Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2007 z dne 29. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2007 z dne 29. 6. 2007

Kazalo

3038. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, stran 7763.

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole.
Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrok Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
- 22 ur za učitelje,
- 21 ur za učitelje slovenščine,
- 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
- 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
- 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 60 minut, je:
- 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(član predmetne komisije)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
- učitelj, član predmetne komisije za matematiko in slovenščino, za 3 ure,
- učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,
- učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.
4. člen
(drugi strokovni delavec v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
- 15 do 23 učencev 10 ur,
- 24 do 28 učencev 15 ur.
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi strokovni delavec vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.
5. člen
(direktor, ravnatelj)
Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj 3 organizacijske enote, vodi direktor.
V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani 2 organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njiju.
6. člen
(učna obveznost ravnatelja)
Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z manj kot 16 oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
+------------------+--------------------------+----------------+
|Število           |      Učna obveznost      |  Ure drugega   |
|oddelkov          +------------+-------------+  strokovnega   |
|                  |     Ure    |     Ure     |      dela      |
|                  |    pouka   |podaljšanega |                |
|                  |            |   bivanja   |                |
+------------------+------------+-------------+----------------+
|8 oddelkov        |      6     |      7      |       12       |
|in manj           |            |             |                |
+------------------+------------+-------------+----------------+
|9 do 10 oddelkov  |      5     |      6      |       10       |
+------------------+------------+-------------+----------------+
|11 do 12 oddelkov |      4     |      5      |       8        |
+------------------+------------+-------------+----------------+
|13 do 14 oddelkov |      3     |      4      |       6        |
+------------------+------------+-------------+----------------+
|15 do 16 oddelkov |      2     |      3      |       4        |
+------------------+------------+-------------+----------------+
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, sodi le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
+-------------------------+-----------------------+------------+
|    Število oddelkov     |    Učna obveznost     |    Ure     |
+------------+------------+--------+--------------+  drugega   |
|1. pomočnik |2. pomočnik |  Ure   |     Ure      |strokovnega |
| ravnatelja | ravnatelja | pouka  | podaljšanega |    dela    |
|            |            |        |   bivanja    |            |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   18, 19   |   38, 39   |   13   |      14      |     26     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   20, 21   |   40, 41   |   12   |      13      |     24     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   22, 23   |   42, 43   |   11   |      12      |     22     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   24, 25   |   44, 45   |   10   |      11      |     20     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   26, 27   |   46, 47   |   9    |      10      |     18     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   28, 29   |   48, 49   |   8    |      9       |     16     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   30, 31   |   50, 51   |   7    |      8       |     14     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   32, 33   |   52, 53   |   6    |      7       |     12     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   34, 35   |   54, 55   |   5    |      6       |     10     |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
|   36, 37   |   56, 57   |   4    |      5       |     8      |
+------------+------------+--------+--------------+------------+
Učna obveznost tretjega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 37 oddelkov.
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 18 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:
+------------+------------------------------------+------------+
|  Število   |           Učna obveznost           |Ure drugega |
|  oddelkov  +----------------+-------------------+strokovnega |
|            |    Ure pouka   |  Ure podaljšanega |    dela    |
|            |                |      bivanja      |            |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   18, 19   |       15       |         16        |     30     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   20, 21   |       14       |         15        |     28     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   22, 23   |       13       |         14        |     26     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   24, 25   |       12       |         13        |     24     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   26, 27   |       11       |         12        |     22     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   28, 29   |       10       |         11        |     20     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   30, 31   |        9       |         10        |     18     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   32, 33   |        8       |         9         |     16     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   34, 35   |        7       |         8         |     14     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
|   36, 37   |        6       |         7         |     12     |
+------------+----------------+-------------------+------------+
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
V osnovni šoli, ki ima več kot 650 učencev, se sistemizira dodatno 0,50 delovnega mesta knjižničarja.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
+-------------------------------------+------------------------+
|          Število oddelkov           | Delež delovnega mesta  |
|        od                 do        |                        |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|                 |         8         |          0,20          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        9        |         12        |          0,25          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        13       |         16        |          0,30          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        17       |         20        |          0,35          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        21       |         24        |          0,45          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        25       |         28        |          0,55          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        29       |         32        |          0,65          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        33       |         36        |          0,75          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        37       |         45        |          0,90          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
|        46       |                   |          1,00          |
+-----------------+-------------------+------------------------+
11. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki.
12. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.
13. člen
(laborant)
Osnovna šola za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
14. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
15. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
Računovodja mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
16. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto pisarniškega referenta, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
Pisarniški referent mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
17. člen
(računovodsko-administrativna dela)
V osnovni šoli s 30 oddelki in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 15. in 16. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta računovodje ali pisarniškega referenta v skladu z naslednjimi merili:
za 30 do 39 oddelkov 0,50 delovnega mesta
za 40 do 49 oddelkov 1,00 delovno mesto
za 50 in več oddelkov 1,50 delovnega mesta.
18. člen
(hišnik)
V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika v skladu z naslednjimi merili:
+--------------------------------------------+-----------------+
|              Število oddelkov              | Delež delovnega |
|      od                           do       |      mesta      |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|                    |           7           |      0,50       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|         8          |          11           |      0,60       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|         12         |          15           |      0,80       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|         16         |          29           |      1,00       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|         30         |          44           |      1,50       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
|         45         |                       |      2,00       |
+--------------------+-----------------------+-----------------+
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika.
Hišnik mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
19. člen
(kurjač)
V osnovni šoli z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira delovno mesto kurjača na osnovi števila oddelkov, za katere poteka vzgojno-izobraževalno delo v zgradbi, ki se ogreva na trdno gorivo. Za vsak tak oddelek šola sistemizira 0,05 delovnega mesta kurjača.
Kurjač mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
20. člen
(kuhar)
V osnovni šoli se za pripravo malic sistemizira 1 delovno mesto kuharja za 400 učencev, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
Kuhar mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
21. člen
(čistilec)
Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50.
Šola z 9 in manj oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 60 učencev.
Šola z 10 do 18 oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 76 učencev.
Šola z 19 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 86 učencev.
Obseg delovnega mesta čistilca se določi tako, da se vsota količnika med skupnim številom učencev in številom učencev, ki je določeno za merilo glede na velikost šole v skladu s prvim odstavkom tega člena, in količnika talne čistilne površine šole in 900 m², deli s številom 2 (število učencev : 60/76/86 + talna čistilna površina : 900) : 2.
V skladu s tem merilom izračunano decimalno število vedno zaokrožimo navzgor na najbližjo četrtino celote.
Čistilec mora imeti končano osnovno šolo.
22. člen
(gospodinjec)
V podružnici šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja in čistilca lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca v skladu z naslednjimi merili:
+----------------------------------------+---------------------+
|            Število učencev             |   Delež delovnega   |
|     od                         do      |        mesta        |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|                   |         18         |        0,50         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         19        |         28         |        0,65         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         29        |         38         |        0,80         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         39        |         48         |        0,90         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         49        |                    |        1,00         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
Gospodinjec mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga opravlja.
23. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest čistilca so čisti in kombinirani oddelki, za sistemiziranje delovnih mest hišnika in kurjača so čisti in kombinirani oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja, za sistemiziranje delovnih mest računovodskih in administrativnih delavcev pa tudi bolnišnični oddelki.
24. člen
(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja)
Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 23. členom tega pravilnika, ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja, deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
25. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.
26. člen
(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
Če so v oddelek osnovne šole usmerjeni učenci s posebnimi potrebami, se število učencev v oddelku lahko zniža.
O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina ob upoštevanju predloga komisije za usmerjanje.
Če ob vključitvi učenca oziroma učencev s posebnimi potrebami odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva povečanje števila oddelkov, mora šola za to pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo).
27. člen
(kombinirani oddelki)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev.
Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 4. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer:
- 11 do 15 učencev 2 uri tedensko,
- 16 do 21 učencev 4 ure tedensko.
Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno 7 ur tedensko.
28. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci iz dveh razredov, je 24 učencev, iz treh in več pa 21 učencev.
Oddelek podaljšanega bivanja se oblikuje za najmanj 16 učencev.
29. člen
(merila za oblikovanje oddelka za odrasle)
Normativ za oblikovanje oddelka osnovne šole za odrasle je 18 udeležencev. Oddelek se oblikuje za najmanj 12 udeležencev.
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka osnovne šole za odrasle je 14 udeležencev. Oddelek se oblikuje za najmanj 8 udeležencev.
30. člen
(merila za oblikovanje oddelkov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)
V samostojnih šolah, matičnih šolah in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov 19 učencev, iz treh razredov pa 12 učencev.
V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.
31. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu in 5. razredu osemletne osnovne šole, tehnični vzgoji v 5. razredu osemletne osnovne šole, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ 30% ur likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu ter izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije je 20 učencev.
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri športni vzgoji v 5. razredu osemletne osnovne šole in od 6. razreda dalje je 20 učencev. Učne skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz sosednjih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.
32. člen
(učne skupine za izvedbo diferenciacije)
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka oziroma diferenciacije v heterogenih učnih skupinah pri posameznem predmetu se določi glede na število učencev posameznega razreda v skladu z naslednjimi merili:
+------------------------------------------+-------------------+
|             Število učencev              |  Število skupin   |
|     od                           do      |                   |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|                     |         16         |         1         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         17          |         32         |         2         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         33          |         48         |         3         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         49          |         64         |         4         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         65          |         80         |         5         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         81          |         96         |         6         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         97          |        112         |         7         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         113         |        128         |         8         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
|         129         |                    |         9         |
+---------------------+--------------------+-------------------+
V šolah s kombiniranim oddelkom, v katerem je 14 in več učencev, se oblikujeta 2 učni skupini.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti in v heterogeni učni skupini za izvajanje diferenciacije, je lahko največ 28 učencev, v učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, pa je lahko največ 21 učencev.
Število ur pouka, namenjenih izvajanju diferenciacije v 8. in 9. razredu pri posameznem predmetu mora biti enako, ne glede na to, katero obliko diferenciacije šola izvaja, in se določi tako, da se število učnih skupin, določenih na osnovi meril iz prvega in drugega odstavka tega člena, pomnoži s številom ur pouka tega predmeta tedensko, ki jih določa predmetnik.
33. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 23 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (število učencev: 23 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).
Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 28 učencev, razen pri izbirnih predmetih, določenih v prvem odstavku 31. člena tega pravilnika.
34. člen
(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa najmanj 5 učencev 1. razreda.
35. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev.
36. člen
(šola v naravi)
Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
37. člen
(plavanje, smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
38. člen
(prilagojen izobraževalni in posebni vzgojno-izobraževalni program)
Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v osnovnih šolah veljajo za sistemizacijo drugega strokovnega delavca v 1. razredu, svetovalnega delavca, varuha negovalca in čistilca, za oblikovanje oddelkov in učnih skupin, skupin jutranjega varstva ter določitev števila spremljevalcev za učence na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora in v šoli v naravi določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za učence s posebnimi potrebami.
39. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 25., 27., 28., 29. in 30. členu tega pravilnika ter skupin v 31., 32., 33. in 34. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za 2 učenca.
Med šolskim letom se dodatni oddelek ali učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini poveča za 2 učenca nad številom, določenim z normativom.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
40. člen
(učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev - učiteljev za obvezni program so:
- ure pouka v skladu s predmetnikom,
- ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
- ure pouka za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu, pri katerih hkrati poučujeta dva učitelja,
- ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
- ure vzgojno-izobraževalnega programa v bolnišničnih oddelkih.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev - učiteljev za razširjeni program so:
- ure dopolnilnega in dodatnega pouka - 1 ura tedensko na oddelek,
- program dela v podaljšanem bivanju,
- ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem - 0,5 ure tedensko na oddelek,
- 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure tedensko za mladinski pevski zbor,
- 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
- 20 ur letno na oddelek 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
- največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.
Element za sistemizacijo delovnih mest so tudi ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj, in ure dodatne strokovne pomoči za učence Rome.
41. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
- izvajanje šolskega svetovalnega dela,
- vodenje šolske knjižnice,
- organiziranje šolske prehrane,
- organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
- delo laboranta.
42. člen
(administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
- opravljanje računovodskih del,
- opravljanje administrativnih del,
- opravljanje tehničnih vzdrževalnih del,
- kurjenje,
- pripravljanje šolskih malic,
- čiščenje šolskih prostorov,
- nudenje fizične pomoči gibalno oviranim učencem.
43. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
44. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 40., 41. in 42. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:
- proračuna lokalne skupnosti,
- sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
- drugih virov.
IV. PREHODNE DOLOČBE
45. člen
(pouk gospodinjstva)
Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole, je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni. Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v 31. členu tega pravilnika.
46. člen
(dodatna strokovna pomoč)
Ne glede na določbe tretje alinee prvega odstavka 2. člena in tretjega odstavka 40. člena tega pravilnika, so do izdaje odločb v postopkih preverjanja ustreznosti usmeritve, element za sistemizacijo delovnih mest vse ure dodatne strokovne pomoči, določene v odločbah o usmeritvi, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika.
47. člen
(razredništvo, mentorstvo)
Do prvega izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo in 121/06, 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa vrednost ene ure tedensko, za opravljanje nalog mentorja pripravniku pa vrednost ene ure pouka tedensko.
48. člen
(računovodje)
Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
V. KONČNI DOLOČBI
49. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 75/05 in 73/06), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika, razen šestega odstavka 19. člena, ki se uporablja do 31. 8. 2009.
50. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007, razen 21. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati s 1. 9. 2009.
Št. 0070-33/2007
Ljubljana, dne 28. maja 2007
EVA 2007-3311-0026
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport