Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2007 z dne 18. 9. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2007 z dne 18. 9. 2007

Kazalo

4254. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, stran 11577.

Na podlagi 39. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) S to uredbo se natančneje urejajo upravljavci stvarnega premoženja države, postopki sprejetja in vsebina aktov pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem države, ter postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države. Z uredbo se natančneje urejajo tudi postopki sprejetja in vsebina aktov pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem pokrajin in občin (v nadaljnjem besedilu: samoupravne lokalne skupnosti) ter postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Ta uredba določa tudi pristojnost sklepanja pravnih poslov ravnanja s stvarnim premoženjem države.
(3) S to uredbo se natančneje urejajo vzpostavitev, vodenje in nadzor internega trga ter vzpostavitev in vodenje evidenc nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
II. UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
2. člen
(posebne določbe – določitev upravljavcev konkretnega stvarnega premoženja)
(1) Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave, so upravljavci stvarnega premoženja, ki ga uporabljajo.
(2) Praviloma so upravljavci stavb, v katerih svojo dejavnost opravlja več državnih služb, ki delujejo na lokalni ravni (upravni centri), upravne enote.
(3) Kadar isto nepremičnino v lasti države uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, razen če se uporabniki s sporazumom ne dogovorijo drugače.
3. člen
(določitev upravljavca)
(1) Pri nakupu ali drugačnem načinu pridobitve nepremičnine Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) po predhodnem predlogu pripravljavca vladnega gradiva s sklepom določi upravljavca te nepremičnine.
(2) Če za posamezno nepremičnino ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, izda vlada sklep o določitvi upravljavca te nepremičnine na predlog ministrstva, pristojnega za upravo.
(3) Od trenutka, ko se ugotovi, da nepremičnina nima upravljavca pa do izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka izvršuje nujne pravice in obveznosti upravljavca te nepremičnine ministrstvo, pristojno za upravo.
(4) Kadar dva ali več državnih organov izjavi, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada s sklepom po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za upravo.
(5) Vlada pošlje sklep iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena v sedmih dneh od njegovega sprejema Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) po elektronski poti.
4. člen
(sporazum o uporabi stvarnega premoženja)
(1) Upravljavec stvarnega premoženja praviloma sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem.
(2) Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita zlasti obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.
(3) Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena obveznosti plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov pravosodni organi kot uporabniki nepremičnega premoženja ne morejo s sporazumom prenesti na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
III. AKTI PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
1. Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti
5. člen
(splošno)
(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede le, če je nepremično premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja premičnega premoženja, razen kadar zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(4) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede le, če je posamezno premično premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, razen če zakon ali drug predpis ne določa drugače.
1.1 Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe države
6. člen
(vsebina letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)
(1) Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja je akt vlade, s katerim se izkaže odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.
(2) Letni načrt iz prejšnjega odstavka zajema podatke o:
– okvirni lokaciji;
– okvirni velikosti;
– vrsti nepremičnine (npr. poslovni prostor/ stanovanje/ stanovanjska hiša/ garaža/ drugi objekti/ zemljišče);
– predvidenih sredstvih.
7. člen
(postopek sprejetja letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe)
(1) Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za upravo.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, pripravi skupen predlog letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za prihodnje leto, ki ga predloži vladi v sprejetje. Predlog letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja pripravi ministrstvo, pristojno za upravo, na predlog:
– posameznih ministrstev za njihove potrebe ter potrebe organov v sestavi;
– Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije za vse vladne službe;
– ministrstva, pristojnega za upravo, za potrebe vseh upravnih enot;
– ministrstva, pristojnega za pravosodje, za vse pravosodne organe ter organe v sestavi.
(3) Državni organi iz prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pripravijo predloge letnih načrtov pridobivanja nepremičnega premoženja z obrazložitvijo o skladnosti s srednjeročnimi planskimi dokumenti iz 21. člena te uredbe ter jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za upravo, v rokih za pripravo proračuna določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
(4) Vlada pošlje sprejeti letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja skupaj s predlogom proračuna v seznanitev državnemu zboru.
(5) Vlada v 30 dneh od uveljavitve proračuna letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja uskladi s sprejetim proračunom. Za uskladitev letnega načrta pridobivanja se smiselno uporabljajo določila tega člena.
8. člen
(letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za druge državne organe)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za druge državne organe se v 30 dneh od uveljavitve proračuna uskladi s sprejetim proračunom.
9. člen
(dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se lahko med letom spremeni ali dopolni.
1.2 Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države
10. člen
(vsebina letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države)
(1) V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države so vključena zemljišča in stavbe.
(2) Zemljišča se v letni načrt iz prvega odstavka tega člena vpisujejo s podatki o:
– upravljavcu;
– šifri in imenu katastrske občine;
– parcelni številki;
– velikosti parcele;
– vrsti dejanske rabe zemljišča;
– orientacijski vrednosti;
– statusu nepremičnine (je v uporabi/ni v uporabi);
– solastniškem deležu;
– stavbni pravici ter;
– opombe – morebitni drugi podatki o zemljišču.
(3) Stavbe se v letni načrt iz prvega odstavka tega člena vpisujejo s podatki o:
– upravljavcu;
– občini, naselju, ulici, hišni številki, dodatku k hišni številki;
– šifri in imenu katastrske občine;
– številki stavbe;
– številki dela stavbe;
– vrsti rabe in velikosti;
– solastniškem deležu;
– orientacijski vrednosti;
– statusu nepremičnine (je v uporabi/ ni v uporabi) ter;
– morebitni drugi podatki o stavbi, ki izhajajo iz katastra stavb (gradbena parcela, občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, številka stanovanja in nadstropje).
(4) V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države so nepremičnine razvrščene po:
– upravljavcih ter
– po vrsti nepremičnine.
11. člen
(postopek sprejetja letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države)
(1) Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe ter javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade pripravi ministrstvo, pristojno za upravo, na predlog:
– posameznih ministrstev za njihove potrebe ter potrebe organov v sestavi;
– posameznih resornih ministrstev za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade;
– Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije za potrebe vseh vladnih služb;
– ministrstva, pristojnega za upravo, za potrebe vseh upravnih enot;
– ministrstva, pristojnega za pravosodje, za potrebe vseh pravosodnih organov ter organov v sestavi.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, pripravi predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz prejšnjega odstavka posebej za:
– nepremičnine v posamični orientacijski vrednosti nad 300.000 eurov ter
– nepremičnine v posamični orientacijski vrednosti pod 300.000 eurov.
(3) Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz prve alineje prejšnjega odstavka pošlje ministrstvo, pristojno za upravo, vladi, ki ga skupaj s predlogom proračuna pošlje v sprejetje državnemu zboru.
(4) Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz druge alineje drugega odstavka tega člena pošlje ministrstvo, pristojno za upravo, v sprejetje vladi. Sprejeti letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države vlada pošlje v seznanitev državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna.
(5) Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države se spremeni ali dopolni enkrat letno, praviloma v prvi polovici tekočega leta.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države izjemoma v posebej utemeljenih primerih spremeni ali dopolni.
12. člen
(letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za druge državne organe)
Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za druge državne organe sprejme na njihov predlog državni zbor po postopku, ki velja za sprejetje proračuna.
1.3 Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe države
13. člen
(vsebina in postopek za sprejetje letnega načrta pridobivanja premičnega premoženja)
(1) Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema osnovna sredstva, ločeno po motornih vozilih, informacijski opremi in drugih osnovnih sredstvih.
(2) Letni načrt iz prejšnjega odstavka zajema podatke o:
– vrsti premičnine (prevozna sredstva/ informacijska oprema/ druga osnovna sredstva);
– okvirnem obsegu ter
– predvidenih sredstvih.
(3) Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe organov državne uprave in pravosodnih organov sprejme vlada po enakem postopku, kot velja za sprejetje letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe. Letni načrt nabav oborožitve in vojaške opreme v skladu s posebnimi predpisi pripravi Ministrstvo za obrambo oziroma posebne opreme za delovanje policije Ministrstvo za notranje zadeve.
(4) Vlada v 30 dneh od uveljavitve proračuna letni načrt pridobivanja premičnega premoženja uskladi s sprejetim proračunom.
(5) Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov sprejmejo predstojniki teh organov v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje, določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javne finance. Letni načrt pridobivanja se v 30 dneh od uveljavitve proračuna uskladi s sprejetim proračunom.
1.4 Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države
14. člen
(vsebina in postopek za sprejetje letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem)
(1) Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.
(2) V letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države se vpišejo podatek o orientacijski vrednosti premičnega premoženja ter drugi podatki, ki jih za posamezno vrsto premičnega premoženja določi ministrstvo, pristojno za upravo.
(3) Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države v upravljanju organov državne uprave in pravosodnih organov sprejme vlada po postopku, ki velja za sprejetje letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe.
(4) Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države v upravljanju drugih državnih organov sprejmejo predstojniki teh organov v rokih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javna finance.
(5) Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države se lahko med letom spreminja in dopolnjuje.
1.5 Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
15. člen
(letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem)
(1) Organ, pristojen za izvajanje proračuna, v 30 dneh od uveljavitve proračuna uskladi letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja s sprejetim proračunom.
(2) Določbe te uredbe, ki urejajo vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, se uporabljajo tudi za vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko med letom dopolnjujeta.
16. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem)
(1) Določbe te uredbe, ki urejajo vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem države, se uporabljajo tudi za vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Svet samoupravne lokalne skupnosti določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja.
(3) Organ, pristojen za izvajanje proračuna, v 30 dneh od uveljavitve proračuna, uskladi letni načrt pridobivanja premičnega premoženja iz prejšnjega odstavka s sprejetim proračunom.
(4) Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko med letom dopolnjujeta.
2. Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti
17. člen
(definicija)
Ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko izvede na podlagi sprejetega posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: posamični program), s katerim se določi zlasti ekonomska utemeljenost ravnanja, predmet, obseg in metoda ravnanja s posameznim stvarnim premoženjem ter njegova ocenjena vrednost.
18. člen
(pristojnost za sprejetje)
(1) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem države sprejme predstojnik upravljavca.
(2) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti sprejme organ, pristojen za izvajanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma predstojnik upravljavca.
19. člen
(vrsta stvarnega premoženja)
(1) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem se sprejme za:
– nepremično premoženje;
– motorna vozila in
– druge premičnine v posamični vrednosti nad 40.000 eurov.
(2) Posamični program se lahko nanaša na enega ali več predmetov.
20. člen
(vsebina posamičnega programa)
Posamični program mora vsebovati:
– obrazložitev ekonomske utemeljenosti predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem, pri čemer se ekonomska utemeljenost pridobivanja stvarnega premoženja obrazloži predvsem v smislu zadovoljevanja operativnih delovnih potreb oziroma izboljševanja pogojev za delo in s tem doseganja večje učinkovitosti;
– predmet in obseg stvarnega premoženja;
– pravno podlago ravnanja;
– opredelitev metode ravnanja s stvarnim premoženjem;
– pravni pregled stanja stvarnega premoženja;
– ocenitev vrednosti stvarnega premoženja in določitev izhodiščne oziroma izklicne cene oziroma ocenjeno vrednost javnega naročila;
– predlog sklepa, ki naj ga sprejme vlada, če gre za pravni posel ravnanja s stvarnim premoženjem države, o katerem odloča vlada;
– obrazložitev nadaljnjih dejanj, ki bodo opravljena v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem ali navedbo razlogov, zaradi katerih pripravljalna dejanja, upoštevaje določbe te uredbe niso potrebna ter
– predvideni postopek realizacije pravnega posla (časovni načrt in izvedba pravnega posla).
21. člen
(ekonomska utemeljenost ravnanja)
(1) Ekonomska utemeljenost ravnanja pomeni jasen in realen prikaz pričakovanih pozitivnih ekonomskih posledic predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2) V posamičnem programu mora biti ekonomska utemeljenost predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem natančno opredeljena. Priložena mora biti vsa dokumentacija, na katero se upravljavec sklicuje v obrazložitvi (npr. nacionalni program, program dela upravljavca, razvoj določenega področja …) in ki je potrebna za razumevanje nameravanega ravnanja s stvarnim premoženjem ali bi tako namero lahko še dodatno pojasnila, pri čemer se ekonomska utemeljenost pridobivanja stvarnega premoženja obrazloži predvsem v smislu zadovoljevanja operativnih delovnih potreb oziroma izboljševanja pogojev za delo in s tem doseganje večje učinkovitosti.
22. člen
(predmet in obseg stvarnega premoženja)
(1) V posamičnem programu ravnanja z nepremičnim premoženjem morajo biti nepremičnine opredeljene z vsemi bistvenimi podatki, zlasti s podatki o lastništvu oziroma morebitnem solastniškem deležu, s podatki, ki omogočajo identifikacijo nepremičnine, o vrsti dejanske rabe nepremičnine, statusu nepremičnine, o morebitni obremenjenosti nepremičnine s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami ter njihovem trajanju in drugimi podatki, ki so pomembni za izvedbo posameznega pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2) Premičnine morajo biti opredeljene na način, ki omogoča identifikacijo stvari, še zlasti z natančnim opisom premičnine, podatkom o lastništvu, knjigovodsko vrednostjo, letom nabave, inventarno številko, tehničnimi podatki, serijsko številko in drugimi podatki, ki so potrebni za identifikacijo stvari.
23. člen
(pravna podlaga)
(1) V posamičnem programu je treba navesti pravne podlage za sklenitev pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2) Posamičnemu programu je treba priložiti osnutek pravnega posla.
24. člen
(metoda)
V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem je treba izbrati metodo, s katero se zagotovita javnost in preglednost postopkov ter upoštevajo cilji ravnanja s posameznim stvarnim premoženjem, hkrati pa omogočajo najugodnejši izidi ravnanja s stvarnim premoženjem za državo oziroma samoupravno lokalno skupnost.
25. člen
(pravni pregled)
(1) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema pregled z vidika urejenosti lastništva, posesti in morebitnih obligacijskih in stvarnopravnih pravic na stvarnem premoženju ter obveznosti države do tretjih oziroma tretjih do države. Pravni pregled mora biti še posebej natančen v naslednjih primerih:
– ko zemljiškoknjižno stanje/lastniško stanje/registracijsko stanje ne ustreza dejanskemu in se lastninska pravica izkazuje na drug način;
– ko na stvarnem premoženju obstajajo stvarne ali obligacijske pravice v korist tretjih oseb;
– v drugih primerih, ko je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z lastništvom, stanjem posesti, obremenitvami ali dovoljenji za uporabo stvarnega premoženja in je to nujno potrebno zaradi učinkovitejše izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2) Pravni status stvarnega premoženja, ki ne omogoča pravilne izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, je treba urediti pred predložitvijo predloga posameznega programa v sprejetje predstojniku upravljavca oziroma vladi, kadar odloča o sklenitvi pravnega posla.
(3) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema tudi pregled z vidika urejenosti evidenc stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.
26. člen
(ocenitev vrednosti premoženja)
(1) Upravljavec mora poskrbeti, da se opravi cenitev tudi v primerih, ko se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja stavbna pravica ali druga stvarna pravica ali pa se stvarno premoženje države oziroma samoupravne lokalne skupnosti oddaja v najem in bi višina nadomestila v enem letu izkustveno presegla 2.000 eurov.
(2) Naročnik cenitve je upravljavec stvarnega premoženja.
(3) Ob naročilu cenitve mora biti cenilec seznanjen z namenom cenitve ter drugimi pomembnimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na ocenjeno vrednost.
27. člen
(ocenjena, izhodiščna oziroma izklicna in orientacijska vrednost)
(1) S cenitvijo ugotovljena vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je ocenjena vrednost.
(2) Izhodiščna oziroma izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je vrednost, ki jo upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem in je enaka ali višja od ocenjene vrednosti.
(3) Orientacijska vrednost stvarnega premoženja je vrednost, ki jo določi upravljavec stvarnega premoženja na podlagi cenitve premoženja oziroma izkustveno, na podlagi primerjave prodaj podobnega premoženja na trgu oziroma na podlagi drugih pomembnih podatkov, s katerimi upravljavec določa ceno stvarnega premoženja v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.
28. člen
(standardi ocenjevanja)
Vrednost stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter vrednost ustanovitve stvarne ali obligacijske pravice na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti se ugotovi po vsakokratno veljavnih mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Svet za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
29. člen
(veljavnost cenitve)
Cenitev ne sme biti starejša od šestih mesecev na dan sprejema posamičnega programa.
30. člen
(revizija cenitve)
(1) Upravljavec lahko predlaga revizijo cenitve.
(2) Kadar o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države odloča vlada, lahko predlagata revizijo cenitve tudi:
– ministrstvo, pristojno za upravo, v postopku izdaje soglasja k predlaganemu pravnemu poslu;
– vlada v postopku odločanja o sklenitvi predlaganega pravnega posla.
31. člen
(realizacija)
(1) Če pravni posel s strani nasprotne pogodbene stranke ni pravočasno realiziran oziroma, da niso spoštovana določila sklenjene pogodbe, mora upravljavec stvarnega premoženja takoj oziroma v za to s predpisi določenem oziroma pogodbenem roku začeti uveljavljati pogodbene ali druge obligacijske in stvarnopravne pravice oziroma zahtevke zoper tako pogodbeno stranko.
(2) Za spremljanje pravilne in celovite realizacije pravnega posla imenuje predstojnik upravljavca skrbnika posameznega pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, če skrbnik ni določen že v pogodbi.
32. člen
(sredstva)
(1) Izkupiček razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem je prihodek proračuna države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Vplačilo izkupička iz prvega odstavka tega člena se izvede na podračun Republike Slovenije s sklicem na številko, ki jo določi pristojna služba upravljavca, skladno z navodili oziroma na podračun samoupravne lokalne skupnosti s sklicem na številko, ki jo določi pristojna služba upravljavca stvarnega premoženja samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Kupnina, najemnina, odškodnina in drugi prihodki države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobljeni iz razpolaganja in upravljanja stvarnega premoženja se uporabijo izključno za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja ter pravno urejenost stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti na način, določen s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna.
IV. ODLOČANJE O PRAVNEM POSLU
33. člen
(pristojnost vlade)
(1) Vlada odloča o navedenih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države v upravljanju organov državne uprave:
– o pravnih poslih pridobivanja stvarnega premoženja v posamični vrednosti nad 500.000 eurov;
– o pravnih poslih razpolaganja s stvarnim premoženjem v posamični vrednosti nad 100.000 eurov;
– o neodplačnih prenosih lastninske pravice na stvarnem premoženju;
– v pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki se sklepajo na podlagi petega odstavka 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07);
– o pravnih poslih oddajanja nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo;
– o pravnih poslih ustanovitve stavbne pravice na nepremičnem premoženju;
– o pravnih poslih ustanovitve drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na nepremičnem premoženju v lasti države, če bi višina nadomestila za ustanovitev take pravice v obdobju enega leta presegla 100.000 eurov;
– o pravnih poslih ustanovitve obligacijske pravice na premičnem premoženju v lasti države, če bi višina nadomestila za ustanovitev take pravice v obdobju enega leta presegla 10.000 eurov.
(2) Preden o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države iz prvega odstavka tega člena odloči vlada, mora k sklenitvi takega pravnega posla svoje pozitivno ali negativno mnenje dati ministrstvo, pristojno za upravo. Ministrstvo, pristojno za upravo, da mnenje iz tega člena v roku treh delovnih dni od prejema vladnega gradiva.
(3) O drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države v upravljanju organov države uprave odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti.
(4) Posebno soglasje vlade za sklenitev pravnega posla iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena in predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za upravo, iz drugega odstavka tega člena, ni potrebno pri nabavah oborožitve in vojaške opreme, posebne opreme za delovanje policije oziroma drugega stvarnega premoženja, ki je vključeno v letni načrt v skladu s posebnimi predpisi in ga potrjuje vlada ali če k posameznemu poslu daje soglasje posebno medresorsko delovno telo, ki ga imenuje vlada.
V. RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
1. Pridobivanje
34. člen
(načela)
Stvarno premoženje, katerega lastnik postane država, se lahko pridobiva samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog bodočega upravljavca, brez nepotrebnih zalog.
35. člen
(pogoji)
(1) Pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik postane država, mora temeljiti na letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja, ki je bil pred sprejetjem objavljen na internem trgu nepremičnin, razen če poseben zakon ne določa drugače.
(2) Pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik postane država, mora biti izvedeno skladno s predpisi, ki urejajo standarde prostorov in opreme državnih organov, razen če posebni predpisi ne določajo drugače.
2. Razpolaganje
2.1 Splošno
36. člen
(splošno)
(1) Upravljavec stvarnega premoženja je odgovoren za izvedbo pravilnega in zakonitega postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem.
(2) Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s pripravo posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, krije upravljavec stvarnega premoženja.
37. člen
(kupnina)
(1) Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot osem dni od sklenitve pogodbe oziroma izstavitve računa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kupnina lahko plača v več obrokih, če je tako predvideno že v posamičnem programu razpolaganja. V tem primeru mora pridobitelj stvarnega premoženja neplačani del kupnine zavarovati z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv. Bančna garancija ni potrebna, če gre za sklenitev pravnega posla med državo in samoupravno lokalno skupnostjo.
(3) Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo lahko upravljavec nepremičnine izda po prejemu celotne kupnine.
2.2 Javna dražba
38. člen
(splošno)
Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem na podlagi metode javne dražbe vsebuje posamični program poleg sestavin iz 20. člena te uredbe tudi:
– vsebino objave javne dražbe;
– pogodbo, ki vsebuje bistvene sestavine v skladu z vsebino razpisa in v katero se po opravljeni dražbi vstavi na dražbi dosežena cena.
39. člen
(rok za izvedbo javne dražbe)
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45 dni.
40. člen
(postopek)
(1) Javno dražbo vodi komisija oziroma oseba, ki jo za to pooblasti predstojnik upravljavca.
(2) Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec, člani komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, in z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj;
– druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije osebe, ki vodi javno dražbo ali cenilca.
(3) Izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. Če noben od udeležencev javne dražbe navedene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, oseba, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan in kupca pozove k podpisu pogodbe.
(4) Če izklicna vrednost ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
41. člen
(zapisnik o javni dražbi)
O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– kraju, kjer je javna dražba potekala, datumu in uri;
– imenih članov komisije oziroma osebi, ki vodi javno dražbo;
– predmetu dražbe;
– izklicni vrednosti;
– najnižjem znesku višanja;
– imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;
– ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi, in
– najvišji izklicani ceni in imenu oziroma firmi kupca ter ugotovitvah, da je bil kupec pozvan k sklenitvi pogodbe ali ugotovitev, da izklicna vrednost ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.
42. člen
(sklenitev pogodbe)
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani dražbi oziroma po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, mu lahko ponudnik podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino.
2.3 Javno zbiranje ponudb
43. člen
(splošno)
Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb vsebuje posamični program poleg sestavin iz 20. člena te uredbe tudi:
– vsebino objave javnega zbiranja ponudb;
– pogodbo, ki vsebuje bistvene sestavine v skladu z vsebino razpisa.
44. člen
(vsebina)
Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije in na enotnem spletnem portalu. Objava mora vsebovati:
– ime in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb ter ime in sedež upravljavca, če ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb;
– opis predmeta prodaje;
– vrsto pravnega posla, ki je predmet javnega zbiranja ponudb (npr. prodaja ali zamenjava stvarnega premoženja);
– navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10 odstotkov ponujene cene;
– pogoje, po katerih bodo zainteresirani kupci pridobivali podrobnejše informacije o predmetu prodaje za namen oblikovanja ponudbe za nakup;
– obliko in pogoje, pod katerimi mora kupec predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja;
– morebitne omejitve upravljavca v zvezi s postopkom prodaje;
– način in rok plačila kupnine;
– navedbo, da je plačilo kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla;
– rok za oddajo ponudbe;
– rok vezanosti ponudnikov na dano ponudbo;
– navedbo, da lahko vlada in organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, ali pooblaščena oseba s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije;
– kontaktne osebe prodajalca in
– morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.
45. člen
(postopek)
(1) Pred obravnavo prispelih ponudb komisija oziroma oseba, ki jo pooblasti predstojnik upravljavca, preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.
(2) Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku (nepravočasna ponudba), ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, komisija oziroma oseba, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti ponudnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, komisija oziroma oseba, pooblaščena za izvedbo postopka, pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva za dopolnitev.
(4) Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija oziroma oseba, pooblaščena za izvedbo postopka:
– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
(5) Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno.
(6) Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena vrednost stvarnega premoženja ali v postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj cena, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno.
46. člen
(zapisnik)
(1) Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb;
– imenih članov komisije oziroma osebi, pooblaščeni za vodenje postopka;
– predmetu javnega zbiranja ponudb;
– imenih ponudnikov in ponujenih cenah;
– ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb;
– ugotovitvah o tem ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 44. člena;
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena;
– najvišji ponujeni ceni in imenu oziroma firmi najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena vrednost oziroma ob izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena cena, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
(3) O neuspelem javnem zbiranju ponudb upravljavec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
47. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbori najugodnejšega ponudnika oziroma po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice.
(2) Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko upravljavec podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, upravljavec zadrži njegovo varščino.
2.4 Neposredna pogodba
48. člen
(pogajanja)
(1) V postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem na podlagi metode neposredne pogodbe upravljavec z zainteresirano osebo opravi pogajanja o ceni.
(2) Zapisnik o opravljenih pogajanjih je sestavni del posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem.
3. Upravljanje
3.1 Splošne določbe
49. člen
(skrb za pravno in dejansko urejenost)
(1) Skrb za pravno urejenost nepremičnega premoženja zajema zlasti:
– urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnine;
– urejen vpis nepremičnine v kataster stavb oziroma zemljiški kataster;
– urejen vpis nepremičnine v centralno evidenco nepremičnega premoženja;
– zavarovanje stvarnega premoženja.
(2) Skrb za dejansko urejenost nepremičnega premoženja zajema zlasti manjša popravila in dela na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so pleskanje, popravila vrat, oken, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.
50. člen
(investicijsko vzdrževanje)
(1) Upravljanje zajema tudi skrb za investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja, še zlasti izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del in izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti, zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma se izvedejo njihove izboljšave.
(2) Sredstva potrebna za investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja se zagotovijo v finančnem načrtu upravljavca skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
51. člen
(odgovorna oseba)
Za izvedbo upravljavskih nalog je odgovoren predstojnik upravljavca.
3.2 Prenos pravice upravljanja
52. člen
(predlog za prenos pravice upravljanja)
(1) O prenosu pravice upravljanja z upravljavca na novega upravljavca odloča vlada s soglasjem obeh upravljavcev (starega in novega).
(2) Izjemoma lahko vlada prenese pravico upravljanja na novega upravljavca, tudi če ni dano soglasje iz prvega odstavka tega člena, pri tem pa upošteva zlasti prostorske potrebe upravljavcev, akte, ki jih je v zvezi z reševanjem prostorske problematike sprejela vlada, ter druge namene in cilje, ki so opredeljeni v splošnih aktih vlade.
(3) Vlada odloči o prenosu pravice upravljanja iz prvega in drugega odstavka tega člena po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za upravo.
(4) Sklep o prenosu pravice upravljanja (in določitvi novega upravljavca) pošlje vlada po elektronski poti geodetski upravi.
53. člen
(pogoji)
(1) Za prenos pravice upravljanja na nepremičnini države morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnine;
– urejen vpis nepremičnine v kataster stavb oziroma zemljiški kataster;
– urejen vpis nepremičnine v centralno evidenco nepremičnega premoženja.
(2) Izjemoma lahko na utemeljen predlog in ob soglasju ministrstva, pristojnega za upravo, vlada prenese pravico upravljanja na nepremičnini države, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka tega člena.
3.3 Oddaja stvarnega premoženja v najem
54. člen
(predmet oddaje v najem)
(1) Stvarno premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem.
(2) V najem se lahko odda tudi stvarno premoženje, ki je zajeto v letnem načrtu razpolaganja, pa postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen.
(3) Službena stanovanja se oddajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo stanovanjske zadeve.
55. člen
(metode oddaje v najem)
(1) Stvarno premoženje se praviloma odda v najem na podlagi metode:
– javne dražbe;
– javnega zbiranja ponudb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko stvarno premoženje odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, če je podan eden izmed naslednjih pogojev:
– pri oddaji nepremičnin v najem, če je država manj kot 50 odstotna solastnica nepremičnine;
– pri oddaji stanovanj v najem zaposlenim pri upravljavcih stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti;
– če je predviden letni prihodek od oddaje v najem nepremičnin nižji od 10.000 eurov, prihodek od oddaje v najem premičnin pa nižji od 5000 eurov;
– če oddaja stvarnega premoženja v najem po eni izmed metod iz prvega odstavka tega člena ni uspela, v dveh mesecih po neuspeli metodi;
– če se premoženje odda v najem osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem;
– če se premoženje odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
– če se stvarno premoženje odda v najem za obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
56. člen
(čas trajanja)
(1) Stvarno premoženje iz prvega odstavka 54. člena te uredbe se lahko odda v najem za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za dlje kot pet let.
(2) Najemno razmerje iz prvega odstavka tega člena se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
(3) Stvarno premoženje iz drugega odstavka 54. člena te uredbe se lahko odda v najem za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
57. člen
(objava)
Namera o oddaji v najem stvarnega premoženja se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe.
58. člen
(obvezne sestavine)
(1) V pogodbi o oddaji stvarnega premoženja v najem se določita višina najemnine ter obveznost najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj, če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini, in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
(2) Zavarovalne police, ki jih sklepa najemnik, se morajo vinkulirati v korist države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
3.4 Oddaja stvarnega premoženja v brezplačno uporabo
59. člen
(predmet oddaje v brezplačno uporabo)
(1) Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo.
(2) V brezplačno uporabo se lahko odda tudi nepremično premoženje, ki je zajeto v letnem načrtu razpolaganja, pa postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen.
60. člen
(čas trajanja)
(1) Stvarno premoženje iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za več kot pet let.
(2) Izjemoma se lahko stvarno premoženje odda v brezplačno uporabo za 10 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Stvarno premoženje iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
61. člen
(objava)
Namera o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe.
62. člen
(obvezne sestavine)
(1) V pogodbi o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
(2) Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
3.5 Obremenjevanje s stvarnimi pravicami
63. člen
(služnost)
(1) Služnost na nepremičnini države oziroma samoupravne lokalne skupnosti se ustanovi z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo, razen če se izkaže ali verjetno obstaja interes dveh ali več oseb za pridobitev istih pravic na isti nepremičnini.
(2) Za postopek ustanovitve služnosti se uporabljajo določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(3) V pogodbi o ustanovitvi služnosti je treba služnost določiti v čim manjšem obsegu, racionalno in gospodarno, tako da čim manj obremenjuje nepremičnino v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Namera o ustanovitvi služnosti se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe, razen kadar se služnostna pravica podeljuje investitorju gradnje ali vzdrževanja stanovanjskega ali poslovnega objekta, ki je dal vlogo za sklenitev služnostne pogodbe.
64. člen
(stavbna pravica)
(1) Stavbna pravica na nepremičnini države oziroma samoupravne lokalne skupnosti se ustanovi z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo, razen če se izkaže ali verjetno obstaja interes dveh ali več oseb za pridobitev istih pravic na isti nepremičnini.
(2) Za postopek ustanovitve stavbne pravice se uporabljajo določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(3) Namera o ustanovitvi stavbne pravice se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj petnajst dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe.
3.6 Zavarovanje stvarnega premoženja
65. člen
(obseg zavarovanja)
(1) Stvarno premoženje se mora zavarovati, če zakon tako določa. Zavaruje se na način, kot ga predpisuje zakon ali na način, ki je za stvarno premoženje najprimernejši, praviloma za običajna tveganja.
(2) O zavarovanju stvarnega premoženja odloča predstojnik upravljavca ob upoštevanju analize stroškov in koristi zavarovanja v preteklih petih letih, pri tem pa mora upoštevati načeli učinkovitosti in gospodarnosti razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
VI. INTERNI TRG
66. člen
(definicija)
(1) Interni trg je organiziran trg ponudbe nepremičnin države in povpraševanja po nepremičninah države, ki se oblikuje na podlagi predloga letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države ter letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za državo in poteka celo proračunsko leto.
(2) Interni trg nepremičnin organizira in vodi ministrstvo, pristojno za upravo.
(3) Udeleženci internega trga so ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe in upravne enote ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kadar upravlja z zemljišči, ki so v prostorskih aktih namenjena gradnji objektov, in drugi državni organi.
(4) Interni trg poteka v programskem okolju »Centralne evidence nepremičnin« skladno s tehničnimi pravili, ki jih izda ministrstvo, pristojno za upravo.
67. člen
(delovanje)
(1) Udeleženec internega trga uvrsti nepremično premoženje, ki ga trajno ne potrebuje, na interni trg. Posamezna nepremičnina je na internem trgu od trenutka, ko jo upravljavec nanj uvrsti, do potrditve letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem s strani vlade oziroma državnega zbora, vendar najmanj 30 dni.
(2) Udeleženec internega trga, ki želi pridobiti nepremično premoženje, mora to potrebo po sprejetju letnega programa pridobivanja nepremičnega premoženja objaviti na internem trgu.
(3) Udeleženec internega trga, ki ima potrebo za določeno nepremičnino izkazano v predlogu letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja oziroma v veljavnem letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja, lahko nepremičnino, uvrščeno na interni trg, rezervira.
(4) Izjemoma lahko na posebej obrazložen predlog rezervacijo za določeno nepremičnino, uvrščeno na interni trg, opravi tudi udeleženec internega trga, ki potrebe po enakovrstni nepremičnini nima izkazane v predlogu letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja oziroma v veljavnem letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja, ima pa tako potrebo izkazano v aktu, ki ga je sprejela vlada v zvezi z reševanjem prostorske problematike, pri čemer je lahko namen take rezervacije izključno uporaba nepremičnine za reševanje prostorske problematike in ne prodaja nepremičnine za reševanje prostorske problematike.
68. člen
(določitev novega upravljavca)
(1) Kadar nepremičnina na internem trgu ustreza izkazani potrebi drugega udeleženca internega trga, vlada odloči o prenosu pravice upravljanja skladno s to uredbo o prenosu pravice upravljanja.
(2) Kadar je za isto nepremičnino na internem trgu opravljenih več rezervacij različnih udeležencev internega trga, odloči vlada o prenosu pravice upravljanja na predlog ministrstva, pristojnega za upravo. Pri tem upošteva zlasti ta merila:
– ali je potreba po enakovrstni nepremičnini izkazana v veljavnem letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja oziroma v predlogu letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in v kolikšni meri razpoložljiva nepremičnina ustreza izkazani potrebi;
– ali bi se s prenosom pravice upravljanja bodoči upravljavec lahko odpovedal obstoječemu najemnemu razmerju;
– ali je predlagan prenos pravice upravljanja v skladu z akti, ki jih je v zvezi z reševanjem prostorske problematike sprejela vlada, in
– druge pomembne okoliščine.
(3) V sklepu o prenosu pravice upravljanja lahko vlada odloči tudi o prenosu pravic porabe proračunskih sredstev med udeležencema internega trga. Izjemoma lahko vlada odloči o prenosu pravic porabe proračunskih sredstev tudi s posebnim sklepom.
69. člen
(samoupravne lokalne skupnosti)
(1) Samoupravna lokalna skupnost, ki ima svoje nepremičnine vpisane v »Centralno evidenco nepremičnin«, lahko postane udeleženka internega trga.
(2) Pravni posli v zvezi z nepremičnim premoženjem med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi se sklepajo skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države, pokrajin in občin ter s to uredbo.
VII. EVIDENCA PREMOŽENJA DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
70. člen
(evidenca nepremičnega premoženja države)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, vzpostavi in vodi centralno evidenco nepremičnin v lasti države in oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo in vodijo evidenco nepremičnega premoženja v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, katerih ustanoviteljice so samoupravne lokalne skupnosti.
71. člen
(vsebina)
(1) V evidencah iz prejšnjega člena se zemljišča vpisujejo podatki o:
– lastništvu;
– upravljavcu;
– šifri in imenu katastrske občine;
– parcelni številki;
– vrsti rabe in velikosti parcele;
– okrajnem sodišču, pri katerem je zemljišče vpisano v zemljiško knjigo;
– vrsti dejanske rabe zemljišča;
– knjigovodski vrednosti;
– inventarni številki;
– statusu nepremičnine (je v uporabi/ni v uporabi);
– solastniškem deležu;
– stavbni pravici;
– trajanju stavbne pravice;
– služnosti;
– zaupnosti podatkov ter
– opombe – morebitni drugi podatki o zemljišču.
(2) V evidencah iz prejšnjega člena se za stavbe oziroma dele stavb vodijo podatki o:
– lastništvu;
– upravljavcu;
– občini, naselju, ulici, hišni številki, dodatku k hišni številki;
– šifri in imenu katastrske občine;
– številki stavbe;
– številki dela stavbe;
– vrsti rabe in velikosti;
– solastniškem deležu;
– knjigovodski vrednosti;
– inventarni številki;
– statusu nepremičnine (je v uporabi/ ni v uporabi);
– služnosti;
– zaupnosti ter
– opombe – morebitni drugi podatki o stavbi.
(3) Upravljavci morajo vsako spremembo v svoji evidenci nepremičnin uskladiti z novim stanjem najpozneje v 15 dneh po nastali spremembi.
(4) Ob kršitvi določila prejšnjega odstavka se upravljavcu do uskladitve evidence lahko izrečejo naslednje sankcije:
– prepoved opravljanja pravnega prometa s stvarnim premoženjem;
– prepoved prenosa pravice upravljanja;
– obvestilo vladi;
– morebitne druge sankcije.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(enotni spletni portal)
Do vzpostavitve enotnega spletnega portala se razpisi javnih dražb, javnih zbiranj ponudb in namere o sklenitvi neposrednih pogodb v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti objavljajo na svetovnem spletu.
73. člen
(prehodno obdobje)
Upravljavci morajo uskladiti evidence nepremičnega premoženja v lasti države v dveh letih od uveljavitve te uredbe z ministrstvom, pristojnim za upravo.
74. člen
(že začeti postopki)
Postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so bili začeti do uveljavitve te uredbe, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njeno uveljavitvijo.
75. člen
(samoupravne lokalne skupnosti in interni trg)
69. člen te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2009.
76. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00714-30/2007/17
Ljubljana, dne 6. septembra 2007
EVA 2007-3111-0057
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik