavitelji toplote in goriv, ki so mali zavezanci po drugem odstavku 66.b člena tega zakona, zbrana sredstva za izvajanje programov nakazujejo Ekološkemu skladu Republike Slovenije.
Zavezanec, ki je dobavitelj toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv in ni dosegel ciljev potrjenega programa, je pa obračunaval dodatek k ceni toplote oziroma goriv, mora sorazmerni del obračunanih sredstev, ki ga določi Agencija za energijo, skupaj z zamudnimi obrestmi nakazati Ekološkemu skladu Republike Slovenije.
Center za podpore mora sredstva, ki so zbrana na podlagi drugega odstavka tega člena in niso bila porabljena za izvedbo programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe električne energije, ter sredstva, zbrana na podlagi tretjega odstavka tega člena, nakazati Ekološkemu skladu Republike Slovenije.«.
26. člen
Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi:
»67.a člen
Sistemski operaterji in dobavitelji energije in goriv končnim odjemalcem morajo najmanj enkrat letno končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki podati naslednje informacije:
– veljavne dejanske cene in dejansko porabo energije;
– primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta;
– primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije, vedno, kadar je to mogoče in koristno.
Poleg informacij iz prejšnjega odstavka morajo končnim odjemalcem posredovati tudi podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, izrabi obnovljivih virov energije, sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije, primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov in/ali nepristranskih tehničnih specifikacijah za opremo in proizvode, ki rabijo energijo.«.
27. člen
Tretji odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za okolje, lahko predpiše zahteve glede okoljsko primerne zasnove izdelkov, ki za svoje delovanje rabijo goriva, toploto ali električno energijo, katere vključujejo minimalno energijsko učinkovitost izdelka.«.
28. člen
V prvem odstavku 68.a člena se besedilo »je treba izdelati študijo« nadomesti z besedilom »investitor oziroma lastnik zagotovi izdelavo študije«.
V drugem odstavku se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti izpolnjena.«.
29. člen
V prvem odstavku 68.č člena se pred besedo »izhodno« doda beseda »nazivno«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zahteve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na:
– industrijske stavbe in skladišča,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
– stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe,
– začasne stavbe s predvidenim časom uporabe dveh let ali manj,
– stanovanjske stavbe, namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Izdajatelj poročil o pregledih klimatskega sistema mora hraniti poročila o pregledih klimatskih sistemov najmanj deset let in enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za okolje.«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
30. člen
Za tretjim odstavkom 68.d člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Minister, pristojen za okolje, z odločbo prekliče veljavnost in odvzame pooblastilo iz prvega odstavka tega člena, če izdajatelj ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.«.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.
31. člen
Druga alineja osmega odstavka 68.e člena se spremeni tako, da se glasi:
»– pri opravljanju nalog po tem zakonu prekrši določbe petega, šestega in sedmega odstavka 68.d člena tega zakona;«.
V petem odstavku, zadnji alineji osmega odstavka in v devetem odstavku beseda »izdajanje« nadomesti z besedo »izdelava« v ustreznem sklonu in številu.
32. člen
Drugi in tretji odstavek 70. člena se črtata.
Dosedanji četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
33. člen
Prvi stavek petega odstavka 71. člena se črta.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Pravila iz prejšnjega odstavka se uporabljajo pri določanju omrežnine.«.
Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
34. člen
V 87. členu se za točko j) doda točka k), ki se glasi:
»k) potrjuje in nadzira programe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih pripravijo sistemski operaterji ter dobavitelji električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem.«.
35. člen
V prvem odstavku 89.a člena se za besedilom »po tem zakonu« doda besedilo »ter nad imetniki deklaracij za proizvodne naprave, iz 64.f člena tega zakona,«.
36. člen
Besedilo 93.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če dobavitelj toplote iz omrežja dobavlja toploto več stavbam hkrati iz skupne podpostaje ali če se več stavb ogreva iz skupne kotlovnice, morajo lastniki stavb zagotoviti merjenje porabe toplote za vsako stavbo posebej.
Dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljalec skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna določi stroške za porabo toplote posamezne stavbe na osnovi stroškov za toploto, ugotovljenih na osnovi meritev v skupni podpostaji, oziroma stroškov za gorivo v skupni kotlovnici, in sicer v razmerju izmerjenih porab toplote posameznih stavb.«.
37. člen
Besedilo 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje, se stroške za ogrevanje in toplo vodo obračunava v pretežnem delu na osnovi dejanske porabe toplote. V ta namen lastniki posameznih delov stavbe vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Minister, pristojen za okolje, izda predpis, ki določa način merjenja, delitve ter obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Podlaga za obračun so stroški, ki so določeni na podlagi merjenja porabe toplote celotne stavbe.
Lastniki posameznih delov stavbe, za katere niso na razpolago odčitki z merilnih naprav, ker niso pravilno nameščene ali ker lastniki ne omogočajo njihovega o odčitavanja, plačajo energijo po ključu delitve ogrevanje površine oziroma ogrevane prostornine, povečano na način, določen s predpisom iz prejšnjega odstavka, tako, da se tem lastnikom onemogoči udeležba na prihrankih energije celotne stavbe, doseženih z namestitvijo naprav in obračunom stroškov po dejanski porabi toplote.«.
38. člen
Za prvim odstavkom 98. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Inšpekcijski nadzor nad energijskim označevanjem proizvodov in minimalno energijsko učinkovitostjo naprav, ki za svoje delovanje rabijo energjjo, izvaja inšpekcija, pristojna za trg.«.
39. člen
Tretja alineja prvega odstavka 109. člena se črta.
Dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja.
40. člen
V poglavju »XIV. KAZENSKE DOLOČBE« se za 113.a členom dodajo 113.b, 113.c, 113.č, 113.d, 113.e in 113.f členi, ki se glasijo:
»113.b člen
Z globo od 20.000 do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki kot dobavitelj energije končnim odjemalcem ali sistemski operater ravna v nasprotju s 66.b členom tega zakona.
Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
113.c člen
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, ki je lastnik stavbe ali dela stavbe v katerem je vgrajen klimatski sistem z izhodno močjo nad 12 kW, če ne zagotovi rednega pregleda klimatskega sistema (prvi odstavek 68.č člena tega zakona).
Z globo 400 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
113.č člen
Z globo 1.200 evrov se kaznujejo lastniki posameznih stavb, ki ne zagotovijo merjenja porabe posamezne stavbe (prvi odstavek 93.a člena tega zakona).
113.d člen
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljalec skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna toplote iz omrežja ali iz skupne kotlovnice, če stroškov za porabo toplote posameznih odjemnih enot ne obračunava na podlagi meritev porabe toplote posamezne stavbe (drugi odstavek 93.a člena tega zakona).
Z globo 400 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba dobavitelja, upravljalca oziroma izvajalca obračuna.
113.e člen
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote, če v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli ne obračunava stroškov toplote po dejanski porabi za vsak njen posamezni del skladno s predpisom iz prvega odstavka 94. člena tega zakona.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek lastnik posameznega dela stavbe, če ne vgradi merilnih naprav v skladu s prvim odstavkom 94. člena tega zakona.
113.f člen
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki ravna v nasprotju s predpisom iz prvega odstavka 94. člena tega zakona.
Z globo 400 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca delitve in obračuna.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Oseba, ki je od 1. maja 2004 do uveljavitve tega zakona uvozila iz druge države članice Evropske unije električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije in ki je bila porabljena na območju Republike Slovenije ter je bil zanjo plačan dodatek k omrežnini za obvezen odkup in premije za električno energijo kvalificiranih proizvajalcev, ima pravico do vračila tega dodatka za navedeno električno energijo.
Višina povračila za dodatek k omrežni za obvezen odkup in za premije za električno energijo kvalificiranih proizvajalcev znaša za leto 2004: 0,068 €/kW/mesec in 0,001€/kWh, za leto 2005: 0,072€/kW/mesec in 0,001 €/kWh ter za leto 2006: 0,069 €/kW/ mesec in 0,001 €/kWh.
Povračilo za posameznega upravičenca za leto 2006 je lahko za 3,3% večje od povračil za leto 2005. Povračilo v letu 2005 je lahko le 12/8 upravičenih povračil za leto 2004 povečanih za 3,3%.
Zahtevek za vračilo mora upravičenec vložiti v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Zahtevku mora priložiti:
– potrdila o izvoru, izdana v državi v kateri je bila električna energija proizvedena v skladu z Direktivo 2001/77/ES;
– pisna izjava pristojnega organa v državi, v kateri je bila električna energija proizvedena, da bo potrdila o izvoru iz prejšnje alineje črtal v svojih evidencah in statističnih podatkih in da se z njegovim soglasjem prištejejo k bilanci Slovenije za električno energije proizvedene iz obnovljiv virov energije za leto 2007;
– potrdilo pooblaščenega revizorja, da so bila pri trgovcih z električno energijo potrdila o izvoru iz prvega odstavka, v skladu z veljavnimi pravili v zadevnem časovnem obdobju, dokazljivo in izrecno vložena kot dokazila o izvoru;
– potrdilo pooblaščenega revizorja, da so bila pri končnih porabnikih, ki so uvozili električno energijo iz obnovljivih virov za lastne potrebe, dokazila o izvoru dokazljivo predložena temu končnemu porabniku najkasneje tri mesece po izteku zadevnega poslovnega ali koledarskega leta.
O zahtevkih za vračilo odloča Agencija za energijo v upravnem postopku.
Na podlagi pravnomočne odločbe upravičencu izplača vračilo center za podpore iz sredstev prispevkov za soproizvodnjo in obnovljive vire energije. Izplačilo mora izvršiti v šestih mesecih po predložitvi pravnomočne odločbe.
42. člen
Vsi proizvajalci električne energije, ki imajo status »kvalificiranega proizvajalca« po dosedanjih predpisih, morajo vložiti zahtevo za pridobitev deklaracije za proizvodne naprave in na njeni podlagi pridobiti potrdila o izvoru, sicer izgubijo pravice do zagotovljenega odkupa ali do prejemanja premij po dosedanjih predpisih.
Proizvajalec iz prejšnjega odstavka, ki je pridobil deklaracijo za proizvodno napravo in potrdila o izvoru in izpolnjuje pogoje za pridobitev podpore po tem zakonu, ima do odločitve o pridobitvi podpore, vendar največ eno leto po uveljavitvi tega zakona, pravico do zagotovljenega odkupa ali do prejemanja premij po dosedanjih predpisih.
Če proizvajalec iz prejšnjega odstavka, ki je pridobil deklaracijo in prejema potrdila o izvoru, vendar zaradi starosti naprave za proizvodnjo električne energije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev podpore po tem zakonu, lahko najkasneje do 31. decembra 2011 prejema podpore, in sicer:
– kvalificirani proizvajalci po dosedanjih predpisih z napravami za proizvodnjo električne energije z instalirano nazivno močjo do 10 MW, za katere imajo ob uveljavitvi tega zakona sklenjeno pogodbo o obveznem odkupu s pristojnim distributerjem oziroma sistemskim operaterjem omrežja in ki prenesejo veljavno pogodbo in potrdila o izvoru na center za podpore, dobijo od centra za podpore za predano električno energijo enako ceno kot so jo imeli v veljavni pogodbi, center za podpore pa jim v tem obdobju uredi izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo za odkupljeno električno energijo;
– kvalificirani proizvajalci po dosedanjih predpisih, ki ob uveljavitvi tega zakona samostojno prodajajo električno energijo in na podlagi sklenjene pogodbe s sistemskim operaterjem ali distributerjem prejemajo za proizvedeno električno energijo premijo lahko, na podlagi prenesenih pogodb in potrdil o izvoru na center za podpore, do izteka veljavnosti pogodb prejemajo premije, ki so določene v sedaj veljavnih pogodbah;
– kvalificirani proizvajalci-hidroelektrarne, ki ob uveljavitvi tega zakona samostojno prodajajo električno energijo in na podlagi sklenjene pogodbe s sistemskim operaterjem ali distributerjem prejemajo za proizvedeno električno energijo premijo lahko, na podlagi prenesenih pogodb in potrdil o izvoru na center za podpore, do konca leta 2011 oziroma do izteka veljavnosti pogodb, prejemajo premije. Premije za leto 2008 so določene s sklepom vlade, ki opredeljuje cene in premije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, premije za leto 2009, 2010 in 2011 se določijo na podlagi uskladitve teh premij z indeksom rasti polletnega povprečja cen električne energije porabniške skupine ID po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Sklep o uskladitvi premij sprejme Vlada in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– kvalificirani proizvajalci po dosedanjih predpisih z napravami za proizvodnjo električne energije na biomaso ali kombinirane kvalificirane elektrarne na obnovljive vire energije, ki uporabljajo biomaso in ki ob uveljavitvi tega zakona prodajajo električno energijo na podlagi pogodbe o obveznem odkupu ali samostojno prodajajo električno energijo in na podlagi sklenjene pogodbe s sistemskim operaterjem ali distributerjem prejemajo za proizvedeno električno energijo premijo lahko, na podlagi prenesenih pogodb in potrdil o izvoru na center za podpore, prejemajo premije ali imajo zagotovljen odkup do izteka veljavnosti pogodbe oziroma do konca leta 2009. Po tem letu bodo na podlagi veljavnih pogodb do leta 2011 za zagotovljen odkup ali prejemanje premij morali dosegati celotni izkoristek pretvorbe energije dovedene z biomaso v električno energijo in koristno toploto najmanj 70%;
– kvalificirani proizvajalci po dosedanjih predpisih z napravami za proizvodnjo električne energije na biomaso, ki proizvajajo električno energijo s sosežigom biomase kjer predstavlja biomasa do 5% energetske vrednosti vhodne energije in kjer za sosežig ni opravljena rekonstrukcija kurilne naprave, lahko od centra za podpore, na podlagi prenesenih pogodb in potrdil o izvoru na center za podpore, prejemajo premijo tudi v letu 2009. Višino premije in količino električne energije, ki je upravičena do premije določi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po tem letu velja tudi za te proizvajalce enaka zahteva po izkoristku kot v prejšnji alineji.
43. člen
Potrdila o izvoru, izdana po dosedanjih predpisih, ostanejo v veljavi.
44. člen
Vlada izda predpise iz 64.e člena, devetega odstavka 64.f člena, šestega odstavka 64.g člena in tretjega odstavka 64.h člena, devetega odstavka 64.n člena, šestega odstavka 64.p člena in prvega odstavka 64.s člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Predpise iz šestega odstavka 64.m člena in tretjega odstavka 66.b člena ter iz dvanajstega odstavka 64.n člena zakona izda vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada določi višino prispevka za obnovljive vire in za soproizvodnjo po tretjem odstavku 64.s člena zakona prvič v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
45. člen
Minister, pristojen za okolje, izda predpisa iz četrtega odstavka 66.b člena in prvega odstavka 94. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za energijo, uskladi predpise, ki urejajo vprašanja iz 48. člena zakona, z določbami tega zakona v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
46. člen
Dobavitelj toplote iz omrežja ali iz skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna mora porabo toplote posamezne stavbe pričeti obračunavati skladno s 93.a členom najkasneje do 1. oktobra 2009.
47. člen
Lastniki posameznih delov stavb morajo obveznosti iz 94. člena izpolniti najkasneje do 1. oktobra 2011, do takrat pa se stroški za ogrevanje in toplo vodo obračunavajo po dosedanjih predpisih.
48. člen
Agencija za energijo objavi metodologijo in način obračunavanja minimalnih stroškov v omrežnini iz tretjega odstavka 27. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Agencija za energijo sprejme in objavi splošni akt iz sedmega odstavka 64.i člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Organizator trga z električno energijo objavi pravila iz tretjega odstavka 24. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen pravil za delovanje centra za podpore, ki jih objavi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Sistemski operaterji morajo uskladiti sistemska obratovalna navodila s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
49. člen
Ne glede na prvi odstavek 59. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08; v nadaljevanju: ZDoh-2), se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena ZDoh-2 doseže s proizvodnjo električne energije iz mikrosoproizvodnje in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih nazivna moč ne presega 50 kW, upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov.
Določba prejšnjega odstavka se začne uporabljati 1. januarja 2009.
50. člen
Organizator trga z električno energijo organizira center za podpore kot svojo notranjo organizacijsko enoto do 31. 12. 2008. Z vzpostavitvijo Centra za podpore se vsi podatki o kvalificiranih proizvajalcih prenesejo na ta center.
Sistemski operater prenosnega in distribucijskega omrežja ter distributerji prenesejo vse podatkovne baze in pogodbe na center za podpore.
Sistemski operater prenosnega in distribucijskega omrežja ter distributerji vsa prejeta finančna sredstva iz omrežnine za podpore kvalificiranim proizvajalcem prenesejo v 30 dneh po vzpostavitvi centra za podpore na center za podpore.
51. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 23. člena tega zakona, ki se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Št. 320-01/98-7/14
Ljubljana, dne 27. junija 2008
EPA 2092-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik