Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2008 z dne 30. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2008 z dne 30. 6. 2008

Kazalo

2813. Zakon o revidiranju (ZRev-2), stran 8661.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o revidiranju (ZRev-2)
Razglašam Zakon o revidiranju (ZRev-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. junija 2008.
Št. 003-02-6/2008-5
Ljubljana, dne 26. junija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O REVIDIRANJU (ZRev-2)
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
2. člen
(prenos direktiv)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).
3. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
2. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
3. Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
4. Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, kot so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
5. Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, stališča in kodeks etike, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
6. Obvezna revizija je revizija letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja.
7. Zakoniti revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.
8. Pooblaščeni revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
9. Revizijsko podjetje je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.
10. Revizijska družba je
– družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima veljavno dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) za opravljanje storitev revidiranja,
– pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot samostojni podjetnik posameznik in ima veljavno dovoljenje Inštituta za opravljanje storitev revidiranja (v nadaljnjem besedilu: samostojni revizor).
11. Revizijski subjekt tretje države je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.
12. Revizor tretje države je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.
13. Revizor skupine je pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.
14. Mreža je večja organizacijska struktura:
– ki je namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijska družba, in
– ki je jasno usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo blagovne znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.
15. Podružnica revizijskega podjetja je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
16. Revizijsko poročilo je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
17. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih in člena 37 Direktive 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki ga je izdala revizijska družba.
18. Pristojni organi so organi ali telesa, določena s predpisi, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve oziroma nadzora.
19. Mednarodni revizijski standardi so Mednarodni standardi revidiranja in Mednarodna stališča o postopkih revidiranja ter z njimi povezana Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, če so povezana z obvezno revizijo.
20. Mednarodni računovodski standardi so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.
21. Ključni revizijski partner/partnerka (v nadaljnjem besedilu: revizijski partner)
– pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše revizijsko poročilo; ali
– v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše revizijsko poročilo skupine.
22. Domača oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.
23. Oseba države članice je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.
24. Tretja država je država, ki ni članica Evropske unije.
25. Tretja oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.
26. Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe.
27. Naložba v posamezno osebo je:
– neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe,
– neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba,
– terjatev do te osebe na podlagi posojila oziroma depozita oziroma drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.
28. Povezane osebe so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
– kot ožji družinski člani;
– tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;
– tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke;
– tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
– kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb.
29. Za ožje družinske člane posamezne osebe se štejejo:
– zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma oseba, s katero ima registrirano istospolno partnersko skupnost;
– otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
– druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
30. Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
31. Pooblaščeni ocenjevalec/ocenjevalka revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
32. Ocenjevanje vrednosti je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
33. Nadzorni organ je Slovenski inštitut za revizijo ali Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
4. člen
(način revidiranja)
(1) Revidiranje mora potekati na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Inštitut, ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: pravila revidiranja). Hierarhijo pravil revidiranja podrobno opredeli Inštitut v soglasju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem.
(2) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila pravne osebe.
5. člen
(opravljanje storitev revidiranja)
(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.
(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano.
(3) Osebe iz drugega odstavka tega člena, ki imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, storitev revidiranja oziroma izvajanja posameznih postopkov revidiranja ne smejo izvajati za naročnika revizijske družbe:
– pri katerem opravljajo ali so v zadnjih dveh letih pred izvajanjem posameznih postopkov revidiranja opravljale storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona
– pri katerem družba, s katero so v delovnem razmerju, opravlja ali je v zadnjih dveh letih pred izvajanjem posameznih postopkov revidiranja, opravljala storitve iz četrte točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.
6. člen
(nadzor nad kakovostjo revidiranja)
Nadzor nad kakovostjo revidiranja opravljata Inštitut in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s svojimi pristojnostmi po tem zakonu.
7. člen
(strokovna področja, povezana z revidiranjem)
Strokovna področja, povezana z revidiranjem so:
1. računovodstvo,
2. poslovne finance,
3. notranje revidiranje,
4. revidiranje informacijskih sistemov,
5. davčno proučevanje in svetovanje,
6. ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.
2. INŠTITUT
2.1. Položaj in naloge Inštituta
8. člen
(Inštitut)
(1) Inštitut je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovitelji Inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut Inštituta tako določa.
(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.
9. člen
(naloge in pristojnosti Inštituta)
(1) Inštitut opravlja naloge in pristojnosti na področju revidiranja in drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
(2) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti:
1. sprejema in objavlja naslednja strokovna pravila:
– računovodske standarde,
– pravila revidiranja,
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov,
– pravila ocenjevanja vrednosti;
2. določa hierarhijo pravil iz 1. točke tega odstavka;
3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:
– pooblaščenega revizorja,
– pooblaščenega ocenjevalca;
4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 3. točke tega odstavka;
5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev;
6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:
– storitev revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja,
– nalog pooblaščenega ocenjevalca;
7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:
– preizkušeni notranji revizor,
– preizkušeni računovodja,
– preizkušeni poslovni finančnik,
– preizkušeni revizor informacijskih sistemov,
– preizkušeni davčnik;
8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz 7. točke tega odstavka;
9. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
10. vodi registre:
– revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav,
– pooblaščenih revizorjev,
– pooblaščenih ocenjevalcev,
– oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut;
11. opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom Inštituta, med drugim lahko določa tudi smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in storitev ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.
10. člen
(statut Inštituta, tarifa in letno poročilo)
(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge Inštituta ureja statut Inštituta. Statut Inštituta prične veljati, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.
(2) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo Inštituta.
(3) Nadomestilo za opravljanje storitev Inštituta določa tarifa, h kateri da soglasje Vlada Republike Slovenije.
11. člen
(objava standardov in splošnih aktov)
Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:
1. standarde in pravila, ki jih sprejema,
2. statut in tarifo,
3. druge podzakonske predpise.
2.2. Organi Inštituta
12. člen
(organi Inštituta)
Organi Inštituta so:
1. svet Inštituta,
2. direktor/direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Inštituta,
3. revizijski svet,
4. strokovni svet.
13. člen
(svet Inštituta)
(1) Inštitut upravlja svet Inštituta.
(2) Svet Inštituta:
– sprejema statut in druge splošne akte Inštituta,
– sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,
– določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo Inštituta,
– predlaga tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut,
– opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom.
(3) Svet Inštituta ima devet članov, od katerih imenujejo:
– enega člana/članico (v nadaljnjem besedilu: član) ustanovitelj,
– pet članov osebe, ki so vpisane v register pri Inštitutu,
– enega člana minister, pristojen za finance,
– enega člana minister, pristojen za gospodarstvo,
– enega člana delavci Inštituta.
(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
14. člen
(direktor)
(1) Direktor Inštituta vodi poslovanje Inštituta in ga zastopa.
(2) Za direktorja Inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
– da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,
– da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
– da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.
(3) Direktorja Inštituta imenuje svet Inštituta.
(4) Direktor Inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.
15. člen
(revizijski svet)
(1) Revizijski svet:
1. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:
– dejavnosti revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja;
2. daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev;
3. sprejema pravila revidiranja in določa hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
5. pripravi strateški in letni načrt nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji.
(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravlja revizijski svet tudi druge strokovne naloge, povezane z razvojem revizijske stroke.
(3) Revizijski svet ima sedem članov. Direktor Inštituta je po funkciji član revizijskega sveta, štirje člani revizijskega sveta morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ostala dva člana – predstavnika zainteresiranih javnosti pa morata imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.
(4) Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.
(5) Člana – predstavnika/predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) zainteresiranih javnosti, od katerih je eden predstavnik gospodarskih družb, imenuje minister, pristojen za finance.
(6) Člani revizijskega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
16. člen
(strokovni svet)
(1) Strokovni svet:
– odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
– daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev;
– sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
– določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog; pooblaščenega ocenjevalca;
– pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena strokovni svet
1. sprejema:
– računovodske standarde,
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov;
2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, razen tistih, za katere je na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona pristojen revizijski svet.
(3) Strokovni svet ima devet članov, od katerih jih osem imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut, enega člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
(4) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
2.3. Izvajalci nadzora
17. člen
(izvajalci nadzora)
(1) Izvajalci nadzora so osebe, ki izvajajo nadzor, in osebe, ki vodijo postopke nadzora.
(2) Oseba, ki izvaja pri Inštitutu nadzor nad revizijskimi družbami in opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– je pooblaščeni revizor,
– ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
– ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(3) Oseba, ki izvaja nadzor pri Inštitutu nad opravljanjem nalog pooblaščenega ocenjevalca, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da ima strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti,
– da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
– da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(4) Oseba, ki vodi postopke izvajanja nadzora in v povezavi s temi postopki izvaja nadzor nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in pooblaščenimi ocenjevalci, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– zaključila je najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na pravnem ali ekonomskem področju,
– izpolnjuje pogoje za vodenje postopka po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek,
– ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
– ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(5) Izvajalci nadzora morajo biti pri izvajanju nadzora nepristranski in neodvisni od subjekta nadzora in med njimi ne sme biti navzkrižja interesov. Pri izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja drugi odstavek 45. člena tega zakona.
3. AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM
18. člen
(položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem)
(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljnjem besedilu: Agencija).
(2) Agencija je pravna oseba. Sedež Agencije je v Ljubljani.
(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija samostojna in neodvisna.
19. člen
(organi Agencije)
(1) Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).
(2) Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(3) Člani strokovnega sveta in direktor agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.
20. člen
(pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta)
Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki ima ustrezna znanja povezana z revidiranjem in:
– je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ekonomske ali pravne smeri po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na ekonomskem ali pravnem področju,
– je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revizije, financ ali prava,
– ni zaposlena pri Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
– vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,
– ni pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenskih evidenc.
21. člen
(nezdružljivost opravljanja funkcije direktorja in člana strokovnega sveta)
(1) Funkcija direktorja Agencije in člana strokovnega sveta ni združljiva:
1. s funkcijo člana v organih vodenja in nadzora banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje ter v vseh ostalih gospodarskih družbah, ki so zavezane k obvezni reviziji,
2. s funkcijo v organih političnih strank, v državnih organih, organih lokalnih skupnosti,
3. z opravljanjem pridobitne dejavnosti, razen pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela, če je ta dejavnost bila nezdružljiva z opravljanjem neodvisnega javnega nadzora nad revidiranjem.
(2) Z dnem imenovanja direktorju Agencije in članom strokovnega sveta prenehajo funkcije iz druge točke prvega odstavka tega člena.
(3) Najpozneje v treh mesecih od dneva imenovanja morajo direktor in člani strokovnega sveta prenehati z opravljanjem dejavnosti iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne storijo, jim preneha funkcija.
22. člen
(predčasna razrešitev člana in direktorja)
Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši v naslednjih primerih:
1. če predloži izjavo, da odstopa;
2. če je obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali drugo kaznivo dejanje z odvzemom prostosti;
3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
4. če pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne ravna v skladu zakonom.
23. člen
(pristojnosti direktorja)
(1) Direktor vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju njenih pristojnosti in odgovornosti.
(2) Direktor zastopa Agencijo tudi pri sodelovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic in pri sodelovanju na ravni Evropske unije v nadzornem delovanju ter pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav po načelu vzajemnosti.
24. člen
(javni natečaj za imenovanje direktorja)
(1) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije kandidata za direktorja Agencije, ki ga izbere na podlagi javnega natečaja.
(2) Javni natečaj iz prvega odstavka mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnega direktorja Agencije.
25. člen
(strokovni svet Agencije)
(1) Strokovni svet sestavlja devet članov oziroma članic.
(2) Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.
(3) Druge člane oziroma članice predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za finance:
– Agencija za trg vrednostnih papirjev,
– Banka Slovenije,
– Agencija za zavarovalni nadzor,
– Inštitut,
– Ljubljanska borza,
– Ministrstvo za gospodarstvo,
– Ministrstvo za finance,
– Univerza v Ljubljani ali v Mariboru.
(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:
– odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;
– sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
– sprejema poslovnik Agencije;
– sprejema strateški in letni načrt dela Agencije;
– sprejema letno poročilo Agencije;
– daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
– obravnava splošna vprašanja kakovosti revidiranja;
– proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
– obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.
26. člen
(mednarodno sodelovanje)
Agencija je odgovorna za sodelovanje s sorodnimi organi držav članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s tretjimi državami po načelu vzajemnosti.
27. člen
(splošni akti Agencije)
Agencija ima poslovnik, ki določi podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje Agencije.
28. člen
(varovanje zaupnosti Agencije)
(1) Za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v Agenciji se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določila 38. člena tega zakona za člane dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, kadar gre za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic v preiskavah, povezanih z izvedbo revizij računovodskih izkazov.
29. člen
(javnost poročil Agencije)
(1) Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.
(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavlja poročilo o ukrepih.
30. člen
(sredstva za izvajanje nalog Agencije)
Sredstva za izvajanje nalog Agencije se zagotovijo v državnem proračunu in s prihodki po tarifi.
31. člen
(pristojnosti Agencije v javnem nadzoru nad revidiranjem)
(1) Agencija ima v uresničevanju javnega nadzora nad revidiranjem pristojnost in odgovornost za nadzor nad:
1. sprejemanjem pravil revidiranja (standardov revidiranja, etičnih poklicnih standardov; standardov obvladovanja kakovosti revidiranja) in določanjem hierarhije pravil revidiranja, ki niso predpisi;
2. izobraževanjem za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
3. izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja ter registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav;
4. stalnim izobraževanjem pooblaščenih revizorjev;
5. zagotavljanjem kakovosti revizijskega dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb;
(2) Agencija odloča v postopkih nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.
(3) Agencija v sodelovanju z Inštitutom na podlagi dobre prakse lahko oblikuje priporočila za zagotovitev kakovosti izvajanja revizij posameznih vrst gospodarskih družb.
(4) Agencija opravlja tudi druge naloge po zakonu.
32. člen
(način uresničevanja javnega nadzora nad revidiranjem)
(1) Agencija uresničuje naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka 31. člena tako, da daje soglasje k pravilom revidiranja in k programu izobraževanja ter k hierarhiji pravil revidiranja, ki niso predpisi in ki jih sprejema Inštitut.
(2) Agencija uresničuje naloge iz 3. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da
1. daje soglasje k pravilom za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ki ji sprejema Inštitut;
2. preverja pravilnost izdaje dovoljenj in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav.
(3) Agencija uresničuje naloge iz 4. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da daje soglasje na program stalnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev, ki ga sprejme Inštitut, in preverja izvajanje programa stalnega izobraževanja, ki ga izvaja Inštitut.
(4) Agencija uresničuje naloge iz 5. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da nadzira Inštitut v načrtovanju in izvajanju nadzora kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
(5) Agencija nadzira načrtovanje nadzora kakovosti revidiranja iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da:
1. v skladu s tem zakonom določi merila za sestavljanje strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb;
2. daje soglasje k strateškemu in letnemu načrtu, ki ga skladno z merili določi Inštitut po 5. točki prvega odstavka 15. člena tega zakona in
3. daje posamične zahtevke Inštitutu za izredne preveritve kakovosti revidiranja.
(6) Agencija lahko tudi sama opravlja nadzor nad kakovostjo revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Pri opravljanju nadzora ima enake pristojnosti kot Inštitut.
(7) Osebe, ki izvajajo nadzor za Agencijo, morajo izpolnjevati pogoje iz 17. člena tega zakona.
(8) Inštitut mora Agenciji na njeno zahtevo omogočiti dostop do vseh dokumentov oziroma ji izročiti vse dokumente in ji dati ustrezna pojasnila, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti. Agencija lahko kadarkoli imenuje svojega izvajalca nadzora, ki sodeluje pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja Inštitut.
(9) Po opravljenem nadzoru Inštitut vso dokumentacijo, pridobljeno v okviru nadzora, skupaj z zapisnikom, pripombami na zapisnik in strokovnim mnenjem revizijskega sveta Inštituta pošlje Agenciji.
33. člen
(uresničevanje javnega nadzora nad ocenjevanjem vrednosti)
(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji.
(2) Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.
34. člen
(pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi držav članic)
(1) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetij. Revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in Inštitut so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga določi Agencija glede na okoliščine.
(2) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, obvesti o ovirah pristojni organ, ki je podatke zahteval.
(3) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
1. če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
2. če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam;
3. če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.
(4) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.
(5) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.
(6) Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
(7) Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je kršitev prijavil. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo po izvedbi preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:
1. bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;
2. so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
3. če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.
(8) V primeru iz 2. in 3. točke tretjega odstavka in sedmega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe.
35. člen
(pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav)
(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti posreduje revizijsko dokumentacijo, ki jo imajo pooblaščeni revizorji in revizijske družbe, če:
1. je ta revizijska dokumentacija povezana z revizijo družb, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
2. pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
3. ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;
4. je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Dogovor iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji;
2. dolžnosti varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3. zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
4. zahteve pristojnih organov tretje države po revizijski dokumentaciji, v primerih, če:
– bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
– so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki.
(3) Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih držav obvesti Evropsko komisijo.
36. člen
(dolžnost zagotavljanja podatkov Agenciji)
Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo Agenciji na njeno zahtevo predložiti vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih nalog in ji omogočiti vpogled v ustrezno dokumentacijo.
4. REVIDIRANJE
4.1. Potek revidiranja
37. člen
(dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje)
(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, mora revizijski družbi posredovati vso zahtevano dokumentacijo in ji omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi mora pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije mora pravna oseba dati revizijski družbi na razpolago ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3) Kadar je za preizkus in oceno posameznih postavk v računovodskih izkazih potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga pooblaščeni revizor, mora pravna oseba na zahtevo revizijske družbe pridobiti strokovno mnenje oziroma cenitev pooblaščenega ocenjevalca ustrezne stroke, imenovanega po 87. členu tega zakona.
(4) Če pravna oseba revizijski družbi ne omogoči izvajanja revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, mora pooblaščeni revizor to napisati v revizijskem poročilu.
(5) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba mora pisno obvestiti Inštitut in Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.
38. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Revizijska družba mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.
(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji oziroma člani revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi delavci revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanju storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz drugega odstavka tega člena tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
– če nadzorni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad banko, zavarovalnico, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo, v skladu z zakonom, ki ureja ta nadzor, od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila, o čemer mora revizijska družba obvestiti revidirano pravno osebo;
– če je revizijska družba na podlagi zakona iz prve alineje tega odstavka o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;
– če pravna oseba izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
– če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
– če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;
– v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo.
39. člen
(opravljanje revidiranja)
(1) Revizijska družba mora revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja.
(2) Revizijska družba mora pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti, da je:
– pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa;
– skupno število delovnih ur pomočnikov pooblaščenega revizorja z več kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju najmanj 60 odstotkov delovnega časa;
– skupno število delovnih ur ostalega osebja v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa.
(3) Revizijska družba mora:
– revizijsko komisijo pravne osebe ali organ, ki opravlja funkcijo revizijske komisije, obveščati o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjega kontroliranja v povezavi s postopkom računovodskega poročanja,
– vsako leto revizijski komisiji pisno potrditi svojo neodvisnost in neodvisnost pooblaščenih revizorjev, ki sodelujejo pri reviziji, od revidiranega subjekta,
– vsako leto razkriti revizijski komisiji vse dodatne storitve, ki jih je opravila za revidirani subjekt, in
– razpravljati z revizijsko komisijo o nevarnostih za svojo neodvisnost in neodvisnost pooblaščenih revizorjev, ki sodelujejo pri reviziji, in varovalih za ublažitev teh nevarnosti, ki jih je dolžna dokumentirati v revizijskih delovnih papirjih.
(4) Revizijska družba mora revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, pripravljati in voditi v slovenskem jeziku.
(5) Revizijska družba mora hraniti revizijsko dokumentacijo iz četrtega odstavka tega člena šest let po opravljenem revidiranju. Način hranjenja revizijske dokumentacije določi Inštitut.
(6) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe. V primeru prenehanja samostojnega revizorja pa hrani revizijsko dokumentacijo Inštitut.
40. člen
(revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih)
(1) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih sestavi in podpiše pooblaščeni revizor.
(2) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih mora obsegati:
– pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi in pojasnila, ki so bili predmet revidiranja, in o okviru računovodskega poročanja, na podlagi katerega so bili pripravljeni računovodski izkazi (računovodski standardi ali računovodska načela),
– pojasnilo o odgovornosti poslovodstva za računovodske izkaze in o revizorjevi odgovornosti,
– pojasnilo o revizijskih standardih, uporabljenih pri revidiranju, in o opravljenih revizijskih postopkih,
– mnenje pooblaščenega revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju.
(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, zavarovalnice oziroma druge finančne organizacije mora vsebovati tudi podatke, določene z zakonom, ki ureja revidiranje teh oseb.
(4) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih se označi z datumom, ko je pooblaščeni revizor pridobil zadostne in ustrezne revizijske dokaze za utemeljitev svojega mnenja o računovodskih izkazih.
(5) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije mora biti sestavljeno v slovenskem jeziku.
41. člen
(mnenje pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih)
(1) Mnenje pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih mora obsegati oceno o stopnji resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov in je lahko brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno.
(2) Z mnenjem brez pridržkov se oceni, da računovodskih izkazi resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid.
(3) Z mnenjem s pridržki se izrazi pridržke glede resničnosti in poštenosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih.
(4) Z odklonilnim mnenjem se oceni, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni.
(5) Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom 37. člena tega zakona oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
(6) V primerih iz tretjega do petega odstavka tega člena mora revizor v revizorjevem poročilu o računovodskih izkazih utemeljiti razloge za takšno mnenje oziroma za to, da je zavrnil izdelavo mnenja.
42. člen
(poročanje o drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov)
O opravljenih drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov poroča pooblaščeni revizor v skladu s pravili revidiranja.
43. člen
(obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov)
(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi pooblaščeni revizor skupine kot ključni revizijski partner skupine popolno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih.
(2) Pooblaščeni revizor skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani pooblaščeni revizor skupine, mora biti takšna, da lahko pristojni organ pregleda delo pooblaščenega revizorja skupine.
(3) Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, revidira sestavni del skupine podjetij, je pooblaščeni revizor skupine odgovoren, da Agenciji zagotovi dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to lahko zagotovil, ohrani pooblaščeni revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače. Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.
4.2. Pogoji revidiranja
44. člen
(neodvisnost revidiranja)
(1) Revizijska družba mora revidiranje v pravni osebi opravljati neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
(2) Lastniki in delničarji revizijske družbe ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.
45. člen
(prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi)
(1) Revizijska družba ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi:
1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
2. če ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
3. če so osebe, ki so povezane s pravno osebo:
– ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
– skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,
4. če revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v zadnjih dveh letih pred sklenitvijo pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov opravljala pri pravni osebi
– kakršnekoli računovodske oziroma knjigovodske storitve;
– storitve ocenjevanja vrednosti za namene računovodskega poročanja, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov;
– storitve davčnega svetovanja, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov;
– storitve zastopanja v davčnih in sodnih postopkih v davčnih zadevah;
– storitve notranjega revidiranja;
– storitve vzpostavljanja oziroma uvajanja informacijskega sistema, ki sega na področje računovodenja oziroma oblikovanja informacij, ki so vsebovane v računovodskih izkazih pravne osebe;
– storitve poslovno-finančnega svetovanja, ki vplivajo na postavke računovodskih izkazov, in storitve poslovno-finančnega svetovanja, ki vključujejo oglaševanje, trgovanje ali jamstvo za lastniške deleže in dolžniške vrednostne papirje pravne osebe;
– pravne storitve;
– kakršnekoli druge storitve, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov.
5. če je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja.
(2) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v posamezni pravni osebi:
– če je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti, za kateri je opravil revizijo računovodskih izkazov drug ključni revizijski partner;
– če ima naložbe v tej pravni osebi,
– če je povezan s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
– če zanjo opravlja ali je opravljal v zadnjih dveh letih pred opravljanjem nalog revidiranja storitve iz četrte točke prvega odstavka tega člena.
46. člen
(prevzem vodstvenega položaja)
Pooblaščenemu revizorju ali ključnemu revizijskemu partnerju, ki izvaja revizijo računovodskih izkazov, ni dovoljeno prevzeti položaja člana ali svetovalca poslovodnega organa oziroma vodje računovodskega in/ali finančnega področja v revidirani pravni osebi pred potekom najmanj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot pooblaščeni revizor ali ključni revizijski partner.
47. člen
(pogodba o revidiranju)
(1) Medsebojne pravice in obveznosti revizijske družbe in pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje, uredita stranki s pogodbo o revidiranju.
(2) Pogodba o revidiranju mora biti sklenjena v pisni obliki za vsak revizijski posel posebej.
(3) Pogodba o revidiranju mora poleg obveznih sestavin po zakonu, ki ureja obligacije, vsebovati tudi:
– predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,
– podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,
– vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki izhajajo iz opravljenega posla,
– ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,
– določilo, da revizijska družba po koncu revidiranja naredi obračun dejansko porabljenih ur po članih delovne skupine in izstavi končni račun.
(4) Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev.
5. POOBLAŠČENI REVIZOR
48. člen
(dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja)
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
– da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred oddajo vloge za izdajo dovoljenja,
– da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom, ki ureja pridobitev potrdil o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenih revizorjev,
– da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja,
– da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence,
– da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.
(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja dve leti od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša vsakič za dve leti, če opravi program dodatnega strokovnega izobraževanja po pravilniku.
(3) Če imetnik dovoljenja ne opravi programa dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka tega člena oziroma ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenja preneha veljati. Ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in imeti opravljen program dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka tega člena.
(4) Dve leti od triletnih delovnih izkušenj iz druge alineje prvega odstavka tega člena lahko oseba pridobi samo pri izvajanju posameznih postopkov revidiranja v času sklenjenega delovnega razmerja z revizijsko družbo.
49. člen
(strokovna znanja)
(1) Preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona obsega najmanj preizkus s področij:
– splošne računovodske teorije in načel;
– pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
– slovenskih računovodskih standardov:
– mednarodnih računovodskih standardov;
– finančne analize;
– stroškovnega in poslovodnega računovodstva;
– obvladovanja tveganja in notranjega kontroliranja;
– revidiranja;
– pravnih zahtev in strokovnih standardov v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;
– mednarodnih revizijskih standardov;
– poklicne etike in neodvisnosti;
– prava družb in upravljanja podjetij;
– stečajnega prava in postopkov zaradi insolventnosti;
– davčnega prava;
– civilnega in gospodarskega prava;
– delovnega in socialnega prava;
– informacijske tehnologije in računalniških sistemov;
– poslovnih financ;
– matematike in statistike.
(2) Način preizkusa znanj iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določi s pravilnikom iz tretje alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona.
50. člen
(podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic)
Preizkus usposobljenosti, ki je podlaga za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic, poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava in slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebina preizkusa sta podrobneje določena v predpisu, ki ureja nostrifikacijo in ga sprejme Inštitut.
51. člen
(podelitev dovoljenj revizorjem iz tretjih držav)
Inštitut lahko pod pogojem vzajemnosti podeli dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja revizorju iz tretje države, če ta Inštitutu predloži dokaze, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, in opravil preizkus strokovnih znanj iz prvega odstavka 50 člena tega zakona.
52. člen
(poročanje)
(1) Pooblaščeni revizor mora revizijski družbi poročati o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.
(2) Pooblaščeni revizor mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, oziroma o okoliščinah iz tretje alineje drugega odstavka 45. člena tega zakona.
53. člen
(nadzor)
(1) Agencija lahko pooblaščenemu revizorju izreče naslednje ukrepe:
– odreditev odprave kršitve,
– opomin,
– pogojni odvzem dovoljenja,
– odvzem dovoljenja.
(2) V postopku nadzora nad pooblaščenim revizorjem se smiselno uporabljajo določbe 73., 74., 76., 81. in 82. člena tega zakona.
54. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja:
– če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
– če ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji iz 48. člena tega zakona,
– če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(2) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če pooblaščeni revizor pri izvajanju nalog revizije:
– krši prepoved iz drugega odstavka 45. člena in iz 46. člena tega zakona,
– krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče,
– krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
– ponavljajoče krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat izrečen opomin.
55. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni revizor v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni revizor v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
56. člen
(opomin)
Agencija izreče pooblaščenemu revizorju opomin, če pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
6. REVIZIJSKA DRUŽBA IN SAMOSTOJNI REVIZOR
6.1. Statusne določbe
57. člen
(uporaba določb)
Za revizijsko družbo oziroma samostojnega revizorja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o gospodarskih družbah oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku, če ni v tem zakonu drugače določeno.
58. člen
(dejavnost revizijske družbe)
(1) Revizijska družba lahko opravlja samo storitve revidiranja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko revizijska družba opravlja tudi storitve na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem, z upoštevanjem omejitev iz 44. in prvega odstavka 45. člena tega zakona.
59. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Revizijska družba je lahko organizirana samo kot gospodarska družba ali samostojni revizor kot samostojni podjetnik posameznik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na poslovodstvo revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za poslovodje revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe, oziroma za samostojnega revizorja.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delničarje revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbenike revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na statut revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbeno pogodbo revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(5) Kadar se samostojni revizor po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ne vpiše v sodni register, se določbe tega zakona o vpisu v sodni register smiselno uporabljajo za vpis v ustrezen drug register samostojnih podjetnikov.
60. člen
(delnice revizijske družbe)
Če je revizijska družba organizirana kot delniška družba, mora izdati imenske delnice.
61. člen
(delničarji revizijske družbe)
(1) Imetniki delnic, na podlagi katerih so skupno udeleženi v kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe z najmanj 75%, morajo biti pooblaščeni revizorji, revizijske družbe, revizijska podjetja in revizijski subjekti tretjih držav.
(2) Če Agencija osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, oseba iz delnic, katerih imetnik je, nima nobenih pravic.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena odtuji delnice tretji osebi, ki ni oseba iz prvega odstavka tega člena, tako da zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena v kapitalu oziroma pri upravljanju niso več udeležene z najmanj 75%, imetnik iz delnic, s pridobitvijo katerih je kršena določba prvega odstavka tega člena, nima nobenih pravic.
(4) V primeru iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da imetnik delnic nima nobenih pravic.
(5) Pred izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena mora dati Agencija imetniku delnic rok, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni, da se izjasni o razlogih.
(6) Revizijski subjekt tretje države je po prvem odstavku tega člena lahko imetnik delnic samo, če so po pravu države sedeža revizijskega subjekta tretje države slovenske revizijske družbe lahko imetniki delnic revizijskega subjekta v državi sedeža revizijskega subjekta tretje države.
62. člen
(obveznosti delničarja)
(1) Delničar revizijske družbe mora revizijski družbi pisno poročati:
1. o naložbah, na podlagi katerih je posredno ali neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,
2. če je delničar pravna oseba:
– o spremembah imetnikov kvalificiranih deležev v tej pravni osebi,
– o imenovanju in razrešitvi poslovodstva in članov nadzornega sveta.
(2) Imetnik kvalificiranega deleža v revizijski družbi mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o povezanosti s pravno osebo, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, zaradi katere bi revizijska družba kršila prepoved iz 45. člena tega zakona.
(3) Če delničar krši obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora revizijska družba nemudoma obvestiti Inštitut.
63. člen
(prepoved izvrševanja pravic iz delnic)
(1) Agencija izda odločbo, s katero delničarju prepove izvrševanje pravic iz delnic:
– če delničar ponavljajoče krši obveznost iz prvega oziroma drugega odstavka 62. člena tega zakona oziroma kako drugače ponavljajoče ovira opravljanje nadzora nad revizijsko družbo,
– če je delničar revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba tretje države in nastopijo oziroma obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 72. člena tega zakona,
– če delničar krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena delničar iz delnic, katerih imetnik je, nima nobenih pravic.
64. člen
(statut revizijske družbe)
(1) Poleg določb, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, mora statut revizijske družbe urejati tudi vsebino poročil oziroma obvestil iz prvega in drugega odstavka 62. člena tega zakona ter način in roke za poročanje oziroma obveščanje.
(2) Statut revizijske družbe mora tudi določati, da ima revizijska družba pravico izključiti:
– delničarja, ki mu Agencija izda odločbo iz četrtega odstavka 61. člena oziroma prvega odstavka 63. člena tega zakona, in ki v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od pravnomočnosti te odločbe, delnic ne odsvoji,
– pravnega naslednika delničarja, ki s pridobitvijo delnic krši prvi odstavek 61. člena tega zakona.
65. člen
(poslovodstvo revizijske družbe)
(1) Poslovodstvo revizijske družbe ima lahko enega ali več članov.
(2) Za člana poslovodstva revizijske družbe ne more biti imenovana oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.
(3) Najmanj en član poslovodstva revizijske družbe mora imeti visoko raven aktivnega znanja slovenščine in imeti v Republiki Sloveniji stalno bivališče.
(4) Večina članov poslovodstva in predsedniki uprav revizijskih družb morajo biti pooblaščeni revizorji. Če ima poslovodstvo samo dva člana, mora biti pooblaščeni revizor najmanj eden od obeh.
(5) Pooblaščeni revizorji, ki so člani poslovodstva, morajo biti zaposleni v revizijski družbi za polni delovni čas in zastopajo revizijsko družbo brez omejitev.
(6) V revizijski družbi mora biti za poln delovni čas zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor.
(7) Osebe, ki niso člani poslovodstva in so pooblaščeni za zastopanje revizijske družbe, morajo biti pooblaščeni revizorji.
(8) Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo revizijsko družbo, ne smejo biti v pogodbenem razmerju s pravno osebo, naročnikom revizijske družbe ali s pravno osebo, družbo, ki za naročnika revizijske družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.
(9) Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo revizijsko družbo in njihovi ožji družinski člani ne smejo imeti naložb v pravni osebi, naročniku revizijske družbe ali pravni osebi, družbi, ki za naročnika revizijske družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.
66. člen
(posebna določba za samostojnega revizorja)
Samostojni revizor ne more opravljati revidiranja:
– delniških družb, ki so velike družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
– delniških družb, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu,
– bank, zavarovalnic, borzno posredniških družb, družb za upravljanje oziroma drugih pravnih oseb, ki opravljajo finančne storitve, in za katere zakon, ki ureja opravljanje teh storitev, določa dodaten obseg revidiranja,
– konsolidiranih računovodskih izkazov.
67. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Revizijska družba mora zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzroči pravni osebi, pri kateri je opravila revidiranje, oziroma tretji osebi, s kršitvijo pogodbe o revidiranju oziroma pravil revidiranja.
(2) Zavarovalna vsota zavarovanja odgovornosti iz prvega odstavka tega člena za posamezen zavarovalni primer mora biti za posamezno poslovno leto najmanj enaka tistemu od naslednjih rezultatov, ki je višji:
– od najvišje cene za storitve revidiranja na podlagi posamezne pogodbe o revidiranju, pomnoženi s 15,
– od seštevka cen za storitve revidiranja na podlagi vseh pogodb o revidiranju, pomnoženemu z 2,5.
(3) Posamezen zavarovalni primer iz drugega odstavka tega člena je škoda, nastala v zvezi s posameznim revizijskim poročilom.
6.2. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja
68. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja)
Gospodarska družba mora po vpisu ustanovitve v sodni register oziroma po vpisu ustrezne spremembe dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Inštituta, da izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev revidiranja. Na podlagi izdanega dovoljenja vpiše Inštitut revizijsko družbo v register revizijskih družb.
69. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja)
Zahtevi za izdajo dovoljenja priloži gospodarska družba:
1. statut revizijske družbe,
2. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe,
3. za delničarje – pravne osebe:
– izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
– če je delničar delniška družba tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; za delničarje, ki so tuje pravne osebe je treba listine predložiti v overjenem prevodu,
4. za delničarje – revizijska podjetja držav članic oziroma revizijske subjekte tretjih držav: mnenje pristojnega nadzornega organa države članice oziroma tretje države, ki obsega:
– vsebino predpisov države članice oziroma tretje države, ki urejajo pogoje za opravljanje storitev revidiranja in nadzor nad opravljanjem teh storitev,
– izjavo pristojnega nadzornega organa, da je revizijsko podjetje v državi članici oziroma revizijski subjekt tretje države upravičeno oziroma upravičen opravljati storitve revidiranja in morebitne omejitve revizijskega podjetja oziroma revizijskega subjekta tretje države pri opravljanju teh storitev,
– izjavo pristojnega nadzornega organa, da bo Inštitut obveščal o vseh ukrepih nadzora, izrečenih revizijskemu podjetju države članice oziroma revizijskemu subjektu tretje države,
5. seznam oseb, ki so povezane z delničarji z opisom načina povezav,
6. dokazila o zaposlitvi uprave revizijske družbe;
7. izpisek iz sodnega registra, iz katerega morajo biti razvidne osebe, pooblaščene za zastopanje družbe, dejavnosti družbe, velikost in sestava osnovnega kapitala ter lastniki;
8. dokazila o zavarovanju odgovornosti in plačilu zavarovalne premije;
9. pravilnik o varovanju revizijske dokumentacije;
10. pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti;
11. če gre za revizijsko družbo, v kateri bo zaposlen en sam pooblaščeni revizor, pogodbo o sodelovanju z drugo revizijsko družbo iz 70. člena tega zakona;
12. dokazila o zaposlitvi za vse pooblaščene revizorje;
13. dokazilo o lastništvu poslovnih prostorov oziroma veljavno overjeno najemno pogodbo;
14. odločbo davčnega organa o dodelitvi davčne številke;
15. dokazila o zavarovanju poslovnih prostorov in opreme proti požaru, poplavi, vlomu in kraji ter dokazilo o plačilu zavarovalne premije;
16. izjavo o naložbah, na podlagi katerih je družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi;
17. drugo dokumentacijo, ki jo določi Inštitut in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja;
18. dokazilo, da je plačala denarno nadomestilo, ki ga določa tarifa.
70. člen
(pogodba o sodelovanju)
(1) V primeru, da je v revizijski družbi zaposlen en sam pooblaščeni revizor, mora revizijska družba skleniti pogodbo o sodelovanju, v kateri se z drugo revizijsko družbo dogovori, da bo v primeru, ko revizijska družba zaradi nezmožnosti pooblaščenega revizorja za delo ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti iz pogodb o revidiranju, to storila druga revizijska družba.
(2) Z možnostjo dokončanja posla po sklenjeni pogodbi iz prejšnjega odstavka mora revizijska družba seznaniti naročnika revizije v pogodbi o revidiranju.
71. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja samostojnega revizorja)
Za dokumentacijo, ki se priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev samostojnega revizorja, se smiselno uporabljata 69. in 70. člen tega zakona.
72. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja)
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, če gospodarska družba izpolnjuje pogoje, določene v 60. do 65., 67. in 70. členu tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Inštitut zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe oseba, ki je bila posredno ali neposredno obvladujoča oseba revizijske družbe, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje revizijskih storitev.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Inštitut zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba tretje države oziroma če so te osebe skupaj imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe, in je ob upoštevanju predpisov države oziroma držav teh oseb oziroma ob upoštevanju prakse države oziroma držav teh oseb pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) Pred odločitvijo o zavrnitvi dovoljenja mora dati Inštitut bodoči revizijski družbi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
6.3. Nadzor nad revizijskimi družbami
6.3.1. Splošne določbe
73. člen
(nadzor nad revizijskimi družbami)
Nadzorni organ opravlja nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb z namenom preverjanja, če revizijska družba pri opravljanju revidiranja ravna v skladu s pravili revidiranja.
74. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb se zagotavlja:
– s preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja;
– s sprotnim preverjanjem, ali pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih podjetij in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
– z opravljanjem pregledov poslovanja revizijskih družb;
– z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Nadzor po prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena poteka v prostorih nadzornega organa s sistematičnim pregledovanjem dokumentacije, ki so jo po tem zakonu nadzornemu organu dolžne dostavljati revizijske družbe.
(3) Nadzor po četrti alineji prvega odstavka tega člena poteka v prostorih revizijske družbe v skladu z določbami tega zakona, ki se nanašajo na postopek nadzora. Nadzor nad revizijskimi družbami po četrti alineji prvega odstavka tega člena se opravlja tako, da:
– je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katere koli države članice, nadzirana najmanj vsaka tri leta;
– so ostale revizijske družbe nadzirane najmanj vsakih šest let.
(4) Nadzor nad revizijsko družbo iz prejšnjega odstavka vključuje:
– pregled sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe,
– preverjanje neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije,
– preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja,
– ocene kakovosti in količine porabljenih dejavnikov (sestava revizijske skupine in delovne ure),
– pregled zaračunanih revizijskih storitev,
– neposreden nadzor nad pooblaščenimi revizorji.
(5) Pregled sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe iz prve alineje četrtega odstavka tega člena vključuje ugotavljanje, ali ima revizijska družba vzpostavljene ustrezne usmeritve in postopke za:
– prevzemanje odgovornosti, povezane s kakovostjo opravljenega dela;
– spoštovanje etičnih zahtev;
– sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki ter za posebne revizijske posle;
– oblikovanje revizijskih skupin;
– izvajanje poslov v skladu s pravili revidiranja;
– zagotavljanje, da so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, da delujejo uspešno in da so v praksi upoštevani.
(6) Neposredni nadzor nad pooblaščenimi revizorji se opravi tako, da se pri opravljanju nadzora s pregledom celotne revizijske dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v obdobju od zadnjega opravljenega nadzora, preveri kakovost njihovega dela.
(7) Izvajalec nadzora sestavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda.
6.3.2. Letno nadomestilo za opravljanje nadzora nad zagotavljanjem kakovosti
75. člen
(nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije)
(1) Za opravljanje nadzora iz prvega odstavka 74. člena tega zakona plačujejo revizijske družbe Inštitutu nadomestilo za nadzor, ki ga določa tarifa.
(2) Tarifa mora določiti nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse revizijske družbe za posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja nadzorne funkcije. Morebitni presežki ali primanjkljaji nadomestil se poračunajo v naslednjem poslovnem letu, po potrebi tudi s spremembo tarife.
(3) Če revizijska družba ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, Inštitut revizijski družbi z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
76. člen
(stroški nadzora)
(1) Kadar je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, mora Agenciji plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči Agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora postopek sodnega varstva ni dopusten.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
6.3.3. Poročanje
77. člen
(redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije)
(1) Revizijska družba mora v roku 10 dni poročati Inštitutu o spremembi vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.
(2) Revizijska družba mora enkrat letno do konca meseca maja tekočega leta sporočiti Inštitutu in Agenciji podatke o:
– imetnikih delnic revizijske družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev;
– naložbah, na podlagi katerih je revizijska družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo;
– spremembah statuta oziroma družbene pogodbe in vseh drugih aktov revizijske družbe;
– spremembah pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo oziroma o podpisu nove pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo;
– načinu izračuna zavarovalne vsote za zavarovanje revizorjeve odgovornosti po 67. členu tega zakona in načinu zavarovanja revizorjeve odgovornosti;
– zaposlenih;
– vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov, ki jih je revizijska družba sklenila z naročniki za revidiranje računovodskih izkazov preteklega obračunskega obdobja, in vseh pogodbah, ki jih je revizijska družba v preteklem obračunskem obdobju sklenila za opravljanje drugih poslov dajanja zagotovil in poslov opravljanja dogovorjenih postopkov;
– število načrtovanih in porabljenih ur za vsakega člana revizijske skupine za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov;
– številu revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen pooblaščeni revizor.
(3) Pri poročanju upošteva revizijska družba vse spremembe od 16. maja preteklega do 15. maja tekočega leta oziroma stanja na dan 15. maja tekočega leta.
(4) Revizijska družba je dolžna Agenciji in Inštitutu poročati o številu revizorjevih poročil, ki jih je podpisal posamezni pooblaščeni revizor, zaposlen v ali v pogodbenem razmerju z revizijsko družbo, v povezavi z opravljenimi revizijami posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, in o sestavinah v podpisanih pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov iz tretjega odstavka 47. člena na način, v obsegu in rokih, ki jih s posebnim predpisom določi Agencija.
(5) Revizijska družba mora pisno obvestiti Inštitut in Agencijo o razrešitvi ali odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.
(6) Revizijska družba mora na zahtevo Inštituta ali Agencije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Inštituta ali Agencije.
(7) Inštitut v soglasju z Agencijo določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena.
78. člen
(obveščanje o spremembah)
Pooblaščeni revizorji morajo v roku 10 dni sporočiti Inštitutu spremembe vseh podatkov, ki se vpisujejo v register.
79. člen
(pregledno poročilo)
(1) Revizijske družbe, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katerekoli države članice, in revizijske družbe v mreži, morajo v treh mesecih po koncu vsakega poslovnega leta na svojih spletnih straneh objaviti v slovenskem jeziku letno pregledno poročilo, ki vsebuje vsaj:
– opis pravne strukture in lastništva revizijske družbe;
– kjer revizijska družba pripada mreži, opis mreže ter njene pravne in strukturne ureditve;
– opis upravne strukture revizijske družbe;
– opis sistema notranjega obvladovanja kakovosti revizijske družbe in izjavo upravnega ali poslovodnega organa o učinkovitosti njegovega delovanja;
– navedbo, kdaj je bil opravljen zadnji nadzor iz četrte alineje prvega odstavka 74. člena tega zakona;
– seznam subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katerekoli države članice, za katere je družba v zadnjem poslovnem letu izvedla obvezno revizijo;
– izjavo o postopkih zagotavljanja neodvisnosti družbe, ki potrjuje tudi, da je bil opravljen notranji pregled spoštovanja zahtev za neodvisnost;
– izjavo o politiki revizijske družbe v zvezi s programom dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka 48. člena tega zakona;
– finančne podatke, ki kažejo na pomembnost revizijske družbe, kot so skupni promet, razdeljen na plačila od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter plačila za druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne storitve v zvezi z davki in druge storitve, ki niso povezane z revizijo;
– podatke o osnovi za prejemke pooblaščenih revizorjev revizijske družbe.
(2) Letno pregledno poročilo podpiše oseba, ki zastopa revizijsko družbo.
6.3.4. Ukrepi nadzora
80. člen
(ukrepi nadzora)
Agencija lahko revizijski družbi izreče naslednje ukrepe:
– odreditev odprave kršitev;
– odreditev dodatnih ukrepov;
– odvzem dovoljenja.
81. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad revizijsko družbo ugotovi, da:
– revizijska družba krši prepoved iz prvega odstavka 45. člena tega zakona za opravljanje revidiranja v pravnih osebah, s katerimi je za posamezno poslovno leto sklenila pogodbo o revidiranju;
– revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
– revizijska družba krši določbo 60. člena tega zakona;
– revizijska družba krši obveznosti poročanja in obveščanja;
– revizijska družba ne objavi na spletnih straneh v treh mesecih po koncu vsakega poslovnega leta poročila iz 79. člena tega zakona;
– revizijska družba ne izpolnjuje več kateregakoli pogoja za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja;
– revizijska družba krši druga pravila o revidiranju.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi Agencija rok za odpravo kršitev.
82. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Revizijska družba mora v roku iz drugega odstavka 81. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Agencija lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija revizijski družbi z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.
(4) Agencija mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v 90 dneh po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
83. člen
(dodatni ukrepi)
(1) Če Agencija pri izvajanju nadzora ugotovi, da revizijska družba huje krši pravila o revidiranju, lahko z odredbo o odpravi kršitev kot dodatni ukrep poslovodstvu revizijske družbe naloži, da sprejme in opravi ukrepe za:
– izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad revidiranjem,
– izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad pretokom zaupnih podatkov,
– spremembo notranje organizacije revizijske družbe,
– druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o revidiranju.
(2) Šteje se, da revizijska družba huje krši pravila o revidiranju:
– če revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati,
– če pogodba o revidiranju ni v skladu s 47. členom tega zakona,
– če je bil nad delničarjem revizijske družbe – imetnikom kvalificiranega deleža začet postopek za izrek prepovedi izvrševanja pravic iz delnic zaradi razloga iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena tega zakona,
– če je bil nad pooblaščenim revizorjem, ki pri revizijski družbi opravlja naloge revidiranja, začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
(3) Agencija naloži pristojnemu organu revizijske družbe, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave:
– če revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
– če uprava revizijske družbe ne opravi dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, ki jih je odredil,
– če revizijska družba v zadnjih dveh letih več kot štirikrat krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Inštituta ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.
84. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti)
Agencija odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja v naslednjih primerih:
– če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
– če je revizijski družbi odredila dodatni ukrep iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona in pristojni organ revizijske družbe v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso odpravili kršitev oziroma opravili dodatnih ukrepov, ki so bili razlog za dodatni ukrep iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
85. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če revizijska družba v času, ki ga določi Agencija in ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če revizijska družba v določenem roku ne odpravi kršitev oziroma opravi dodatnih ukrepov, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Agencija v mejah preizkusne dobe.
86. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če revizijska družba v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 85. člena tega zakona.
7. POOBLAŠČENI OCENJEVALEC
87. člen
(pooblaščeni ocenjevalec)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme.
(3) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.
88. člen
(način ocenjevanja vrednosti)
(1) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu mora potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki vključujejo Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Inštitut, ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja, in predpise, izdane na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu pravila ocenjevanja vrednosti).
(2) Ocenjevanje vrednosti se opravlja na podlagi naročila pravne ali fizične osebe.
89. člen
(dostop do podatkov)
Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena imajo pravico do vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes.
90. člen
(dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca)
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
– da ima najmanj petletne delovne izkušnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti premoženja iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona,
– da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona,
– da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca,
– da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence,
– da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.
(2) Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja določba drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
91. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju ocenjevanja vrednosti premoženja.
(2) Določbe tretjega odstavka ter tretje do šeste alineje četrtega odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pooblaščenega ocenjevalca.
92. člen
(preverjanje kvalitete ocenjevalcev vrednosti)
Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci se opravlja z namenom preverjanja, če pooblaščeni ocenjevalci pri opravljanju ocenjevanja vrednosti ravnajo v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti.
93. člen
(način opravljanja nadzora)
Nadzorni organ opravlja nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci:
– s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so po določbah tega zakona dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
– z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev;
– z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
94. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije)
(1) Za opravljanje nadzorne funkcije ocenjevanja vrednosti plačujejo pooblaščeni ocenjevalci Inštitutu nadomestilo za nadzor, ki ga določa tarifa.
(2) Tarifa mora določiti nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačati vsi pooblaščeni ocenjevalci za posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja nadzorne funkcije. Morebitni presežki ali primanjkljaji nadomestil se poračunajo v naslednjem poslovnem letu, po potrebi tudi s spremembo tarife.
(3) Če pooblaščeni ocenjevalec ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, mu Inštitut z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
95. člen
(stroški nadzora)
Za stroške nadzora se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona.
96. člen
(redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec mora poročati Inštitutu o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
– spremembah podatkov, ki se vpisujejo v register;
– pogodbah o ocenjevanju vrednosti, ki jih je sklenil za posamezno poslovno leto.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec mora na zahtevo Inštituta ali Agencije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Inštituta.
(3) Inštitut v soglasju z Agencijo določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena.
97. člen
(ukrepi nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem)
Agencija lahko pooblaščenim ocenjevalcem po tem zakonu izreče naslednje ukrepe:
1. odreditev odprave kršitev;
2. opomin;
3. odvzem dovoljenja.
98. člen
(odredba o odpravi kršitev)
Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem ugotovi, da pooblaščeni ocenjevalec krši določbo 96. člena.
99. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca:
– če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
– če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence.
(2) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če pooblaščeni ocenjevalec pri izvajanju ocenjevanja vrednosti premoženja:
– krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča,
– krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
– ponavljajoče krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat izrečen opomin.
100. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni ocenjevalec v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
101. člen
(opomin)
Agencija izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
8. POSTOPEK ODLOČANJA V POSAMIČNIH ZADEVAH
8.1. Skupne določbe
8.1.1. Uporaba določb o postopku
102. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Nadzorni organ odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, če ni v drugih poglavjih tega zakona ali drugem zakonu drugače določeno.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja nadzornega organa uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v postopku odločanja nadzornega organa ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Nadzorni organ mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po tem zakonu oziroma odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(5) Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za Inštitut, člane njegovih organov, zaposlene pri Inštitutu in Agenciji oziroma druge osebe, ki so jim pri njihovem delu v Inštitutu dostopni zaupni podatki.
8.1.2. Postopek do izdaje odločbe in odločanje
103. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 105. člena tega zakona lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
104. člen
(možnost izjave)
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora Agencija stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, kolikor zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
– določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
– rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osem dni;
– pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
(4) Agencija pri odločanju upošteva dokaze, ki jih je izjavi priložila stranka.
105. člen
(odločanje)
(1) Nadzorni organ odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadzorni organ razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.
8.1.3. Odločbe
106. člen
(vrste odločb nadzornega organa)
(1) Nadzorni organ izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam nadzornega organa ni pritožbe.
107. člen
(odločba)
(1) Z odločbo nadzorni organ odloča o izdaji oziroma odvzemu dovoljenja in o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da o njih odloča s sklepom oziroma odredbo.
(2) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
108. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča nadzorni organ o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
8.2. Postopek sodnega varstva
8.2.1. Skupne določbe
109. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Sodno varstvo proti odločbam nadzornega organa se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom drugače določeno.
110. člen
(pravica do sodnega varstva)
(1) Proti odločbam nadzornega organa je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
– proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
– proti odločbi, s katero Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja oziroma za izrek opomina oziroma prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
(3) Odločba iz prve alineje drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Agencije.
(4) Odločba iz druge alineje drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina oziroma prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
111. člen
(pristojnost in sestava sodišča)
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
112. člen
(tožba in odgovor na tožbo)
(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku trideset dni od vročitve odločbe, s katero je bil postopek končan.
(2) Rok za odgovor na tožbo je trideset dni.
113. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
114. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo nadzornega organa v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.
115. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
116. člen
(pravna sredstva)
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
8.3. Postopek nadzora
8.3.1. Splošne določbe
117. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja nadzorni organ na podlagi določb tega zakona, kolikor zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) Določbe podrazdelka o odvzemu dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za postopek izreka opomina in postopek izreka prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
(3) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku nadzora skupne določbe poglavja o postopku odločanja nadzornega organa.
118. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero nadzorni organ opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad revizijsko družbo so tudi člani uprave revizijske družbe.
119. člen
(vročanje)
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma podjetnik posameznik, vroči tako, da se spis izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se nahaja v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave pravne osebe se opravljajo z vročanjem pravni osebi. Šteje se, da je z vročitvijo pravni osebi opravljena tudi vročitev članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
120. člen
(nadomestna osebna vročitev)
(1) Če se vročitev spisa, ki ga je potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 120. členu tega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten, ga izroči vročevalec Inštitutu. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pisno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok petnajst dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika, oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.
(2) Če naslovnik spisa ne dvigne v roku petnajst dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.
121. člen
(posredna vročitev)
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 120. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
8.3.2. Opravljanje nadzora
122. člen
(opravljanje nadzora)
Nadzorni organ opravlja nadzor:
– s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in nalog po tem zakonu;
– s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov nadzora in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati nadzornemu organu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
– z opravljanjem pregledov kakovosti revidiranja ali ocenjevanja vrednosti,
– z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
123. člen
(pooblastila izvajalcem nadzora)
(1) Pregled kakovosti revidiranja opravi izvajalec nadzora, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Inštituta ali direktor Agencije.
(2) Za izvajanje posameznih nalog pregledovanja kakovosti revidiranja lahko direktor Inštituta ali direktor Agencije pooblasti pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
124. člen
(pregled poslovanja)
(1) Subjekt nadzora mora izvajalcu nadzora na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in naloge v zvezi s katerimi nadzorni organ opravlja nadzor.
(2) Subjekt nadzora mora nadzornemu organu omogočiti pregled vseh evidenc, spisov in druge dokumentacije v skladu z namenom nadzora.
(3) Subjekt nadzora mora na zahtevo nadzornemu organu izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc, spisov oziroma druge dokumentacije.
(4) Pregled poslovanja opravlja organ nadzora ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno lahko opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med nedelovnimi dnevi.
(5) Nadzorni organ mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem le v tolikšni meri ovira normalno poslovanje subjekta nadzora, kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.
125. člen
(poročila in informacije)
(1) Pri opravljanju nadzora lahko nadzorni organ od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(2) Nadzorni organ lahko pozove subjekt nadzora, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
126. člen
(zahteva za pregled)
(1) Zahteva za pregled mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko pooblaščena oseba zahtevo za pregled vroči šele ob začetku opravljanja pregleda, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled mora obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz drugega odstavka 125. člena tega zakona mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled oziroma nadzornemu organu ne bo omogočil opravljanja pregleda na način, določen v 125. členu tega zakona.
(6) Nadzorni organ lahko med opravljanjem pregleda dopolni zahtevo za pregled. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
127. člen
(pogoji za opravljanje pregleda)
(1) Subjekt nadzora mora izvajalcem nadzora zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času v katerem izvajalci nadzora opravljajo pregled, v prostorih iz prvega odstavka tega člena, prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo izvajalcev nadzora podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo ter evidencami, ki so predmet pregleda.
128. člen
(pogoji za pregled računalniško vodene dokumentacije in evidenc)
(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi revizijsko dokumentacijo, poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo izvajalca nadzora zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled dokumentacije in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Nadzornemu organu mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
– računalniško rešitev;
– postopke v okviru računalniške rešitve;
– kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
– kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
129. člen
(zapisnik o nadzoru)
(1) Izvajalec nadzora o opravljenem nadzoru iz četrte alineje 123. člena sestavi zapisnik, ki ga skupaj z dokumentacijo pridobljeno v okviru nadzora in pripombami na zapisnik posreduje nadzornemu organu.
(2) V primeru, da pregled kakovosti opravlja Inštitut, revizijski svet na podlagi v nadzoru ugotovljenih dejstev pripravi strokovno mnenje, ki ga posreduje Agenciji, in priporočila, ki jih posreduje Agenciji in subjektu nadzora.
8.3.3. Odprava kršitev
130. člen
(odredba)
Kadar Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona oziroma pravil revidiranja ali ocenjevanja vrednosti, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
131. člen
(vsebina odredbe)
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
– določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
– rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;
– način odprave kršitve, kadar Agencija subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
– listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Agencija subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
132. člen
(ugovor proti odredbi)
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v roku osem dni od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Agencija z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
133. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
– če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
– če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
– če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve;
– če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo;
– če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi;
– če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero nadzorni organ ni pristojen opravljati nadzora;
– če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
134. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor mora obsegati:
– navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
– izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
– razloge za ugovor;
– druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
135. člen
(meje preizkusa odredbe)
Agencija preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom, in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
136. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča Agencija z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Agencija ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.
(3) Agencija ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Agencija ugotovi, da je podan razlog iz prve, druge, tretje ali šeste alineje 134. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če Agencija ugotovi, da je podan razlog iz četrte, pete ali sedme alineje 134. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Agencija pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
137. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Subjekt nadzora mora v roku, določenem z odredbo, odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so kršitve odpravljene, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
8.3.4. Odvzem dovoljenja
138. člen
(začetek postopka za odvzem dovoljenja)
(1) Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Agencija z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
– določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
– navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
– obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
139. člen
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
140. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Agencija mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 90 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za takšno izjavo.
(2) Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
141. člen
(ustavitev postopka)
Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
– če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 141. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
– če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 141. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da niso podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
142. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja)
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
– odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
– firmo in sedež oziroma ime in priimek ter datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
– določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
143. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega podrazdelka o postopku odvzema dovoljenja.
8.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij
144. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, o katerih odloča Inštitut, če ta zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja ali soglasja ne določa drugače.
(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij skupne določbe poglavja o postopku odločanja nadzornega organa.
145. člen
(taksa za odločanje)
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo.
146. člen
(stranka v postopku)
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo nadzornega organa prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
147. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne nadzorni organ postopek samo, kadar tako določa zakon.
148. člen
(vsebina zahteve)
(1) Zahteva mora obsegati:
– firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
– določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
– druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
149. člen
(procesne predpostavke za odločanje in rok za odločitev)
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Inštitut preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2. ali zahteva obsega podatke, predpisane po tem zakonu,
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine, predpisane po tem zakonu,
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Inštituta,
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če Inštitut ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če Inštitut ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot 15 dni.
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, Inštitut z odločbo zavrže zahtevo.
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev, mora Inštitut izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v vseh ostalih primerih pa v 30 dneh od prejema vloge.
(7) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev mora Inštitut odločiti v roku šestih mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih zahtevah pa v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.
(8) Če je Inštitut izdal sklep iz tretjega odstavka tega člena, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
8.5. Izvršitev odločb
150. člen
(odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti)
Pravnomočne odločbe nadzornega organa, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog nadzornega organa.
151. člen
(odredba o odpravi kršitev)
Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.
152. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina)
(1) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev oziroma nalog pooblaščenega revizorja oziroma pooblaščenega ocenjevalca subjekt nadzora ne sme več opravljati storitev oziroma nalog, za katere mu je bilo dovoljenje odvzeto.
(2) Pravnomočnost odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina se vpiše v register.
(3) Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina Inštitut javno objavi povzetek odločbe na svojih spletnih straneh.
9. REGISTRI
153. člen
(vrste registrov)
(1) Zaradi zagotovitve javnosti in preglednosti ter zaščite interesov uporabnikov Inštitut upravlja naslednje registre:
– register revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav,
– register pooblaščenih revizorjev,
– register pooblaščenih ocenjevalcev,
– register oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut.
(2) V register revizijskih družb in samostojnih revizorjev se vpisujejo podatki o revizijskih družbah in samostojnih revizorjih, ki so pridobili dovoljenje Inštituta za opravljanje storitev revidiranja.
(3) V register pooblaščenih revizorjev se vpisujejo podatki o pooblaščenih revizorjih, ki so pridobili dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
(4) V register pooblaščenih ocenjevalcev se vpisujejo podatki o pooblaščenih ocenjevalcih, ki so pridobili dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
(5) Način vodenja registrov iz prvega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov iz registrov določi Inštitut.
154. člen
(javnost registrov)
(1) Registri so v elektronski obliki objavljeni na spletnih straneh Inštituta.
(2) Inštitut mora vsaki osebi na njeno zahtevo izročiti izpis podatkov o posamezni osebi, vpisani v registru.
155. člen
(jezik)
(1) Registri se vodijo v slovenskem jeziku.
(2) Podatki se lahko dodatno vpišejo v javni register v kateremkoli drugem uradnem jeziku Skupnosti. Registrirani subjekt, ki zahteva vpis v drugem jeziku, je pred vpisom v drugem jeziku dolžan na svoje stroške zagotoviti overitev prevoda podatkov.
156. člen
(register pooblaščenih revizorjev)
(1) Register pooblaščenih revizorjev vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek, naslov in registracijsko številko,
– ime, naslov, spletni naslov in registracijsko številko revizijske družbe oziroma organizacije, v kateri je pooblaščeni revizor zaposlen ali s katero je povezan kot partner ali kako drugače,
– vse ostale registracije pooblaščenega revizorja pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizorja v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje ter registracijsko številko, če obstaja,
– datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog revidiranja,
– izrečene ukrepe nadzora.
(2) Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s 161. členom, so v registru jasno prikazani kot taki in ne kot pooblaščeni revizorji.
157. člen
(registracija revizijskih družb)
(1) Register revizijskih družb vsebuje naslednje podatke:
– ime, sedež, matično številko in registracijsko številko,
– pravno obliko,
– podatke za kontakt z revizijsko družbo, glavno kontaktno osebo in spletni naslov,
– naslov vsakega urada v državi članici,
– ime in registracijsko številko vseh pooblaščenih revizorjev, ki so zaposleni v revizijski družbi ali pa so z revizijsko družbo povezani kot partnerji ali kako drugače,
– imena, priimke in službene naslove vseh lastnikov ali delničarjev,
– imena in službene naslove vseh članov upravnega ali poslovodnega telesa,
– navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov vseh včlanjenih ali pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni,
– vse ostale registracije revizijske družbe pri pristojnih organih drugih držav članic ter kot revizijskega subjekta v tretjih državah, vključno z imenom organa za registriranje in registracijsko številko,
– izrečene ukrepe nadzora.
(2) Revizijski subjekti tretjih držav, registrirani v skladu s členom 161, so v registru jasno prikazani kot taki in ne kot revizijska podjetja.
158. člen
(register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so pridobile strokovne nazive Inštituta)
V register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so dobile strokovne nazive Inštituta, se vpisujejo podatki:
1. ime in priimek, naslov in registracijska številka,
2. ime, naslov, spletni naslov in registracijska številka organizacije, v kateri je oseba zaposlena ali s katero je kako drugače povezana,
3. vse ostale registracije oseb pri pristojnih organih drugih držav članic in tretjih držav, vključno z imenom organa za registriranje ter registracijsko številko, če obstaja,
4. datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog ali podelitve strokovnega naziva,
5. izrečene ukrepe nadzora.
159. člen
(posodabljanje podatkov o registraciji)
Vsi registrirani subjekti so dolžni v roku 15 dni obvestiti Inštitut o spremembi vseh podatkov, ki se vpisujejo v javni register. Inštitut je dolžan posodobiti register takoj po prejemu obvestila.
160. člen
(odgovornost za registrirane podatke)
Za podatke, vpisane v registre, iz 155. do 159. člena, odgovarja subjekt, ki predloži zahtevo za svoj vpis v ustrezen register.
161. člen
(registracija in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav)
(1) Inštitut registrira v skladu s členoma 156. in 157. vse revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, ki pripravijo revizorjevo poročilo o letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih družbe, ki je registrirana zunaj Skupnosti in katere prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti za trgovanje na slovenskem organiziranem trgu, razen kadar je družba izdajatelj izključno dolžniških vrednostnih papirjev, sprejetih za trgovanje na slovenskem organiziranem trgu, katerih nominalna vrednost na enoto je najmanj 50.000 EUR ali v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, nominiranih v drugi valuti, je na dan izdaje enakovredna 50.000 EUR.
(2) Za vodenje registra revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav se smiselno uporabljajo določbe 159. in 160. člena zakona.
(3) Inštitut vključi registrirane revizorje in revizijske subjekte tretjih držav v svoj sistem nadzora, v svoj sistem zagotavljanja kakovosti ter v svoj sistem izrekanja ukrepov nadzora.
(4) Inštitut lahko registrira revizijske subjekte iz tretjih držav le, če:
– izpolnjujejo pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena oziroma iz 60. do 65. člena in 69. člena;
– večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena;
– revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena;
– se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz prvega odstavka tega člena izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in zahtevami, enakovrednimi zahtevam tega zakona;
– na svoji spletni strani objavijo letno pregledno poročilo, ki vključuje podatke iz 79. člena, ali izpolnijo enakovredne zahteve po razkritjih.
10. KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(težje kršitve revizijske družbe)
(1) Z globo od 4.200 do 21.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:
– če pri revizijski družbi opravljajo naloge revidiranja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom (drugi odstavek 5. člena),
– če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (prvi odstavek 38. člena),
– če sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju z 40. členom oziroma 41. členom tega zakona,
– če pri opravljanju revidiranju ne upošteva pravil revidiranja (39. člen),
– če opravi revidiranje računovodskih izkazov v pravni osebi iz 46. člena tega zakona,
– če pogodba o revidiranju ni sklenjena v pisni obliki in nima sestavin (tretji odstavek 47. člena),
– če opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (58. člen),
– če ne poravnava nadomestila za opravljanje nadzorne funkcije (75. člen),
– če ne poravnava drugih nadomestil v skladu s tarifo.
(2) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje samostojni revizor:
– če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena,
– če opravi revidiranje računovodskih izkazov v pravni osebi iz 66. člena tega zakona.
163. člen
(lažje kršitve revizijske družbe)
(1) Z globo od 2.100 do 12.600 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:
– če ne obvesti Inštituta o okoliščinah iz tretjega odstavka 62. člena tega zakona,
– če ne poroča Inštitutu v skladu s 77., 78. in 159. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.100 do 2.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 1.100 do 3.200 eurov se za prekršek kaznuje samostojni revizor, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
164. člen
(kršitve pooblaščenega revizorja)
(1) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki je sestavil in podpisal poročilo o revidiranju:
– če sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju s 40. oziroma 41. členom tega zakona,
– če pri sestavi poročila o opravljenih drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov ne upošteva pravil revidiranja (42. člen),
– če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi revizijske postopke na pomembnem področju revidiranja,
– če pripravi pomanjkljivo oziroma zavajajoče mnenje o računovodskih izkazih, ki so bili predmet revidiranja (54. člen),
– če krši druge standarde revidiranja in je zaradi te kršitve mnenje o računovodskih izkazih oziroma obrazložitev tega mnenja napačna (54. člen),
– če krši druga pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov napačno ali zavajajoče (42. člen).
(2) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (38. člen).
(3) Z globo od 1.100 do 3.200 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, če ne poroča revizijski družbi v skladu z 52. členom in Inštitutu v skladu s 159. členom tega zakona.
165. člen
(kršitve pooblaščenega ocenjevalca)
(1) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni ocenjevalec:
– če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi ocenjevalske postopke na pomembnem področju ocenjevanja vrednosti (99. člen),
– če krši druga pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča (99. člen),
– če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (91. člen).
(2) Z globo od 1.100 do 3.200 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni ocenjevalec, če ne poroča Inštitutu v skladu s 96. in 159. členom tega zakona.
166. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 4.200 do 21.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Inštituta (5. člen),
– če ne obvesti pisno Inštituta in Agencije o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in če ustrezno ne pojasni razlogov za razrešitev ali odstop (77. člen).
(2) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba:
– ki kot dejavnost samostojno opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta (5. člen),
– iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
167. člen
(prekrškovni organ in postopek o prekrških)
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je Agencija.
(2) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
168. člen
(Inštitut)
(1) Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), nadaljuje z delom kot Inštitut po tem zakonu.
(2) Inštitut uskladi svoj statut, podzakonske predpise in druge splošne akte s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
(3) Člani organov Inštituta nadaljujejo z opravljanjem funkcij do izteka mandata.
169. člen
(uskladitev revizijskih družb)
(1) Revizijske družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register družb pri Inštitutu v skladu s 132. členom Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01 – v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju), nadaljujejo s poslovanjem kot revizijske družbe po tem zakonu.
(2) Revizijske družbe iz prvega odstavka tega člena morajo svojo organizacijo in poslovanje uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
(3) Revizijske družbe morajo Inštitutu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Revizijske družbe morajo priložiti poročilu listine iz 69. člena, samostojni revizorji pa listine iz 71. člena tega zakona.
(4) Če iz poročila iz tretjega odstavka tega člena in poročilu priloženih dokazov izhaja, da se revizijska družba ni uskladila z določbami tega zakona, ji Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.
170. člen
(pooblaščeni revizorji)
Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni revizorji na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.
171. člen
(pooblaščeni ocenjevalci)
Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni ocenjevalci na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.
172. člen
(revizorji)
(1) Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona potrdilo o strokovnih znanjih za opravljanje nalog revizorja po Zakonu o revidiranju oziroma so pridobili potrdilo o pridobitvi strokovnega naziva revizor po Zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), pridobijo na dan uveljavitve zakona strokovni naziv revizor.
(2) Inštitut vodi register revizorjev v okviru registra oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut.
(3) Osebe, ki so vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja na podlagi Zakona o revidiranju, lahko zaključijo izobraževanje in pridobijo strokovni naziv revizor v štirih letih od uveljavitve tega zakona po določbah Pravilnika o pridobitvi strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja in pooblaščenega revizorja, sprejetega na podlagi Zakona o revidiranju.
173. člen
(Agencija za javni nadzor)
(1) Ministrstvo za finance objavi razpis za imenovanje direktorja v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ministrstvo za finance v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona pozove inštitucije iz 25. člena tega zakona, da predlagajo v imenovanje člane strokovnega sveta.
(3) V 60 dneh po imenovanju mora Agencija sprejeti poslovnik.
174. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01).
(2) Zadružna zveza iz drugega odstavka 4. člena Zakona o revidiranju lahko opravlja storitve revidiranja zadrug po tem zakonu največ 12 mesecev po njegovi uveljavitvi.
175. člen
(začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe devetega poglavja tega zakona se začnejo uporabljati 29. junija 2009.
(2) Določbe 47. člena tega zakona se začno uporabljati za revidiranje računovodskih izkazov za obdobje, ki se začne 1. januarja 2008.
(3) Sedemletno obdobje iz prve alineje drugega odstavka 45. člena tega zakona začne teči od prvega imenovanja revizijske družbe po uveljavitvi tega zakona.
176. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-02/92-7/83
Ljubljana, dne 17. junija 2008
EPA 2045-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik